| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Golovica |
Plošča je bila dodana pozneje, grobove označujejo štirje izrezljani leseni križi ob cerkvenem zidu. Padlim za svobodo, 72--74
|
Pokopaliišče pri cerkvi v vasi Golovica / Wölfnitz v podnožju Svinške planine, S od Grebinja.
Wolfnitz 24, 9104 Wölfnitz, Avstrija |
V čast in spomin |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
28.3.2023. 00:00 |
— |
V nedeljo, 30.10. 2022 ob 14.00 bomo izpred restavracije Mohoritsch v Grebinju (Gewerbestraße 11, A – 9112 Griffen / Grebinj) skupno odšli k obnovljenemu partizanskemu grobišču v Golovici/Wölfnitz na Svinški planini udeleženci komemoracije ZKP – Zveze koroških partizanov ob Dnevu mrtvih. Pozdravu predsednika ZKP Milana Wutteja bo sledil govor Stanka Ovniča, zapel pa bo Mešani pevski zbor Lipa iz Velikovca. -- J. Stergar
Fotografija 2 Vir Svobodna beseda februar 2023, stran 7. |
Nagrobnik |
Avstrija |
— |
|
Šmarjeta v Rožu |
Poleg partizanov, vpisanih na spomeniku, so tu pokopani še partizan Mirko,
padel 11. 5. 1945, in dva neznana partizana, padla v Trebljah nad Kuharjem.
Najprej je na grobu pisalo Unbekannte Partisanen, potem so napravili nov napis
Unbekannte Jugoslawen. Zadnji štirje so padli 15. 3. 1945 v Zavrhu nad Šmarjeto.
[nedokončano]
|
Pokopališče pri cerkvi sv. Marjete, Šmarjeta v Rožu
St. Margareten 28, 9173 St. Margareten im Rosental, Avstrija |
PARTIZANI PADLI V BORBI PROTI FAŠIZMU 1941--1945 na drugi strani bloka: BOREC MIRKO 2 NEZNANA 2 UNBEKANNTE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
1.11.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 20.10.2022, fotografije 2, 3, 4/1 |
— |
Avstrija |
— |
|
Žrelec |
Padli so 17. 9. 1944 v bližini Žrelca, sprva pokopani izven pokopališkega zidu. Prvotni napis, ki ga je postavila organizacija Schwarze Kreuz: M. Matuschewski 14. 10. 1942, Alex Lipinsi 30. 4. 1943, Friedrich Karule 17. 9. 1944 und zwei unbekannte Soldaten. Poljaka sta bila brez sodbe obešena 30. 4. 1944. Spomenik je bil oskrunjen. Od tod so 14. in 15. 4. 1942 izgnali 1000 koroških Slovencev v izgnanstvo. V
taboriščih se je rodilo 34 otrok, v koncentracijska taborišča so deportirali 84
izgnancev, v nemško vojsko so jih mobilizirali 108, 101 pa jih je padlo.
|
Pokopališče Žrelec / Ebental. blizu SZ predela.
Hiša v bližini: Schloßstraße 26, 9065 Ebenthal in Kärnten, Avstrija |
na osrednjem kvadru spomenika: PADLIM PARTIZANOM 1941--1945 DEN GEFALLENEN PARTISANEN . na nizkem kamnu ob osrednjem kvadru spomenika, na vrhu: FRIDERIK KARULE NEZNANA SLOVENSKA PARTIZANA . na nizkem kamnu ob osrednjem kvadru spomenika, s strani: ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV 1971 VERBAND DER KÄRNTNER PARTISANEN . na križih desno od spomenika: M. MATUSCHEFSKI +14.10.1942 . FRIEDR. KARULE 2 UNBEK. SOLDATEN +17.9.1944 . ALEX LIPINSKI +30.4.1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
11.10.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 11.10.2023, dopolnil napis na spomeniku, dodal fotografije 3/1 do 3/4, popravil lokacijo in spremenil status v "obiskan". |
— |
Avstrija |
— |
|
Bekštanj - Padlim partizanom |
Spomenik je iz treh kamnitih kvadrov (dveh manjših in enega večjega), na katerih so izklesana imena padlih borcev. Na območju Bekštanja je padlo med drugo svetovno vojno 9 partizanov. Spomenik je leta 1970 postavila Zveza koroških partizanov. Grabnar ima spominsko ploščo na rojstni hiši na Jezerskem. [nedokončano, dopolni]
|
Na občinskem pokopališču v Bekštanju (v Maloščah), zahodno od vasi.
Hiša v bližini: Birkenweg 9, 9584 Finkenstein am Faaker See, Avstrija |
PARTIZANI PADLI V BORBI PROTI FAŠIZMU 1941–1945/ JOŽE HODIŠEK JANKO JABER - KAZIMIR OTO VINČEK BORCA JOŽE IN STANKO LJUBO GRABNAR - VRHAN FRANC GREGORI FELIKS HOBEL - JANKO TONČEK HOBEL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 3. 5. 2019, 24. 10. 2020 |
12.8.2022. 00:00 |
— |
— |
— |
Avstrija, Bekštanj/Finkenstein |
— |
|
Celovec, Deportiranim koroškim Slovencem |
V bližini železniške postaje Celovec-Žrelec je bilo na Ebenthaler Strasse zbirno taborišče Žrelec. 14. in 15. aprila 1942 je bil višek deportacij koroških Slovencev, ko so oblasti deportirale v več kot 220 slovenskih družin iz Koroške v nacistična taborišča. Njim v spomin je bil 27.10.2012 odkrit ta spomenik. Avtor: Valentin Oman
|
Na robu zelenice med železniško postajo Celovec-Žrelec / Klagenfurt-Ebenthal in cesto na vzhodnem robu Celovca. Hiša v bližini: Ebenthaler Str. 106 |
besedilo v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku na podstavku pred spomenikom: . DENK MAL : DEPORTATION Nacistična oblast je hotela uničiti koroške Slovence.Z napadom Hitlerjeve Nemčije na Jugoslavijo 6. aprila 1941 se je pričel pregon koroških Slovenk in Slovencev. Višek je bila deportacije več kot 220 slovenskih družin iz južne Koroške 14. in 15. aprila 1942. Prva postaja na njihovi poti v nacistična taborišča je bilo zbirno taborišče Žrelec v Celovcu. Mnogi se niso več vrnili. Pregon so nadaljevali do konca vojne 1945. Zveza slovenskih pregnancev |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
11.10.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 11.10.2023, preimenoval spomenik, dodal fotografije 3/1 do 3/5, dopolnil opis in lokacijo ter spremenil status v "obiskan". |
— |
Avstrija |
— |
|
Rodbina Klemenc |
Oče: Anton, Mati: Frančiška, Datum rojstva: 26. 10. 1919, Kraj rojstva: Črnomelj, Kraj bivanja: Črnomelj, Stara občina: Črnomelj, Nova občina: Črnomelj, Poklic (soc. status): mizar, Datum smrti/izginotja: 08. 01. 1943, Kraj smrti/izginotja: Mavrlen, Kraj pokopa: Vojna vas. »KLEMENC Stanko, partizan Cankarjeve brigade. Rodil se je 26. oktobra 1919 v Črnomlju št. 153, mizarski pomočnik. Januarja 1943 je bil doma na Doblički Gori na bolezenskem dopustu. Ker je bil izdan, so ga 5. januarja 1943 ujeli pripadniki MVAC iz Črnomlja in ga ubili.«
Opomba: Podatek o dnevu smrti je v navedenih virih drug kot na nagrobniku.
Oče: Anton, Mati: Frančiška, Datum rojstva: 25. 02. 1926, Kraj rojstva: Črnomelj, Kraj bivanja: Črnomelj, Stara občina: Črnomelj, Nova občina: Črnomelj, Poklic (soc. status): Ni podatka, Datum smrti/izginotja: 09. 09. 1944, Kraj smrti/izginotja: Vinkov Vrh, Kraj pokopa: Črnomelj. »KLEMENC Joško, partizan 1. slovenske artilerijske brigade. Rodil se je 25.
februarja 1926 v Črnomlju.
Opomba: Podatek o dnevu smrti se v navedenih virih razlikuje od podatka na nagrobniku. |
Pokopališče Vojna vas, Črnomelj |
RODBINA KLEMENC- ODAMOVI - JOŠKO * 25. 2. 1926 PADEL 8. 9. 1944 FRANCELJ * 9. 2. 1924 PADEL 22. 10. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
20.11.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 20. 11. 2024 v Opis dodala podatke iz Sistory in knjige Zločini okupatorjevi sodelavcev. |
Nagrobnik |
Črnomelj |
— |
|
Janez Dežman in Martin Benedičič |
Poleti 2020 smo v spomeniški okrožnici in potem še v SB objavili poizvedbo o fotografiji otvoritve spomenika. Odgovor je prispel tri leta pozneje v SB; govornik je bil Franc Golmajer iz Zg. Lipnice, deklici sta otroka padlega Janeza Dežmana z Brd, Mici in Helena, v črnem je Mici Okorn (Jurčkova) iz Vošč; Martin Benedičič je bil fant njene sestre Jožefe. Spomenik je dal postaviti Vinko Berce iz Mlake pod Radovljico leta 1956. Ploščo so izdelali v livarni Železarne Jesenice.
|
Vzhodno od ceste Lipnica-Talež, 150 m v smeri ceste na Ledinico, 20 m s ceste levo v gozdu, ob robu čistine. Mimo gre pot iz Vošč na Goško planino. |
[zvezda] V spomin umrlima borcema v NOV tov Dežman Janezu tov Benedičič Martinu Slava jim! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 13. 7. 2017 |
15.10.2023. 00:00 |
— |
— |
plošča na betonskem podstavku |
Radovljica |
K. o. 2164 Lancovo, parc. št. 871/24 |
|
Spomenik NOB Cetore |
Božič Evgen je bil žrtev nemške oktobrske ofenzive 1943, s katero so Nemci hoteli uničiti partizansko gibanje. Spomenik so postavili lokalna skupnost in družbeno-politične organizacije leta 1948. Sodi v prvo povojno skupino spominskih obeležij, ki so jih postavljali domači mojstri po svoji zamisli.
.
Opomba: Podatek o dnevu rojstva je v knjigi Slovenska Istra v boju za svobodo drug (13.) kot na spomeniku (23.). |
Ob cesti Šared - Korte, desni strani, nekoliko naprej od odcepa za igrišče na Maliji. |
NA TEM MESTU SO NACISTI DNE 2. X. 1943 UBILI BOŽIČA EVGENA, ROJENEGA V ŠAREDU 23. XII. 1915 ZA KAR SEM UMRL, BI HOTEL ŠE ENKRAT UMRETI. (KAJUH) |
— |
— |
— |
— |
Vlasta Beltram, 2. 3. 2017 |
12.10.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 12. 10. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjige Slovenska Istra v boju za svobodo. |
Stoječe spominsko obeležje |
Izola |
2628 MALIJA, 5865/2 |
|
Spominska plošča kurirski javki in Angeli Hvaletovi-Zgornja Jevnica
|
Pravokotna granitna plošča z vklesanim napisom, odkrita leta 1967, posvečena kurirski javki, Angeli Hvaletovi ter partizanskemu gospodarskemu centru, ki je deloval novembra 1944 v požgani stavbi, ki je bila na tem mestu.
ZASAVCI -Spominska plošča 'Vas pa ni bilo med vojno tukaj,' je rekel Lado. 'Res ne. Jaz sem Lenkin polbrat, če ste jo poznali,' je rekel gospodar. 'Kaj je ne bi poznal! Kolikokrat sem bil tukaj. Nazadnje je šla pa v partizane.' 'No, no, tista Lenka, ja. Zdaj živi v Polju. […] Nam pa je pustila tukaj zemljo in tole bajto.' Gledala sem leseno barako in si nekako nisem mogla predstavljati, da nekdo dvajset let po vojni še vedno živi v takem. 'Kako pa ste prišli do take bajte?' sem vprašala. 'Nekdaj je bila tu dobra kmečka hiša,' je začel razlagati Lado. 'V njej je gospodarila Angela Hvala, najzavednejša in najodločnejša ženska daleč naokrog. Partizani smo vedeli, da smo na varnem, kadar smo prišli k njej. Po sto jih je naenkrat prespalo v hiši in na skednju. Tu je bila tudi postojanka kurirjev, obveščevalcev in terencev ter gospodarska baza, kot smo rekli takrat. To se pravi, da so tu klali živino za bataljone. Tod mimo so šli vsi, ki so prihajali prek Save. Ustavili so se že pri Štengarju, kjer sva bila prej, tule pa so dobili jesti in navodila, kod naj hodijo dalje proti Dolenjski. Tudi vodstvo jih je čakalo tukaj. Hiša stoji na vrhu in tako je že po naravi nekako primerna za glavno razgledno točko proti Štajerski in na drugi strani proti Jančam. Čez Savo so prevažali ljudi dva do trikrat na dan. Redna zveza se je začela po janški bitki leta 1942. Prvi partizani, kot recimo Bor in drugi, so seveda prišli v Dolgo nogo že leta 1941. Zanimivo je, da so prevažali ljudi prek Save komaj dobrih sto metrov stran od nemške postojanke. Najprej so imeli brod, potem pa čoln. Nemci jih niso odkrili. Poleg matere Angele je živela tu še hčerka Lenka, sin Aleksander pa je šel v partizane. Bil je ranjen. Zdaj je menda nekje poštar.' […] Kar zaželeli smo mu, da bi nekako dobil še toliko denarja, da bi dogradil začeto hišo in zagospodaril na zemlji, ki je med vojno dajala hrane tolikim partizanom. 'Saj bi morali dobiti denar za hišo, ki je med vojno pogorela,' se je gospodarsko oglasil Lado. […] Toliko časa smo že govorili o požgani hiši in tako smo se izogibali požiga, da nisem več strpela. Vprašala sem naravnost: 'Kako je bilo takrat, ko so požgali hišo?' 'Več kot dve leti smo bili partizani tako rekoč noč in dan pri tej hiši. Nemci so to slutili, ne pa vedeli. Moža so že odgnali v taborišče, a zavoljo tega se ni nič spremenilo. Za 29. november leta 1944 pa je prišlo veliko Nemcev. Menda je bilo takrat še posebej izdano ali kaj. Vse so preiskali in tudi dosti partizanskega našli. – Ženska, pojdi iz hiše! Zažgali bomo. Tako so rekli. – Nikoli nisem nikamor bežala, pa tudi ne bom, je odgovorila Angela. – Mati, pojdite! je prosila Lenka. – Kdor me je iskal, me je dobil v tej hiši. Nikoli nisem bežala, tudi danes ne bom. Ni se ganila, ne na mirno prigovarjanje, ne na ostre besede. Lenka je bežala, bežala pred materinim obupnim pogledom in pred smrtjo. Šla je v partizane in bila v gozdovih do zadnjega. Nemci so zažgali hišo. Zgorela je do tal. Sosedje so potem v pepelu našli kosti matere Angele. Nekateri pravijo, da so našli poleg tudi debelo verigo in sklepajo, da so Nemci v onemoglem besu privezali mater Angelo v hišo, da se ne bi zadnji hip premislila. Gotovega pa ni nič. Kajti zadnjo uro svojega življenja je bila sama – kot le redko kdaj prej. Ne partizanov ne domačih ni bilo blizu. Sama z Nemci in ognjem. Več ne bi vedel povedati o njeni smrti, Mogoče so jo mučili, mogoče je hitro izdihnila. Nihče ne ve. Samo ugibljemo.' Vsem nam je bilo prav, da je Lado hitro pletel besede, kajti misel na samotno ognjeno smrt je bila moreča. 'O njenem prejšnjem življenju pa bi lahko govoril celo popoldne. Govorila je zbranim partizanom ter ljudem, ki so prišli s Štajerskega, jim z ognjevitimi besedami slikala nemško pogoltnost in našo sveto dolžnost, da se borimo za svojo zemljo, za svoje življenje in svoje otroke. Govorila je tako tekoče in lepo, kot ne prej ne kasneje nisem slišal nobenega političnega govornika. Meni je rada rekla: Lado, ti boš še smrt prespal! – Oh, mati, pa me zbudite, kadar bo prišla, sem ji rekel. – Jaz te bom že zbudila, a če boš kdaj sam v gozdu, kdo te bo pa potlej zbudil, a? Skrbi me zate, ko kar naprej spiš. Pa tudi za druge me skrbi. Kadar ste pri meni, se mi zdite še najbolj na varnem. Res nas niso Nemci nikoli zalotili v njeni hiši.«
|
Spominska plošča je na severozahodni fasadi hiše Zgornja Jevnica 5. |
[zvezda] V HIŠI, KI JE STALA NA TEM MESTU DO 29.11.1944, KO JO JE POŽGAL OKUPATOR, JE BIL PARTIZANSKI GOSPODARSKI CENTER IN KURIRSKA JAVKA. V NJEJ JE ŽIVA ZGORELA MATI ANGELA HVALA. ZB JEVNICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 17.5.2020
19.9.2021 D.Divjak |
14.2.2025. 00:00 |
— |
19.9.2021 dodal tekst s plošče D.Divjak
14. 2. 2025 Zdenka Primožič v Opis dodala besedilo iz knjige Neže Maurer Zveza mora ostati.
Dodal sliko "1"-Bor1974, 25.V.2025. |
Spominska plošča |
Litija |
1837 KRESNIŠKI VRH, 1177 |
|
Spomenik Angeli Avberšek |
Po pripovedi Stanka Auberška, je našel Angelco njen oče, ki jo je iskal povsod po Paškem Kozjaku. Angelca je nesla pošto partizanski enoti na vzhodni strani Kozjaka. Tu se je takrat nahajala Šercerjeva brigada. (politkomisar Franc Sever-Franta). Verjetno je bila žrtev nemških ali ustaških band, ki so se umikale proti Avstriji. Vir: Pripoved Stanka, brata Angelce Avberšek. |
Obeležje smo locirali s pomočjo brata Stanka Auberška. Je sredi gozda, potrebno je urediti pot do pomnika.
Dostop: "Od Doma na Paškem Kozjaku krenemo proti Visokemu. Kakih 500 m nad sedlom Sedonce pripelje kolovoz na travnik. Zapustimo ga v levo in nadaljujemo ob robu gozda. Kmalu naletimo na lesen kažipot brez napisa, ki kaže v gozd. To je smer znamenja, poti do njega pa ni. Spuščamo se skozi gozd, skoraj do njegovega nasprotnega roba. Midva sva med spustom opazila na dveh drevesih rdeči peterokraki, ki pomagata držati smer. Ko se skozi drevje že pokaže domačija Strmec nad Dobrno 31, z nekaj sreče desno navzdol zagledamo znamenje. Dostop bi bil lažji od omenjene domačije, vendar tam ni nobenih oznak.
Koordinate: S 46.37896, V 15.18913." |
ANGELCA AUBERŠEK ROJ.16.5.1926 USTR.24.4.1945 NAJDENA 3.5.1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik 25.10.2019
S. Gradišnik, 06.07.2021
S.Gradišnik, 25.10.2021. |
22.4.2025. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, 06. 07. 2021.
Dodal sliko Angelce, 25.10.2021, S.Gradišnik.
Glej še obeležje Angeli Avberšek pod Visokim in na rojstni hiši.
M.Kermavnar, 22. 4. 2025, po predlogi Mojce Luštrek dodal fotografije 4/3 do 4/5, popravil lokacijo zvezdice na zemljevidu in dodal dostop. |
Betoniran steber s ploščo. |
Dobrna |
1044 BRDCE NAD DOBRNO, 70/1 |
|
(11) Kurirki Angeli Avberšek |
Kot je ožilje pomembno za telo, tako so kurirji skrbeli za pretok informacij na celotnem ozemlju Slovenije. V bližini Velenja je bilo več kurirskih postaj. V Šentilju pri Velenju 32-S in 34-S v Šentvidu nad Zavodnjem. Svoje kurirje so imeli tudi okrajni odbori OF.Na Paškem Kozjaku, kjer so se pogosto zadrževale brigade Štirinajste divizije, sta padla dva mlada partizanska kurirja, Angelca Avberšek in Ludvik Blagotinšek-Metod. |
Pri spomeniku Štirinajsti diviziji v Paki zavijemo desno proti Lokam. Ko se dolina odpre zavijemo levo v hrib in nadaljujemo cca 1km do kmetije Travšek, Paški kozjak 36.
Lokacija: Domačija se imenuje Travšek, ne Travnšek. Pripenjam fotko njihovega skednja z napisom. Gradišnik je to komentiral: "Ta Travšek je menda nastal skupaj z mladimi v tem stoletju. Ta stari smo vedno rekli Traunšek ali Tramšek, nikoli pa Travšek." |
[zvezda] KS PAKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik, 16. 08. 2020 |
22.4.2025. 00:00 |
— |
Glej še obeležje Angeli Avberšek pod Visokim in nagrobnik na pokopališču na Paškem Kozjaku. 27. 9. 2023
M.Kermavnar, 22. 4. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na plošči, dodal fotografiji 3/2 in 3/3, popravil lokacijo zvezdice na zemljevidu in opis lokacije. Dodal katastrske podatke. |
Spominska plošča ob rojstni hiši |
Velenje, Partizanski spomeniki 11. |
K. o. 2669 PAŠKI KOZJAK, parc. št. 292/2 |
|
Partizanski zmagi v Framu |
Vpisano med spomenike 8. 4. 1992. Posvečeno uspešni partizanski akciji Bračičeve brigade. EŠD 9012 |
V parku na severni strani ceste v Fram, pred hišo Turnerjeva 100 (nekoč Fram 42). |
DNE 23. 7. 1944 JE |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 24. 5. 2018 |
25.5.2025. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.5.2025, dopisal manjkajoči del napisa na spomeniku in katastrske podatke. |
pokončna skulptura iz varjenih ostankov orožja |
Rače - Fram |
K. o. 0717 FRAM, parc. št. 46/464 |
|
Laško - Spomenik talcem |
Grobnica talcev s spomenikom žrtvam NOB, ki ga sestavlja trodelno zasnovan podstavek z napisom in vazo ter trikotnim nastavkom, za njim se dviga steber z imeni žrtev, na njem kamnit kvader z zvezdo na vrhu. Avtorja Jože Plečnik, Marjeta Pirkmajer Kregar.
Verzi so iz Gradnikovega besedila Spev svobode, in sicer gre za zadnje štiri verze dela z naslovom Žrtvam.
|
Trg svobode, v parku pred kulturnim domom v Laškem, na desnem bregu Savinje. |
napis na osrednji plošči s posvetilom: BREZ ZADNJEGA DARU BORCI ŽRTVE BUTJA JANEZ ROBINŠEK ANTONIJA USTRELJENI TALCI V LAŠKEM SLAHER STANKO BELE IVAN KAVČIČ IVAN RIFENGOZD: LAHARNAR IVAN * ULAGA FRANC DEBRO: ROBIDA KAROL * SENICA BLAŽ ŽRTVE 1941 – 1945 AVŠIČ ANTON BOŽIČ JOSIP |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik nedokončano |
23.4.2025. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 14.6.2024, dopisal del imen in uredil Besedilo na spomeniku.
M.Kermavnar, 23.4.2025, po fotografijah Zdenke Primožič dopisal imena na stebru in dodal fotografiji 3/2 in 3/3 |
velika skulptura |
Laško |
1026 LAŠKO, 148/4 |
|
Kranj - Padli športniki |
Spominska plošča padlim športnikom iz Kranja je bila vzidana na vogal pročelja Delavskega doma v Kranju. Ploščo so svečano odkrili 25. oktobra 1947, o čemer je poročala Ljudska pravica (povezava). Leta 1954 je bila fotografija plošče objavljena na naslovnici zbornika Kranj v boju in svobodi. Na plošči je bilo v treh stolpcih razporejenih 44 imen padlih telovadcev s področja Kranja. Po podatkih nosilke partizanske spomenice Danile Gril je bila plošča izdelana iz marmorja, višine 98 cm in dolžine 128 cm. Zaključni verz je bil iz pesmi Svoboda Mateja Bora (1944). Domnevno v 60. letih je bila plošča odstranjena iz nerazjasnjenih razlogov, morda zaradi začasne narave njene postavitve na Delavskem domu. Nekaj časa naj bi bila v kleti Delavskega doma, zdaj pa je izgubljena. Naslednik te plošče je spomenik na kranjskem stadionu, delo Lojzeta Dolinarja, odkrit leta 1963 in dopolnjen 1984, ki pa ne vsebuje imen padlih. Smiljanić, Ivan, "Odstranjena, uničena in izginula spominska obeležja v Kranju", v: Kranjski zbornik 2020, ur. Miha Mohor et al., Kranj: Mestna občina, 2020, str. 213 (povezava). Fotografija 3/1: arhiv fotografij Zdovc Marka iz Vojnika, ki jih je posredoval S. Gradišnik. |
Nekoč na vogalu fasade Delavskega doma v Kranju, Slovenski trg 7. |
MED DOMOVINSKO VOJNO SO PADLI ZA SVOBODO TOVARIŠI AŽMAN DANIJEL HLEBCE FRANCI PROSEN FRANC SVOBODA ŽITO JE, KI ZAZORI IZ ENE SAME NJIVE - IZ GOMIL! |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić 15. 6. 2024 |
15.6.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, uredil in dopolnil z manjkajočimi imeni besedilo na plošči ter dodal fotografijo 3/1 |
Spominska plošča |
Kranj |
K. o. 2100 Kranj, parc. št. 287/2 |
|
Ljubljana - 6 delavcev TKG, padlih v NOB |
Na tovarni kovinske galanterije (prej tovarna Eka) je bila spominska plošča z imeni šestih delavcev te tovarne, padlih v NOB in umrlih v koncentracijskih taboriščih. Spominsko ploščo je izdelal kipar Stane Kolenc. Svečano so jo odkrili 28. septembra 1947. Viri: Janez Horvat, "Odkritje spominske plošče padlim borcem v Tovarni kovinske galanterije EKA", Slovenski poročevalec, 2. 10. 1947, str. 6 (povezava). Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 18. Pavle Lešnjak in Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad: delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad: 3. zvezek, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989, str. 138-139. |
Pred OŠ Franceta Bevka na Pohorskega bataljona 1, Ljubljana. |
OMAHEN ROMAN -- |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik 23. 3. 2022 |
30.9.2023. 00:00 |
— |
Mojca Luštrek 29. 3. 2022, dodala slike.
M. Kermavnar, 30. 5. 2023, v dogovoru z avtorico preuredil in dopolnil spremembo M. Luštrek z dne 29. 3. 2022:
Na tovarni TKG plošče ni več.
Plošča, vgrajena v spomenik pred OŠ Franceta Bevka, je tista s tovarne TKG. To je bilo storjeno z vednostjo MO ZZB NOB Ljubljana, izpeljal pa je MOL -- oddelek za kulturo, potem, ko so lastniki TKG prek odvetnice obvestili borce, da bodo širili tovarno in zato tablo sneli. Vir: Meta Verbič, podpredsednica MO ZZB NOB Ljubljana. -- Mojca Luštrek 29. 3. 2022
Spomenik je sestavljen iz plošče, prestavljene s tovarne TKG, in stiliziranega Triglava pod njo. Slovesno odkritje spomenika je bilo na dan šole 16. septembra 2022.
TKG (prej Eka -- v resnici se je imenovala Tvornica kovinastih izdelkov Eka) je na Slovenčevi 15 (Tolstojeva 44 je bil stari naslov Eke https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFA83ZIW), sedanja lokacija spomenika s ploščo pa je pred OŠ Franceta Bevka na Pohorskega bataljona 1.
Vir: Zbornik spominov in akcije (ZZB za vrednote NOB Ljubljana, 2023).
|
plošča z reliefom |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 966/1 |
|
Vrt spominov in tovarištva, Petanjci |
Zaslužni profesor univerze v Mariboru dr. Vanek Šiftar (1919-1999) je ustanovitelj Vrta spominov in tovarištva, za katerega je skrbel 50 let sam z družino in pobudnik in soustanovitelj Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija. O njem je Ciril Ribičič po njegovi smrti napisal, da je njegovo delo povezano tudi z njegovim Vrtom spominov in tovarištva, bila sta in ostajata pokončen spomenik osvobodilnim težnjam slovenskega in drugih narodov, ki se mogočno vzpenja nad ravninsko pomursko pokrajino. Širina, pogled uprt v prihodnost in trdna vsidranost v preteklih izkušnjah in domači zemlji, to so temelji njegovega življenja, dela ustvarjanja. Vrt spominov in tovarištva na Petanjcih je park in zaščiten kulturni spomenik. Vrt je začel nastajati po 2. svetovni vojni. Simbolne in dejanske korenine vrta predstavljata vrbi žalujki, ki ju je zasadila mati Vaneka Šiftarja, prekmurskega intelektualca in zaslužnega profesorja Univerze v Mariboru, v spomin na sinova, ki se nista vrnila iz vojne. Vrt ima bogato botanično zbirki več kot 450 različnih drevnin in grmovnic, samoniklih in darovanih rastlin iz različnih koncev sveta, posajenih v spomin na trpljenje ljudi med 2. svetovno vojno. Na to poslanstvo Vrta opozarja tudi moto: "Vsem mrtvim borcem proti fašizmu in nacizmu, v večni spomin, živim pa v stalni opomin" ter himna vrta "Bosa pojdiva, dekle, osorej", pesem Karla Destovnika Kajuha. Spominska plošča se nahaja na betonski steni desno od vhoda.
. Posadila je dve vrbi žalujki Tako je po smrti dveh sinov mati Potem so drevesa postala simboli Vzemi, popotnik si čas za postanek, V Vrtu spominov in tovarištva, Petanjci, 7. maja 2010.
|
Vrt spominov in tovarištva, Petanjci 19 |
Pomnik časopisu, ilegalcem ter Rdečearmejcem: TUKAJ JE BILO OD 1939-1941 UREDNIŠTVO MLADEGA PREKMURCA, SEMKAJ SO SE POLETI 1941 ZATEKLI ILEGALCI, MIRKO BAGAR, EVGEN KARDOŠ, ŠTEFAN KUHAR IN SPOMLADI 1945 MED 5 TEDENSKO FRONTO NA MURI BILO OPORIŠČE VOJAKOM R A. Skulpture z vojno tematiko: Kajuhov cvet Anton Kranjec: Tujca pregnali, novo brazdo zorali Anton Kranjec: Skozi trpljenje lepše življenje Anton Kranjec: Bohor je vstal, Bohor žari Žrtve štirje obešenci Spominski kamen: Spomin sinov Franca in Jožefa Šiftar Spominski objekti (žlindra, okrvavljena zemlja, del oltarja, kapnik, ožgana strešna opeka) |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, dopolnil D.Divjak, 19. maj 2020 |
4.10.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 22. 9. 2024 dopolnila Opis s pesmijo Toneta Pavčka.
M. Kermavnar, 23.9.2024, na osnovi fotografij in besedila na spomeniku spremenil Status spomenika na neobiskan, popravil povezave tako, da delujejo in dodal katastrske podatke.
Dodal slike in seznam skulptur. M. Hladnik 2. 10. 2024
Združil podvojena zapisa M. Hladnik 4. 10. 2024 |
Spominske plošče, skulpture |
Tišina |
K.o.. 121-PETANJCI, št.parc.: 1129 |
|
Padli delavci in delavke Eiflerja |
Spominska plošča je posvečena 17 padlim delavkam in delavcem obrata Eifler, ki se je po vojni preoblikoval v Tovarno dekorativnih tkanin. Svečano je bila odkrita 20. oktobra 1946. Na beli marmornati plošči je vklesan seznam imen padlih, ob njem pa podoba smrtno ranjenega partizana. Plošča je vdelana v okvir v obliki Triglava, vrh katerega je peterokraka zvezda. Viri: Špacapanova, "Ljubljana", Ljudska pravica, 24. 10. 1946, str. 6 (povezava). "V spomin in opomin", Zbor volivcev, 10. 6. 1961, str. 9 (povezava). Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 15. Pavle Lešnjak in Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad: delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad: 3. zvezek, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989, str. 134-135. |
Dunajska cesta 65, Ljubljana. Na stavbi Krke na levi strani ceste v smeri ven iz mesta. |
KOT ŽRTVE STE PADLI V BORBI ZA NAS DRAGAR REZKA NOVOTNY ANTON FILIPIČ FRANC RIJAVEC FRANC JERIN MARIJA ROTAR RUDOLF SKRT IVAN KOVAČ MARIJA SMOLINSKY MILA KӦRNER OTMAR STRAH TONE KRNEL TONE ŠTUPAR CENE KROUPA IVAN ZAJC IVAN LUTMAN MAKS ŽIBERNA BORIS 1941 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 16. 7. 2017, dopolnil Ivan Smiljanić 23. 4. 2025 |
15.6.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
— |
|
LJUBLJANA-Spomenik padlim žrtvam v NOB |
Na vogalu Einspielerjeve in Staničeve ulice je postavljeno spominsko obeležje, ki je tako zlito z okolico, da se kar spregleda. Spodnji rob, ki je izdelan iz obdelanih kamnitih blokov globine 30 in višine 40 cm, kateri oblikujejo polkrožno zaključen del s polmerom 6 m. Na dvignjenem platoju so zasajene trajnice in okrasno grmičevje, ki se v ozadju zaključuje s kamnito ograjo v enakem stilu. Na sredini je razširjen del širine 80 in višine 170 cm, pred njim stoji kamnita vaza višine 150 cm in na njenem robu zapis PADLIM ŽRTVAM V NOB. Spomenik z imeni 22 padlih v NOV, ustreljenih talcev in umrlih v koncentracijskih taboriščih; delo kiparja Borisa Kalina, odkrito leta 1948. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 17. Pavle Lešnjak in Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad: delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad: 3. zvezek, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989, str. 134. EŠD 22845 |
Z Dunajske v smeri proti centru se zavije desno na Einspielerjevi 14 ter peljemo do križišča s Staničevo. |
PADLIM ŽRTVAM V NOB |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 31. oktober 2019, dop. M. Hladnik 13. 4. 2020
S.Gradišnik, 23.3.2022.
|
10.4.2022. 00:00 |
— |
Slika obnovljenega spomenika M. Luštrek 10. 4. 2022 -- M. Hladnik 10. 4. 2022 |
Spomenik |
Ljubljana |
— |
|
Padlim za svobodo, Nova vas nad Dragonjo |
Štiristrana piramida iz sivobelega istrskega kamna z močno posnetimi spodnjimi robovi. Podstavek iz grobo obdelanega kamna na treh betonskih štirioglatih ploščah, ki sestavljajo stopnice. Obdan z ograjo. Na sliki-3 je spomenik 9. 4. 2012, pred obnovo. EŠD 7215 JSNP 148: spomenik je bil odkrit 19. 5. 1946 (M. Hladnik 26. 4. 2021) |
Spomenik se nahaja dobrih 150 m od samega centra Nove vasi v smeri Puče,Šmarje na desni strani ceste v manjšem parku pod veliko cedro.Spomenik s podstavkom in ploščami kompletno obnovljen v letu 2014 iz občinskega proračuna.Ureditev tudi kortikulturna ureditev parka. |
Spredaj: PADLI ZA SVOBODO GRIŽON MATIJA PADEL JUNIJA 1944 PUCER RIHARD PADEL MAREC 1945 SLAVA JIM Leva stran: TALCI UMORJENI OD NACIFAŠIZMA DNE 2.10.1943 ROJAC MATIJA BOLČIČ FRANC GRIŽON ALBIN PUCER JOŽEF PERIČ IVAN SLAVA JIM Na desni strani: POGREŠANI V NEMČIJI PRODAN IVAN GRIŽON VIKTOR PADLI V ITALIJANSKI VOJSKI PUCER ANGEL GRIŽON ANTON SLAVA JIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Česnik Bojan, 13.2.2017
D.Divjak 27.10.2023 |
27.10.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 27.10.2023
M.Kermavnar, 30.10.2024, dodal fotografiji 4/4 in 4/5 Zdenke Primožič. |
spomenik na podstavku |
Piran |
K. o. 2634 NOVA VAS, parc. št. 2077 |
|
(12) Grob neznanega borca XIV. divizije, kmetija Turnšek |
Plošča je posvečena neznanemu partizanu, ki je bil ubit na tem mestu in je bil zadnja žrtev od sedemdesetih ki so za vedno obležali na Paškem Kozjaku med pohodom XIV. divizije na Štajersko leta 1944. Sedanja skromna plošča v kovinskem okvirju je nadomestila pokončni spomenik, ki je stal tem mestu. Opis dogodka: ... Zadnji je reko Pako prekoračil Ivan Samsa, ki je hotel pri Drenu (Turnšku) rešiti napol zmrznjenega borca Bračičeve brigade. Nacejal ga je z mlekom, pa je šlo več po bradi kakor v usta, nakar ga je spravil na mulo, ki pa se je strmila. Med tem opravilom je zadnji hip zagledal Nemce. Ni mu kazalo drugega, kakor da je mulo in onemoglega prepustil sovražnikom, sam pa urno nabrusil podplate...(Franci Strle-Tomšičeva brigada). |
Blizu kmetije Turnšek, Paka pri Velenju, št. 57.
Spominska plošča je ob cesti med dvema hišama pri hiši Paka pri Velenju 57C. |
NA TEM MESTU JE BIL L. 1944 OD NEMŠKIH FAŠISTOV UBIT NEPOZNANI BOREC XIV. DIVIZIJE. ŽIVLJENJE JE DAL ZA NAŠO SVOBODO. SLAVA MU! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stanislav Gradišnik, oktober 2019 |
24.4.2025. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, 27. 9. 2023, črke na spomeniku so bile obnovljene novembra 2022.
M.Kermavnar, 24. 4. 2025, po predlogi Mojce Luštrek dodal fotografijo 3/2, popravil lokacijo zvezdice na zemljevidu, popravil opis lokacije, Tip spomenika spremenil v ploščo in v dogovoru s popisovalcem preuredil Opis. |
Spominska plošča |
Velenje, Partizanski spomeniki št.12 |
K. o. 0953 PAKA, parc. št. 370/12 |
|
Celje, pokopališče, Brili Zvonimir |
.
|
Mestno pokopališče Celje, desno od poslovilnih vežic, nekaj vrst od pokopališkega vhoda. Natančnejšo lokacijo bo še treba določiti. Zvezdica je postavljena približno. |
[križ, reliefna podoba Kristusove glave] BRILI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, po predlogi Zdenke Primožič |
24.4.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Celje |
K. o. 1082 TEHARJE, parc. št. 837 |
|
Ivan Novak - Očka |
Mavčni doprsni kip partizana in povojnega funkcionarja Ivana Novaka - Očka (1898-1969) je bil postavljen v avli osnovne šole na Brodu, ki se je imenovala po njem. Kip je delo akademskega kiparja Antona Sigulina (njegov podpis je viden na desnem robu doprsja: SIGULIN 75). Doprsni kip je bil svečano odkrit ob priložnosti praznovanja dneva pionirjev, 29. septembra, leta 1975 (monografija Spomin je moč kot datum odkritja sicer navaja 27. oktober 1975). Osnovna šola se je leta 1992 preimenovala v Osnovno šolo Vižmarje-Brod, kip pa je bil umaknjen iz avle. Danes je spravljen v šolskem skladišču. Zahvaljujem se šolskemu tajništvu za omogočitev ogleda in fotografiranja kipa in ravnateljstvu za dovoljenje za objavo fotografij. Viri: "Za dan pionirjev", Prosvetni delavec, 10. 10. 1975, str. 4 (povezava). "Slovesnost v novi šoli", Javna tribuna, št. 122, 1975, str. 7 (vir slike 4) (povezava). Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 51. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 75 (vir slike 3). |
Doprsni kip je spravljen na Osnovni šoli Vižmarje-Brod na naslovu Na gaju 2 v Ljubljani. Kip ni na ogled javnosti. |
IVAN NOVAK - OČKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
24.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip |
Ljubljana |
— |
|
Spomenik padlim v NOB na Brodu |
Pokončen kvadrast kamnit obelisk (arh. Vlasto Kopač) s posvetilom in imeni na sprednji strani je bil odkrit 25. septembra 1981 na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Vižmarje-Brod in je posvečen v NOB padlim domačinom. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 75-76. EŠD 22777 |
Spomenik stoji na zelenici pred osnovno šolo Vižmarje - Brod, Na gaju 2. |
ZA SVOBODO ERJAVEC ŽANKA SLAVA NJIHOVEMU KRAJEVNA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 7.10.2017 |
24.6.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 24. 6. 2024, dopisal imena na spomeniku, dodal fotografije 3/2 do 3/5. |
Kamnit obelisk višine 6 m |
Ljubljana |
1753 VIŽMARJE, 514/6 |
|
Konferenca prekmurskih aktivistov |
Od 18. do 21.12. 1944 je bila tridnevna konferenca prekmurskih aktivistov OF v zidanici Franca Trajbarja. Vodila jo je Ela Letonja-Atena, navzočih je bilo okrog 30 ljudi. Aktivisti so na tej konferenci razpravljali o ureditvi nove Jugoslavije, mladinski organizaciji, propagandi, programu OF, še posebej pa o zgodovinskem II. zasedanju Avnoja.Sprejeli so več pomembnih sklepov, ki so znatno pomagali širiti OF v Prekmurju. Vir: Vodnik po partizanskih poteh. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 243-244. |
Strehovske gorice, na hiši Stehovci 110
|
V TEJ HIŠI JE BILA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik 2.4.2022 |
16.10.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 16.10.2024, dopisal napis na plošči in prestavil zvezdico na naslov v Lokaciji. |
Spominska plošča |
Dobrovnik |
147 STREHOVCI, 916/2 |
|
Grob borca druge grupe odredov, Štefanja Gora |
Neznani partizan se je po napadu Nemcev in raztrgancev na Davovcu izgubil od glavnine in taval po gozdu, naslednji dan so ga 1 km nižje ujeli Nemci in ubili. Pokopali so ga domačini s Štefanje Gore.
|
Nahaja se ob poti od avtobusne postaja ali lesne deponije na Štefanji Gori proti Davovcu, 10 min stran od izhodišča in 20 m pod potjo. |
Grob borca druge grupe odredov padel 14. 8. 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Krivec in Petra Ropret 2014 |
24.4.2025. 00:00 |
— |
Poenotil M. Hladnik 24. 4. 2025 |
Granitna skala, napis s kovinskimi črkami |
Cerklje |
2079 ŠENTURŠKA GORA, 1028/1 |