| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Adolf Rojc, Branik |
Adolf Rojc - Bogdan je bil prvoborec in komandant. Postavljena je bila plošča 29. 11. 1983.
.
Opomba: Datum smrti (marec 1943) v tem tekstu se razlikuje od datuma na plošči in Sistory (november 1943). |
Na obzidju spodnjega gradu v Braniku.
hiša v bližini: Branik 160a |
PADLEMU PRVOBORCU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 29. 5. 2019 neobiskano nedokončano |
7.9.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 26.8.2021, fotografije, besedilo na plošči, lokacija.
M.Kermavnar, 7.9.2024, po prilogi Zdenke Primožič dopolnil Opis s podatki iz literatura. |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
K.o.: 2336 - BRANIK, št.parc.:25/4 |
|
Evakuacijska bolnica Topolovec (Črešnjevec pri Semiču) |
Na ovalnem stebru, zgrajenem iz obdelanega kamna, je plošča s posvetilom partizanski evakuacijski bolnišnici Topolovec, ki je delovala v vasi leta 1945. Spomenik je bil postavljen na pobudo Sveta za zdravstvo in socialno politiko LRS 18. julija 1954. EŠD 19306 Plošča, ki pojasnjuje dogodke, katerim je spomenik posvečen, je bila po vnosu zapisa leta 2017 postavljena iz ležečega v pokončni položaj. V vasi Črešnjevec je tudi muzejska zbirka o delovanju bolnice Topolovec. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 80. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Tik pred vasjo ob križišču vaških cest iz smeri Semiča, med nekaj drevesi. Po EŠD naj bi bil spomenik sredi vasi na križišču med h. št. Črešnjevec 1, 2 in 17, kar je narobe. |
Plošča na stebru: V tej vasi je bila v zadnjem vojnem letu evakuacijska baza za partizanske ranjence, ki so z letališča v Gribljah odhajali na zdravljenje v zavezniške dežele . Plošča ob vznožju stebra: V VASI ČREŠNJEVEC JE OD 15.9.1944 DO 28.4.1945 DELOVALA POSTOJANKA SLOVENSKE VOJAŠKE PARTIZANSKE EVAKUACIJSKE BOLNICE SVPBE Z IMENOM TOPOLOVEC OD KODER SO ZAVEZNIKI Z LETALIŠČ OTOK IN KRASINEC ODPELJALI 2800 VOJAŠKIH RANJENCEV NA ZDRAVLJENJE V BARI V ITALIJO. VEČ KOT 2000 CIVILNIH OSEB PA V DALMACIJO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 16. 8. 2017
S. Gradišnik, 4. 9. 2024 |
4.9.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.9.2020, dodan napis na drugi plošči in dve fotografiji.
S. Gradišnik, 4. 9. 2024 je bila pri spomeniku delegacija iz Anglije. Ob tej priliki so postavili ob vznožju spomenika njihov spominek. Foto Mohar: Roger je postavil njihov spominek pri spomeniku na Črešnjevcu. (sl.4 A in B,).. |
Kamniti steber s ploščo |
Semič |
— |
|
Skupni grob partizanov |
Poleg narodnega heroja Verdnika, ki je podlegel 2. 2. 1944, je tu pokopanih še 10 borcev. 1981 so plošči dodali še relief z Verdnikovim obličjem.
. Geslo: herojgrob1234 |
Pokopališče v Svečah v Rožu.
Suetschach 162, 9181 Feistritz im Rosental, Avstrija, v SZ koncu pokopališča, ki se nahaja na zahodnem robu vasi. |
Slava sinu domovine === ZRNA PLODNA STE MED NAMI, KI IZ NJIH IZ ČASOV ČRNIH LJUDSTVOM BO SVOBODA VZKLILA . MATIJA VERDNIK - TOMAŽ, NARODNI HEROJ ROJEN 28.9.1916 NA JESENICAH, RANAM PODLEGEL 2.2.1944 V SPODNJI BISTRICI IVAN ČERO ROJEN 28.6.1925 V KOKRI, PADEL 1.5.1944 NA SEDLU SUHA - GOLICA ALEŠ EINSPIELER ROJEN 17.7.1912 V SINAH, PADEL 6.5.1944 V BISTRICI FLORJAN KRIŽNAR ROJEN 7.5.1914 V SLOVEN PLAJBERKU, PADEL 6.5.1944 V SLOVEN PLAJBERKU VALENTIN ŠVARC ROJEN 1.11.1893 V SVEČAH, PADEL 6.5.1944 V BISTRICI ALEKSANDER ČERO ROJEN 30.5.1921 V SVEČAH, PADEL 9.11.1944 V RUTAH IVAN MEŽIK ROJEN 24.10.1920 NA JESENICAH, PADEL 9.11.1944 V RUTAH FRANC LIPOVEC ROJEN 6.10.1916 V JAVORNIŠKEM ROVTU, PADEL 1.1.1945 V SVEČAH IN ŠE TRIJE NEZNANI PARTIZANI . SLAVA NJIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 31. 10. 2020 |
12.8.2022. 00:00 |
— |
— |
— |
Avstrija |
— |
|
Rodbina Žohar |
Anton Žohar, rojen 1912 v Govcah nad Sv. Jedertjo, je delal v rudniku Huda jama. Bil je navdušen lovec in aktiven med gasilci. Že od leta 1942 je delal v odporniškem gibanju in zaradi zadolžitev odšel med borce v Šlandrovo brigado šele 14. avgusta 1944. Padel je kot mitraljezec 28. decembra 1944 v spopadu na področju Moravče-Laze.
|
Pokopališče Sedraž. |
RODBINA ŽOHAR ANTON * 14.1.1912 PADEL 28. 12. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
1.8.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Laško |
1028 SEDRAŽ, 1157 |
|
Breg pri Litiji-plošča na Potokarjevi hiši |
Ob proslavi krajevnega praznika KS Jablaniška dolina je bila leta 1984 odkrita spominska plošča na pročelju Potokarjeve hiše na Bregu. Po proslavi je bilo prisrčno tovariško srečanje v prostorih gasilskega doma. Vir: Glasilo občanov, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija, Številka 2, februar 1984, naslovna stran. Elektronski vir: Glasilo občanov, št. 2, 1984, naslovna stran Dostop: 27. 2. 2024. . »Vas med drugo svetovno vojno Skozi vas je tekla kurirska pot, tu so bili prehodi čez Savo za premike partizanov. Vojna je vzela pet življenj vaščanov, v njihov spomin je na gasilskem domu spominska plošča. V Potokarjevi hiši (Breg 19) je bil 14. 2. 1942 ustanovni sestanek 1. odbora narodne zaščite za litijski okraj. Njegove prednostne naloge so bile širjenje poslanstva OF, pridobivanje simpatizerjev in zbiranje orožja. V spomin na ta dogodek je na hiši spominska plošča. V knjigi Zaupanje, avtorice Danice Ribičič, Založba Borec, Ljubljana 1985, je sledeč zapis o vasi med NOB: Ob koncu druge svetovne vojne leta 1945 je bilo v vaseh Breg in Tenetiše 39 hiš z 227 prebivalci. Vas je bila partizanska, čeprav zaradi lege med dvema cestama in Savo ni bila varna za zadrževanje partizanov. V Potokarjevi hiši na bregu, kjer je bila gostilna, so se 14. februarja 1942 zbrali ilegalci, aktivisti OF in zavedni domačini in pod vodstvom Lojzeta Hohkrauta ustanovili prvi odbor Narodne zaščite za litijsko območje.« Elektronski vir: https://jablaniskadolina.si/o-jablaniski-dolini/breg-pri-litiji-in-tenetise/188 Dostop: 2. 3. 2024. |
Breg pri Litiji 019 |
V TEJ HIŠI JE BIL 14.2.1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 1.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
6.3.2024. 00:00 |
— |
Dodal sliki "4"-Bor1974, 25.V.2025. |
Spominska plošča |
Litija |
K. o.1139 Jablanica, parc. št. 61 |
|
DOBRNA-Spomin na 39 padlih borcev Dobrne |
ZB Dobrna je spomenik postavila po lastni zamisli 1956. V zadnjem verzu je na spomeniku napaka, moralo bi pisati "nikdar strti", ne pa "nikdar smrti".
|
V parku v centru Dobrne, nasproti h. št. 19, pred spomenikom je skulptura v spomin vojne ob osamosvojitvi Slovenije. |
napis na sprednji strani spomenika (proti cesti) IZ KRAJEV TEH STE JUNAKI VSTALI, IZ VAŠE KRVI JE ROŽA POGNALA, PO HRIBIH TEH ŠTIRINAJSTA HODILA . napis na desni strani spomenika: AVBERŠEK IGNAC . napis na levi strani spomenika: DREV RUDOLF |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ludvik S. marec 2017, dop. M. Hladnik 31. 3. 2018
13. junij 2021 dopolnil D.Divjak |
16.9.2024. 00:00 |
— |
13.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 16. 9. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku in dodal fotografije 3/2 do 3/5. |
marmornat steber |
Dobrna |
K.o.: 1056-DOBRNA, št. parc.:1578/2 |
|
Šentožbolt, pokopališče, Baloh Franc in Frančiška |
Franc: Sistory navaja: Ime in priimek: Frančišek Baloh, Oče: Janez, Mati: Franca, Datum rojstva: 14. 12. 1905, Kraj rojstva: Zgornji Tuhinj, Kraj bivanja: Doline, Stara občina: Blagovica, Nova občina: Ni podatka, Poklic (soc. status): NI podatka, Datum smrti/izginotja: 18. 05. 1944, Kraj smrti/izginotja: Izlake, Kraj pokopa: Izlake. Frančiška: Sistory navaja: Ime in priimek: Frančiška Baloh, Oče: NULL, Mati: Frančiška, Po domače: NULL, Datum rojstva: 08. 04. 1906, Kraj rojstva: Bela, Kraj bivanja: Doline, Stara občina: Blagovica, Nova občina: Ni podatka, Poklic (soc. status): Ni podatka, Datum smrti/izginotja: 18. 05. 1944, Kraj smrti/izginotja: Izlake, Kraj pokopa: Izlake. »Žrtve narodnoosvobodilne vojne na območju Št. Ožbolta […]
Franc Baloh z Doline pri Št. Ožboltu r. 14. decembra 1905 in
Frančiška Baloh, njegova žena, sta bila aretirana 18. maja 1944 in naslednji dan v Izlakah ustreljena. Zapustila sta pet majhnih otrok in 66 let staro mamo.«
(Stane Stražar, Črni graben, Od Prevoj do Trojan, Lukovica: Kulturno-umetniško društvo Janko Kersnik Lukovica,1985, str. 901)
Opomba: Franc Baloh in Frančiška Baloh sta napisana tudi na spominski plošči
V spomin padlim borcem na pokopališču v Šentožboltu. |
Po poti, ki vodi od pokopališkega vhoda (stopnice), levo, 3. grob v 2. vrsti levo od zvonika Cerkve sv. Ožbolta.
|
[križ] DOLINARJEVI FRANC BALOH JANEZ FRANČIŠKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 12.7.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
12.7.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Lukovica |
K. o. 1926 Šentožbolt, parc. št. 1 |
|
Cerkno, Javka OF ter sedež prvega partizanskega poveljstva za Cerkljansko |
Spominska plošča je pravokotne oblike. Datum odkritja: 27.4.1974 |
Spominska plošča je (bila) locirana na dvoriščni fasadi hiše. Pri obnovi fasade je bila odstranjena in še ni vrnjena na prvotno mesto. Hranijo jo domačini. Cerkno, Pot v Strano 14. |
V TEJ HIŠI JE BILA V LETIH 1942- |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 22.10.2019 |
18.10.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 18. 10. 2024, po predlogi Mojce Luštrek popravil in uredil besedilo na plošči ter spremenil status v odstranjen, ker plošča še vedno ni vrnjena na nekdanje mesto. |
Spominska plošča |
Cerkno |
K. o. 2344 Cerkno, parc. št. 96/1 |
|
Dijakom Tekstilne šole Kranj |
Ivan Smiljanić 2. 3. 2024 o neznani fotografiji, ki jo je pridobil Stane Gradišnik, pravi: »Verjamem, da je to plošča padlim dijakom kranjske tekstilne šole na nekdanji lokaciji v starem delu mesta (stavba, kjer je zdaj ZVKDS), ki je bila potem nadomeščena z današnjo ploščo ob vhodu v tekstilno šolo na Primskovem, odprto 2. avgusta 1958. V Gorenjskem glasu iz leta 1951 je kratka omemba odkritja te plošče, tako da se leto ujema, pa tudi verz je soroden današnjemu. Sta pa tako plošča iz 1951 in današnja naslednici originalne, še nekoliko improvizirane, odkrite že 26. junija 1945.« Saša Šest 10. 6. 2024: "sem naletela na gospoda, ki je bil v stavbi, da sem ga lahko povprašala glede plošče, vendar o njej ni vedel nič, torej, da bi tam sploh kdaj obstajala. Klical je še eno zaposleno, če kaj ve o tem, in tudi ni, zato sva prišla do zaključka, da so jo odstranili že davno prej tisti, ki so bili v stavbi pred ZVKDS." |
Kranj, Tomšičeva ulica 7. |
[zvezda] |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 6.4.2024 |
10.6.2024. 00:00 |
— |
Po obisku Saše Šest ploščo označil kot odstranjeno. M. Hladnik 10. 6. 2024 |
Spominska plošča |
Kranj |
K. o. 2100 Kranj, parc. št. 222 |
|
Podsabotin, Skupen grob dveh borcev NOV |
V
skupnem grobu pokopana dva borca
NOV.
Vsak ima svojo ploščo. |
Krajevno pokopališče Podsabotin, ob glavni cesti
Ob zidu levo, predzadnji grob
300 m od hiše: Podsabotin 28 |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Kermavnar 14. 8. 2020 |
9.6.2021. 00:00 |
— |
Nagrobnika nisva našla. -- M. Hladnik 9. 6. 2021 |
Grob(išče) |
Brda |
K. o. 2291 Podsabotin, parc. št. 726/3 |
|
Neoznačen grob padlega partizana Žlendra-Tešova |
Janez ŽLENDER, roj. 03.04.1922 na Rudnici, kjer je tudi samski živel. Tomaž Teropšič v knjigi "Kozjanski odred" na strani 410 o njem zapiše, da je vstopil v NOB in POS "IX.1944" ter da je "padel januarja 1945 kot obveščevalec 2. brigade v vasi Tešovo blizu Vranskega". Po "Sistory" zaveden datum smrti 07.01.1945, dejansko naj bi padel 08.01.1945. Po izjavi domačinke, ki na sliki "1" kaže, kjer naj bi obležal smrtno ranjen, je neka starejša ženska še leta po njegovi smrti na kraju, ki je označen na sliki "3", prižigala svečko. Ta dan so skupino treh partizanov napadli ustaši. Žlender je padel na kraju, drugi ranjeni partizan se je zatekel v bližnji skedenj, kjer so ga ustaši pokončali, tretjemu pa se je uspelo umakniti. Prav tako po izjavi domačinke, bi naj bil Janez ŽLENDER pokopan na pokopališču Vransko, kjer pa njegovega groba 18.IX.2024 nisem našel-Bor1974-slike in opis-14.X.2024 Žlender z Rudnice je bil ubit od ustašev. Črna puščica na sliki "4" prikazuje domnevno smer umika in mesto ustrelitve Janeza ŽLENDER nad vasjo Tešova, rdeča zvezda pa prikazuje domnevno mesto pokopa (vir: ustne izjave domačinov 03.01.2018) Modra puščica prikazuje domnevno smer umika in skritja pod kozolc drugega partizana, ki so ga sovražniki tu ujeli in nato ustrelili na Vranskem (vir: ustne izjave domačinov 03.01.2018) Rdeča puščica prikazuje domnevno smer umika preživelega partizana (vir: ustne izjave domačinov 03.01.2018) vsi123 |
Ob cesti Tešova-Čreta, bližnja stan. hiša je Tešova 010. Mesto domnevnega groba s ceste ni vidno. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 15. 7. 2023 |
4.10.2024. 00:00 |
— |
Dopolnil zapis z Borovim podatkom. M. Hladnik 4. 10. 2024 |
Neoznačen grob |
Vransko |
— |
|
Kromberk, Spomenik žrtvam NOB |
Spomenik sestavljajo imena zapisana na ploščah postavljena v krog okoli še kar velikega drevesa (morda hrasta), plošča z napisom in skulptura (delujejo kot delo Negovana Nemca). vir: Rutar |
Kromberk, nad vrtcem , Ulica Vinka Vodopivca 23. Dostop je najlažji s parkirišča pri vrtcu ali z Ulice Bratov Hvalič. Tam je tudi smerokaz z napisom "Spominski park" |
Napis na osrednjem kamnitem bloku: ŽRTVOVALI SVOJA STE ŽIVLJENJA KRAJANI Prva vrsta od leve proti desni: BADALIČ PAVEL 1907 – 1944 Druga vrsta od leve proti desni: Tretja vrsta od leve proti desni: MAKUC MILAN 1926 – 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar
obiskal Lanko Marušič, 24. 8. 2021 |
1.8.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 1.8.2024, dopisal imena na spomeniku, dodal fotografije 3/2 do 3/5 in 4/2. Dopolnil dostop. |
Osrednji vaški spomenik |
Nova Gorica |
K. o. 2302 Kromberk, parc. št. 381/4
|
|
Novo mesto, Spominska plošča na železniški kurilnici |
Na železniški kurilnici na železniški postaji Novo mesto, v Bršljinu je spominska plošča z imeni 20 železničarjev. Vzidalí so jo uslužbenci kurilnice. vir: https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.pdf str.: 158 |
Železniška postaja Novo mesto.
Hiša v bližini Kurilniška ulica 9 |
ZLEPŠO BODOČNOST SO DALI ŽIVLJENJE ŽELEZNIČARJI SEKCIJE ZA VLEKO NOVO MESTO BERUS MARTIN KOČMAN JOŽE ČAMPA LUŽAR MAKS ANTON ČAMPA JANEZ MALI FRANC FINK ALOJZ MEHLE JOŽE FINK JOŽE REZELJ ALOJZ GORNIK VIKTOR STRNAD JANEZ GORJANC ANTON TRATAR ANTON GRANDLJIČ ANTON TRATAR ANTON JEVŠČEK AUGUST TURK IVAN KOČJAŽ ANTON ZIDAR STANKO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
14.12.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Novo mesto |
K. o. 1456 Novo mesto, parc. št. 420/1 |
|
Ustreljenima partizanoma |
V Ložnem stoji spomenik ustreljenima partizanoma po napadu Nemcev na izdani bunker 30.3. 1944.Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.590. glej: |
Ložno. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S. Gradišnik 27.3.2023 |
13.12.2023. 00:00 |
— |
V Ložnem pod cerkvijo Sv. Marije, v hudi strmini, kjer je bil bunker je stal spomenik dvema partizanoma, ki pa je žal odstranjen. Sledi bunkerja so še vidne.
S.Gradišnik, 7. 4. 2023 |
Spomenik |
Rogaška Slatina |
— |
|
Anton Velušček, Nova Gorica |
Spomenik je v obliki kamnitega stebra z vklesanim napisom in reliefom obraza narodnega heroja Antona Veluščka - Matevža. Iz istrskega marmorja ga je izdelal kipar Janez Pirnat, odkrili pa so ga 1. maja 1970. Ob odkritju spomenika je govoril dr. Aleš Bebler, ki je bil Matevžev soborec. Nastopala sta godba milice in invalidski partizanski pevski zbor iz Ljubljane ter dijakinja in dijak novogoriške gimnazije. Spomenik je bil odkrit ob praznovanju 25-letnice osvoboditve - 1. maja 1945 je bila namreč osvobojena Gorica. Za postavitev spomenika so prispevali delavci novogoriškega podjetja za popravilo voz in strojev 10.000 N dinarjev. Denar so prispevale tudi Soške elektrarne in spomenik stoji prav pred njihovo upravno stavbo na Erjavčevi 20 v Novi Gorici. Takrat so spomenik predali v varstvo krajevni skupnosti Nova Gorica. Narodni heroj je postal 4. julija 1953. EŠD: 26257. Biografija na spletu: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi769225/ Viri:
|
Pred stavbo Soških elektrarn na Erjavčevi 20 v Novi Gorici. V smeri mejnega prehoda na desni strani. |
NARODNI HEROJ ANTON VELUŠČEK MATEVŽ 1912 - 1944 ORGANIZATOR N * O * B IN LJUDSKE OBLASTI NA PRIMORSKEM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Grega Mejak, 17.1.2017 |
23.10.2022. 00:00 |
— |
Dodal fotografiji M. Hladnik 23. 10. 2022. |
kamnit steber z vklesanim napisom in reliefom obraza |
Nova Gorica |
K. o. 2304 Nova Gorica, parc. št. 618/37 |
|
ŠENTLAMBERT - Spominska plošča aktivistu OF Mirku Vrtačniku |
Pravokotna, svetla kamnita plošča z vklesanim napisom (odkrita 1957) je vzidana na hiši, kjer je živel aktivist OF Mirko Vrtačnik, ki je umrl 9.11.1944 v taborišču Herbruck. Kaplje preteklosti, 45 (tu je zapisano, da je plošča na hiši Franca Vrtačnika). »Vrtačnikova (Birtova) domačija, kjer so imeli gostilno, trgovino in izpostavo pošte Sava, je vse od začetka upora proti okupatorju sodelovala z OF. Partizani in ilegalni politični delavci so pri njih pogosto imeli sestanke, osebno zatočišče in prehrano. Nemške oblasti so kmalu izvedele za aktivno sodelovanje sinov Birtove domačije z odporniškim gibanjem, ki se je vsako leto stopnjevalo.28 Tako so imeli 11. aprila 1944 Viktor Kovač, njegovi sodelavci in nekateri člani Šlandrove brigade v Vrtačnikovi hiši sestanek, kjer so za podporo prizadevanj za intenzivnejšo mobilizacijo novincev ustanovili sektorski odbor za teren Šentlambert – Jablana.29 To je bila bržkone kaplja čez rob, da so se Nemci na podlagi ovaduških informacij odločili uničiti domačijo. Usodnega 16. junija 194430 sta Mirko Vrtačnik in njegov brat Franc obračala seno na travniku med cerkvijo in domačo hišo. Prišla je skupina 15 do 20 esesovcev z Izlak, ki so obkolili domačijo in aretirali gospodarja Mirka. Njegov brat Franc se je odločil pobegniti. Smuknil je med hišo in hlevom ter stekel po bregu navzdol. Naletel je na esesovskega vojaka, ki mu je pokazal hrbet in mu s tem dal znak, da ne namerava ukrepati, saj bi ga sicer ustrelil. Nekaj minut kasneje je tudi poveljnik opazil, da je Franc izginil. Ukazal je streljanje v smeri pobega, a Franc je bil takrat že na varni razdalji od vasi, na območju s krajinskim imenom Čele. Ozrl se je proti domu in opazil dim, ki se je vil nad gorečo domačo hišo in hlevom. Pridružil se je partizanom, kjer sta že bila brata Jože in Polde. […] Poleg gospodarja Mirka Vrtačnika so vklenili tudi Marjo Borštnar iz Bevškega, ki je bila zaposlena pri Birtovih, da se je izognila napotitvi na delo v Nemčijo. Gnali so ju proti Senožetim, kjer so aretirali tamkajšnjega posestnika Mirka Vrtačnika. Med vračanjem proti Šentlambertu jim je v neposredni bližini obpotne kapelice v roke padel še Franc Ocepek iz Jablane, ki je dezertiral iz nemške vojske in iskal stik s partizani.32 […] Marija je bila prepričana, da bodo po povratku iz Senožeti tudi njo in druge ujetnike potisnili v ogenj, ki je požiral Birtovo domačijo, vendar se to ni zgodilo.34 Namesto tega so Birtovega Mirka in Ocepka brutalno pretepli. Potem so vse zajete odvedli. Čez Kobiljek so jih gnali proti esesovski postojanki v stavbi izlaške šole. Po poti so ujetnike sramotili, jih postavljali v vrsto, kot da jih bodo postrelili, tako da so psihično močno trpeli.35 Pred postojanko so naredili špalir, skozi katerega so morali iti ujetniki. Prejeli so številne udarce. Najbolj so pretepli Ocepka. Nekaj dni so jih zasliševali na Izlakah, nato so jih prepeljali v trboveljski zapor. Marijo so po treh tednih izpustili, tudi senožeški Mirko Vrtačnik se je srečno vrnil domov, medtem ko je bil Birtov Mirko poslan v koncentracijsko taborišče Herbrück, kjer je 9. novembra 1944 umrl.36 [pod fotografijo] Spominska plošča na Birtovi domačiji« « (Boštjan Grošelj, Pomniki viharja /Odmev pretresljivih časov/, Šentlambert: Krajevna skupnost, 2022, str.18, 19) Opomba: Herbrück je najbrž Hersbruck, kjer je bilo taborišče od 1944-45 kot podružnica taborišča Flossenbürg (D. Divjak) |
Plošča se nahaja na južnem zidu bivše gostilne v Šentlambertu. Hiša se nahaja zahodno od osnovne šole, takoj čez cesto. |
zvezda Za požrtvovalno delo v NOV od l. 1941. Umrl v taboriš- ču Herbrück dne 9. 11. 1944. VRTAČNIK MIRKO roj. 12. 1. 1910 Slava . njemu! ZB |
— |
— |
— |
— |
Janez Jani Majes, 26. 5. 2018
5.april 2021 dopolnil D.Divjak |
17.9.2024. 00:00 |
— |
5.4.2021 dopolnil podatke D. Divjak
17. 9. 2024 Zdenka Primožič dopolnila Opis s podatki iz knjige Pomniki viharja.
D. Divjak popravil zapis Hersbruck, 18.9.2024 |
Spominska plošča |
Zagorje ob Savi |
K.o.: 1887-ŠENTLAMBERT, št.parc.: 15/8 |
|
Krajevna skupnost Solkan |
Ena od petih spominskih plošč na stavbi krajevne skupnosti Solkan. EŠD 20850 |
Na obcestni fasadi hiše na Trgu Jožeta Srebrniča 7, Solkan. |
V SPOMIN NA POMEMBNE DOGODKE REVOLUCIONARNE PRETEKLOSTI SOLKANA: 80 LETNICE USTANOVITVE KOMUNISTIČNE SEKCIJE 40 LETNICE PRVE CELICE KPS 40 LETNICE OF ODBORA V JUBILEJNEM LETU VSTAJE JUGOSLOVANSKIH NARODOV POSTAVII KRAJANI SOLKANA 9.9 1981 ------------- V SPOMIN NA 29. IN 30. APRIL 1945, KO SO PARTIZANI ŠKOFJELOŠKEGA ODREDA OSVOBODILI SOLKAN OB 50-LETNICI SOLKANCI ------------- V ČASU VSTAJE NA PRIMORSKEM SE JE SOLKAN 9. SEPTEMBRA 1943 OSVOBODIL TUJE OBLASTI. V SPOMIN NA TA DOGODEK PRAZNUJE KRAJ SVOJ PRAZNIK KS SOLKAN, SEPTMEBER 1999 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lanko Marušič, 2018 |
23.10.2022. 00:00 |
— |
Dodal sveže slike in nekaj besedila. M. Hladnik 23. 10. 2022. |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
K. o. 2303 Solkan, parc. št. 2455 |
|
Nova vas, plošča rojstna hiša dr.Božidar Lavrič |
https://wp.me/p4TOBI-e4
https://obelezja.wordpress.com/2018/03/18/nova-vas-lavriceva-hisa-plosca/Foto: Miloš Toni |
Nova vas 46a, ko se s ceste Sodražica-Bloška polica zapelje na cesto proti Fari je rojstna hišs prva na desni strani v samem križišču. |
V TEJ HIŠI SE JE 10.XI.1899 RODIL V SPOMIN OB 20. OBLETNICI SMRTI KRAJEVNA SKUPNOST 15.XI.1981 NOVA VAS-BLOKE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 16.9.2024, 13.10.2024 |
13.10.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal posnetke, 13.10.2024 |
Spominska plošča |
Bloke |
K.o.: 1683-NOVA VAS, št.parc.: 780/6 |
|
Veliki Lipoglav, Spominsko območje na Pugledu |
Spominsko območje (urejeno 1976) zajema prostor okrog vrha, kjer je bil tabor 2. Štajerskega bataljona in II. grupe odredov. Obeležja so posvečena tudi bojem partizanov z Italijani leta 1942 in padlim.
Na vrhu Pugleda 615 m v spomin na 4 padle partizane v boju z italijanskimi fašisti dne 23. 3. 1942. Padli: komandir čete Rafael, komisar voda Polde Mazovec, borca Franci in Veko. Za spomenik skrbijo MOL, MO ZB in ZZB Lj. Moste-Polje ter KOZB Zadvor-Sostro. Renoviran 2020/21. Opomba 1: Zvezda na plošči večkrat spremeni barvo. Marca 2025 je prebarvana na sivo. |
Spominsko območje zajema širši prostor okrog vrha hriba Pugled.
Dostop od hiše Podlipoglav 34, lahko po več poteh. Dokler se strmo vzpenjajo so vse prave. Ustreza tudi steza po grebenu, ki jo kaže zemljevid v RKD.
|
[zvezda] V BOJU Z ITALIJANSKIMI FAŠISTI SO 23.3.1942 PADLI: KOMISAR ČETE - RAFEL KOMANDIR VODA - POLDE MAZOVEC BORCA - FRANCI IN VEKO ODBOR II. PO NOV 1976 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 18. 5. 2020 |
27.4.2025. 00:00 |
— |
Vpisna knjiga in drog z zastavo od 2019.
Dodal fotografije F. Štibernika. M. Hladnik 15. 4. 2022.
Dodal fotografiji smerokazov M. Luštrek, ki "kažejo v precej približne smeri." M. Hladnik 9. 1. 2023
M. Kermavnar, 27. 4. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil Besedilo na spomeniku in v Opis dodal opombo 1. |
Kamnita piramida z bronastim obeležjem in zvezdo na vrhu |
Ljubljana |
K. o. 1776 Lipoglav, parc. št. 1428/1 |
|
Ljubljana, spominski park Žale, grob Leopold Nosan in Ignac Krištof |
Leopold Nosan in Ignac Krištof sta bila med tistimi 28 žrtvami, ki so jih domobranci prepeljali iz Ljubljane na območje, ki ga domačini imenujejo Volčje jame in jih tam, le nekaj dni pred osvoboditvijo Ljubljane, kruto pobili. Po vojni so bili njihovi posmrtni ostanki prekopani. SIstory navaja: Ime in priimek: Leopold Nosan, Oče: NULL, Mati: NULL, Priimek matere: NULL, Po domače: NULL, Datum rojstva: 00.00.1910, Kraj rojstva: Ljubljana, Kraj bivanja: Ljubljana, Zakonski stan: Ni podatka, Poklic (soc. status): Ni podatka, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Volčje jame na Turjaku, Kraj pokopa: Ljubljana, Žale, Država pokopa: Slovenija SIstory navaja: Ime in priimek: Ignac Krištof /Krištov/, Oče: Anton, Mati: Terezija, Priimek matere: Strojan, Po domače: NULL, Datum rojstva: 25.04.1893, Kraj rojstva: Višnja Gora, Kraj bivanja: Ljubljana, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): uradnik, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Volčje jame na Turjaku, Kraj pokopa: Ljubljana, Žale, Država pokopa: Slovenija Geslo: turjaškežrtve123 |
Ljubljana, pokopališče Žale [B], oddelek [TAL], vrsta [L0], grob [803] |
LEOPOLD NOSAN 1915 - 1945 IGNAC KRIŠTOF 1893 - 1945 |
— |
— |
— |
— |
D. Divjak 11.5.2025 |
11.1.2025. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Ljubljana |
Ljubljana, pokopališče Žale [B], oddelek [TAL], vrsta [L0], grob [417] |
|
Ljubljana, spominski park Žale, Marica Arko |
Darija Arkoje bila med tistimi 28 žrtvami, ki so jih domobranci prepeljali iz Ljubljane na območje, ki ga domačini imenujejo Volčje jame in jih tam, le nekaj dni pred osvoboditvijo Ljubljane, kruto pobili. Po vojni so bili njihovi posmrtni ostanki prekopani. SIstory navaja: Ime in priimek: Darija Jerneja Arko, Oče: Ivan, Mati: Marija, Priimek matere: Klun, Po domače: Pri Logarjevih, Datum rojstva: 10.09.1921, Kraj rojstva: Ribnica, Kraj bivanja: Ribnica, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): študent filozofije, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Volčje jame na Turjaku, Kraj pokopa: Ljubljana, Žale, Država pokopa: Slovenija Geslo: turjaškežrtve123
|
Pokopališče Žale oddelek TAL, vrsta:LO, grob 812 |
M A R I C A A R K O 1898 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 30.6.2024, 22.11.2024 |
22.11.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal posnetke, 22.11.2024 |
Grob |
Ljubljana |
K.o.: 1736-BRINJE I., št.parc. 862 |
|
Kuželj, plošča žrtvam fašističnega terorja |
Avtor idejnega osnutka ni znan, ploščo so uredili člani KO ZZB Kuželj. Slovesna otvoritev spominske plošče je bila 27. julija 1958. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 125. |
Na križišču v središču vasi Kuželj, na nekdanji osnovni šoli |
Na stavbi bivše osnovne šole (danes hišna številka 16) je vzidana bela marmornata plošča (100x70 cm), posvečena vsem padlim prebivalcem z območja vasi Kuželj: NEKOČ JE SMRT BILA POSLEDNJA POT MARIJA GLAD 1922 V SPOMIN BODOČIM RODOVOM! KRAJEVNI ODBOR ZB NOV. KUŽELJ. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 7.3.2017
D.Divjak 24.12.2021, 5.9.2024 |
5.9.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dopolnil podatke 24.12.2021, dodal posnetke 2-4, 5.9.2024 |
Spominska plošča |
Kostel |
K.o.: 1613 - KUŽELJ, št.parc.:2795 |
|
Kamnje, Spomenik NOB |
Spomenik sestavlja pet marmornih napisnih plošč, ki so postavljene na dvignjen prostor. Posvečen je 32 padlim borcem in žrtvam, avtor je Pavle Vodopivec, odkrit je bil 14. 10. 1976 oz. po JSNP 16. 10. 1977
|
Spomenik stoji jugozahodno od vaškega jedra, nasproti pokopališča, pri hiši Kamnje 4. |
Plošča 1 NA ŽRTVE NOB VAŠČANI SREČKO KOSOVEL . Plošča 3 TALCI USTRELJENI 21.6.1944 BATAGELJ RUDOLF 34 let |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 11.11.2019 |
1.5.2021. 00:00 |
— |
Dodal sliko iz JSNP 14. M. Hladnik 1. 5. 2021
M. Kermavnar, 27.8.2021, fotografije |
Spomenik |
Ajdovščina |
K. o. 2388 Kamnje, parc. št.2325/3 |
|
Ricmanje, pokopališče Pregarc Danilo |
Danilo Pregarc-Zmaj, po domače Bacćen, se je rodil v Logu 19. marca . Leta 1936 se je zaposlil v žaveljski rafineriji. Tu je spoznal kasnejšega narodnega heroja Antona Šibelja- Stjenka in z njim aktivno sodeloval v protifašističnemu gibanju. Danilo je kot antifašist bil deportiran na Sicilijo. Po vrnitvi domov se je vključil v NOB . Njegovo ime zasledimo že decembra 1941, ko se je udeležil sestanka za ustanovitev prvega odbora za slovensko Istro. Aprila 1943 je postal član rajonskega- 5. dolinskega odbora OF; junija 1943 je postal tajnik terenskega odbora OF v Logu; maja 1944 je bil izbran za sekretarja dolinskega rajonskega komiteja. Bile tudi član dolinskega okrajnega odbora OF. 4. avgusta 1944 pa je postal politični sekretar novoustanovljenega socerbskega okraja nato pa še tajnik izvršnega odbora skupščine v tem okraju. V noči s 17. na 18. marec 1945 se je mudil na Plavjah, kjer ga je nepričakovano zajela sovražna izvidnica in ga zaprla v sobo nemške postojanke na Badihi. Odločil se je za beg. Naslednjega jutra je izkoristil trenutek nepazljivosti čuvaja, se pognal skozi okno in stekel proti cesti, a ga je med begom zadela sovražnikova svinčenka. Na kraju, kjer je padel, so prijatelji postavili spominsko ploščo. Vir: Povzetek iz: Spomin na Danila Pregarca, https://www.zb-koper.si/index3.html |
Ricmanje, pokopališče |
PREGARC |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar 19.10.2024 |
19.10.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Italija |
— |
|
Višnja Gora, pokopališče, Jenič Vladimir, Šurla Franc, Plantan Ivan |
Jenič Vladimir: Sistory navaja: Ime in priimek: Vladislav Inič, Oče: Janez,
Mati: Alojzija, Datum rojstva: 17. 06. 1921, Kraj rojstva: Stranska vas, Kraj
bivanja: Stranska vas, Stara občina: Šmihel – Stopiče (Kandija), Nova občina:
Novo mesto, Poklic (soc. status): kmečki sin, Datum smrti/izginotja: 01. 11.
1943, Kraj smrti/izginotja: Višnja Gora, Kraj pokopa: Višnja Gora. Opomba: Jenič Vladimir, Šurla Franc in Plantan Ivan so napisani tudi na spomeniku Padlim na Ruperčvrhu (Borci Stranska vas). |
Pokopališče Višnja Gora, po poti h kapelici z razpelom, levo, 4. vrsta, šteto od spodnjega zidu, 9. grob levo od poti k razpelu. |
[peterokraka zvezda] JENIČ VLADIMIR ŠURLA FRANC PLANTAN IVAN TIHI DOM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 18.7.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
18.7.2024. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Ivančna Gorica |
K.o.1812 Dedni Dol, parc. št.: 376/4 |