| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ljubljana, spominski park na Žalah, dr. Stanko Tomšič in dr. Vito Kraigher |
Stanko Tomšič in Vito Kraigher sta bila med tistimi 28 žrtvami, ki so jih domobranci prepeljali iz Ljubljane na območje, ki ga domačini imenujejo Volčje jame in jih tam, le nekaj dni pred osvoboditvijo Ljubljane, kruto pobili. Po vojni so bili njihovi posmrtni ostanki prekopani. SIstory navaja: Ime in priimek: Stanko Tomšič, Oče: Josip, Mati: Antonija, Priimek matere: Moravec, Po domače: NULL, Datum rojstva: 10.07.1901, Kraj rojstva: Skopo pri Sežani, Kraj bivanja: Ljubljana, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): odvetnik, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Volčje jame na Turjaku, Kraj pokopa: Ljubljana, Žale, Država pokopa: Slovenija SIstory navaja: Ime in priimek: Vito Josip Kraigher, Oče: Anton, Mati: Marija, Priimek matere: Jaške, Po domače: NULL, Datum rojstva: 15.07.1911, Kraj rojstva: Lenart v Slovenskih goricah, Kraj bivanja: Ljubljana, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): odvetnik, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Volčje jame pri Turjaku, Kraj pokopa: Ljubljana, Žale, Država pokopa: Slovenija Geslo: turjaškežrtve123 |
Ljubljana, pokopališče Žale [B], oddelek [TAL], vrsta [L0], grob [805]
|
DR. STANKO TOMŠIČ 1901 - 1945 DR. VITO KRAIGHER 1911 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 17.1.2025 |
17.1.2025. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Ljubljana |
K. o. 1736 BrinjeI, št. parc.: 682/11 |
|
Zgornje Gorje, pokopališče, Pazlar Ciril |
»[…] 68. PAZLAR CIRIL Rojen 15. aprila 1924 v Sp. Gorjah v delavski družini. Postal je zidar in bil je napreden fant, kakor njegov oče. V NOV se je vključil januarja 1944 in bil je pogumen borec. Pri Svečah na Koroškem je bil ranjen in ujet. Nemci so ga odpeljali v Celovec in ga tam ustrelili.«
|
Pokopališče Zgornje Gorje |
PAZLAR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 19.7.2023, po besedilu Zdenke Primožič. |
19.7.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Gorje |
K. o. Zgornje Gorje, parc. št. 93/2 |
|
Jože Potrč |
Bronasti doprsni kip dr. Jožeta Potrča (1903-1963), zdravnika, komunista, v času druge svetovne vojne taboriščnika v Nemčiji in nosilca raznih političnih funkcij po vojni. Avtor kipa je Marjan Keršič Belač, nastal je leta 1969. Odkrili so ga pred vodmatsko osnovno šolo, ki je takrat nosila ime po Potrču. Po osamosvojitvi je bil kip odstranjen, tako da je pred šolo ostal prazen podstavek. V času 50. obletnice delovanja šole je vodstvo našlo kip na podstrešju in ga leta 2020 ponovno namestilo na podstavek pred šolo. Odlitek istega kipa je bil postavljen tudi v šolsko avlo le nekaj metrov proč. Vir: Iz terena - spomin na padle borce, ilegalce in aktiviste OF v ZB Ljubljana Center. |
Doprsje stoji pred Osnovno šolo Vodmat na Potrčevi ulici 1 v Ljubljani. |
DR. JOŽE POTRČ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić, 15. 4. 2025 |
15.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip |
Ljubljana |
K. o. 1726 ŠENTPETER, parc. št. 92/23 |
|
Korte, pokopališče |
Na pokopališču grob padlega borca NOV z družinskim nagrobnikom.
................................................... »OBČINA IZOLA
...................................................
...................................................
|
Pokopališče Korte. |
SPOMIN SMRTI JUST BRUNO IVAN MORATO 1908 --1944 .................................... |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
S. Gradišnik, 19.07.2021 |
6.5.2024. 00:00 |
— |
Na pokopališču je več grobov s padlimi borci. Dodal težko berljiv nagrobnik in nagrobnik moža z uniformo, ki se zdi bolj ruska kot italijanska [preveriti]. M. Hladnik marca 2022
M.Kermavnar, 6.5.2024, po predlogi Zdenke Primožič popravil Besedilo na spomeniku in dopolnil opis s podatki iz literature |
družinski nagrobnik |
Izola |
2629 DVORI NAD IZOLO, 1038 |
|
Padli zdravniki |
Marmornata spominska plošča s seznamom devetih zdravnikov in uslužbencev
psihiatrične bolnišnice Studenec, ki so padli v NOB. |
Plošča je bila postavljena na hodniku upravne stavbe današnje Psihiatrične klinike Ljubljana - Polje na naslovu Studenec 48. Njeno ogledovanje ni predvideno. |
V SPOMIN BORCEM DRŽAJ DR. PETER ZVEZA BORCEV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić, 13. 4. 2025 |
13.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
K. o. 1772 SLAPE, parc. št. 1108 |
|
Miro Perc - Maks, Ljubljana |
Bronast doprsni kip narodnega heroja Mira Perca-Maksa (1912-1945) na nizkem
kamnitem podstavku je vzidan poleg pravokotne, svetle kamnite plošče z
vklesanimi imeni v NOB padlih športnikov. Obeležje je bilo odkrito leta 1983.
|
Gortanova 21, ob vhodu v telovadnico nasproti fakultete za šport v Ljubljani. |
doprsni kip MIRO PERC-MAKS 1912 - 1945 . spominska plošča V SPOMIN NA HEROJA MIRA IN VSE PADLE SLOVANOVCE V NARODNO OSVOBODILNEM BOJU OB 70-LETNICI ŠPORTNEGA KLUBA ZŠD SLOVAN 15. 10. 1983 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 18. 10. 2012, 18. 4. 2017
Dopolnil D.Divjak 22.7.2020, dodal posnetke B. Lopič 20.1.2025 |
20.1.2025. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal posnetke Branke Lopič 4/2-4. 20.1.2025 |
doprsni kip in plošča |
Ljubljana |
K.o.: Vodmat, št.parc.: 830/1 |
|
BOHINJSKA BELA-Spomenik padlim |
"Sredi julija (1961-opomba D. Divjak) so odkrili tudi spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja v Bohinjski Beli. Iz te vasi in bližnje okolice je padlo med NOB 32 ljudi. Spomenik stoji ob razširjeni in obnovljeni cesti sredi vasi, ima pa obliko obeliska." vir: revija Borec, str. 509, št. 9, 1961 Spomenik je projektiral arhitekt Anton Bitenc, izdelalo pa Kamnoseštvo Ljubljana. Postavitev je vodil okrajni odbor ZZB NOV Radovljica. Odkritje je bilo leta 1956, Krajevna organizacija ZB NOV Bohinjska Bela pa ga je 16. julija 1961 obnovila. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 247. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 76-77. EŠD: 13183 Spomenik je delo arhitekta Antona Bitenca iz 1956. leta. |
Pri vrtcu oz. šoli v Bohinjski Beli (Bohinjska Bela 56)
|
(Na 1. ploskvi piše:) BORCEM IN ŽRTVAM NARODNO OSVOBODILNEGA BOJA 1941-1945 (Na 2. ploskvi je 33 imen in priimkov ter letnic rojstva in smrti.) STARE STANKO 1924-1943 TAVČAR PAVEL 1923-1943 TONEJC JANKO 1920-1943 STOJAN IVAN 1916-1943 GOGALA IVKO 1917-1943 ČRV FRANC 1921-1944 JAMAR ANTON 1916-1944 ŽMITEK FRANC 1880-1944 SRNA JOŽE 1919-1945 ŽORČ ANTON 1894- PRETNAR JANEZ 1922-1945 SUŠNIK IVAN 1925-1925 PREŽELJ FRANC 1907-1945 ZUPAN FRANC 1903-1945 PRIMOŽIČ VINKO 1912- ZUPAN JOŽE 1919- JERE JAKOB 1900-1945 SREBRNAK MARIJA 1909-1945 ZORGELJ ANTON 1903-1945 JAMAR FRANC 1909-1945 KUNČIČ SIMON 1901-1945 KAPUS JANEZ 1909-1945 OLIFČIČ MIRKO 1904-1945 POGAČAR FRANC 1902-1945 RUTAR JANEZ 1907-1945 ZUPANČIČ TONE 1902-1945 ZUPANČIČ JANEZ 1910-1945 TONEJC FRANC 1923-1945 ZUPAN JOŽE 1908-1945 URH FRANC 1911-1945 GESINGER KASJAN 1920-1945 STARE JOŽE 1898-1945 VIRANT MIRKO 1913-1941 (Na 3. ploskvi pa piše:) POSTAVILA ZB BOHINJSKA BELA 1961 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik
21.junij 2021 dopolnilD.Divjak |
21.6.2021. 00:00 |
— |
21.6.2021 dopolnil opis in podatke D.Divjak |
visok obelisk iz kamnitih kvadrov |
Bled |
K.o.: 2194 - BOHINJSKA BELA, št.parc.: 61/8 |
|
Andrej Žvan - Boris, kip na Bohinjski Beli |
Vojašnica na Bohinjski Beli, nekoč poimenovana po Andreju Žvanu - Borisu, je v spomin na tega narodnega heroja 10. julija 1977, ob 34. obletnici nastanka Prešernove brigade, odkrila njegovo bronasto doprsje, delo jeseniškega akademskega kiparja Jaka Torkarja in v bron odlito v livarni Železarne Jesenice. Isti kipar je izdelal tudi Žvanov profilni relief, ki je bil postavljen ob vhodu v vojašnico. Svojčas je stal kip na masivni marmorni plošči na drugi lokaciji v vojašnici. Danes je plošča s podstavkom manjša.
geslo: vojska123 |
V parku pred spominsko sobo v kasarni Bohinjska Bela. |
Narodni heroj Andrej Žvan - Boris |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 27. 6. 2017 |
2.4.2023. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip |
Bled |
2194 BOHINJSKA BELA, 444/9 |
|
Kočevje - Padlim borcem NOV |
Na vrtu nekdanje uprave Rudnika Kočevje stoji spominsko obeležje. Sredi dveh kamnitih stebrov stoji osrednji del, na vrhu katerega je simbol Triglava z rdečo peterokrako zvezdo. Na obeh stranskih stebrih sta plošči z imeni padlih rudarjev. Glavni del spomenika je bela marmornata plošča z imeni padlih rudarjev. Po načrtih arhitekta Milana Bižala iz Kočevja je spomenik izdelalo Spomenik je bil odkrit 3. oktobra 1953.
. »Spomenik je postavljen na vrtu nekdanje uprave Rudnika Kočevje ob Roški cesti. Na marmornatih ploščah so vklesana imena 119 rudarjev, med njimi 3 narodnih herojev (Tone Marincelj-Janko, Evgen Matejka-Pemc, Dušan Remih), 8 predvojnih komunistov in 16 partizanov iz leta 1941. Spomenik izraža verno pričevanje o velikem deležu kočevskih rudarjev v narodnoosvobodilni borbi in ljudski revoluciji. Tradicije revolucionarnega razpoloženja kočevskih rudarjev so imele svoje korenine že v prvih dneh po končani prvi svetovni vojni 1919. leta, ko so kočevski rudarji proglasili svojo obliko Rdeče republike. Pomembno oz. odločilno vlogo pri takratnih in tudi kasnejših revolucionarnih dogajanjih je vseskozi imela močna rudarska partijska organizacija predanih komunistov. Razvoj mesta Kočevje in tudi vse Kočevske je prav gotovo vezan na eksploatacijo premogovnih zalog v kadunji površinskega kopa in jamske eksploatacije tega dragocenega vira energije. Tudi izgradnja železniške proge do Kočevja je bila pogojena na ta pomemben vir »črnega zlata.« V obdobjih največjega gospodarskega razcveta je Rudnik zaposloval do 1200 rudarjev, v največji krizi (1934-38) pa le 86. Največji delež rudarjev je tvoril kočevski proletariat, mnogo pa |e bilo tudi Ličanov in Zagorcev. V letih 1939-1941 je v kočevski rudnik prišlo mnogo rudarjev iz Zasavskih premogovnikov, zlasti Laškega in Hude jame. Tik pred drugo svetovno vojno je bilo na Rudniku zaposlenih okoli 800 rudarjev. […] Kratek opis življenja kočevskih rudarjev odkriva njihovo borbenost in razredno opredelitev. Trdo delo in nenehna življenjska nevarnost sta že sama po sebi ustvarila človeka-borca, ki prezira tudi smrt. Marks pravi, da proletariat nima v borbi kaj zgubiti - izgubi lahko le svoje bedno življenje. Ta okoliščina je tudi v polni meri delovala v letih vstaje in revolucije, saj so rudarji vsi kot en mož vstopili v vrste partizanov ali pa postali aktivisti osvobodilne fronte. Prvi odhodi rudarjev v partizane so se začeli že v februarju in marcu 1942, množičen odhod pa je bil v aprilu in maju 1942. leta. Takrat sta se Notranjski odred in kasneje Kočevski odred pomnožila za nekaj sto borcev, večinoma rudarjev. Ker je borbenost rudarjev že po svoji naravi velika, so bili v tem oziru uspešni tudi v partizanskih enotah. Hitro so postali mitraljezci, bombaši, jurišniki in starešine. Tako je izšlo iz vrst rudarjev mnogo starešin, komandantov brigad in celo divizij. Toda položaji borcev v prvih jurišnih vrstah, pred bunkerji in bodečimi žicami so terjali mnogo žrtev. Seznam padlih rudarjev na spomeniku je grozeče dolg. Toda to še ni popoln seznam padlih kočevskih rudarjev. Po nekaterih dokaj prepričljivih ocenah zajema ta seznam morda le dobro polovico rudarjev, ki so postali žrtve velike narodnoosvobodilne borbe in revolucije. Spomenik je projektiral tedaj mladi arhitekt Milan Bižal iz Kočevja. Zdelalo ga je Kamnoseško podjetje iz Ljubljane. Investitor je krajevno združenje ZZB NOV Rudnik-Salka vas. Izvajalec del pri spomeniku je bila gradbena skupina Rudnika premoga Kočevje. Spomenik je bil odkrit 3. oktobra 1953, ob občinskem prazniku in ob deseti obletnici zasedanja prvega zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Premogovne zaloge so usahnile. Rudnika ni več. Tudi rudarjev v klasičnem smislu ni več. Ostal je spomenik z dolgim seznamom imen padlih rudarjev kot trajno pričevanje o najveličastnejši borbi proletariata na Kočevskem.« .
|
V Kočevju, v parku pred staro upravno stavbo Rudnika Kočevje, Roška 64. |
SLAVA VSEM PADLIM BORCEM IN TALCEM, KI SO DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA NAŠO BODOČNOST. KNAPIČ LEPOLD ŠOBA MIHA MARINCELJ TONE Na sivih stranskih marmornatih ploščah (133x31 cm) so napisana imena: MARINCELJ TONE JANKO (druga siva plošča) JAGODIČ ALOJZ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 8.3.2017
30.1.2022 D.Divjak |
10.3.2025. 00:00 |
— |
30.1.2022 dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 11.2.2024, Po predlogi Zdenke Primožič dodal fotografijo 2 in povzetek članka iz Kočevskih novic.
M.Kermavnar, 10.3.2025, dodal fotografije 3/1 do 3/5 Zdenke Primožič
|
Spominsko obeležje |
Kočevje |
K.o.: 1577 L KOČEVJE, št.parc.:1452 |
|
Dol pri Ljubljani, pokopališče, Tihel Jože |
Opomba: S podatki v SIstory se na nagrobniku ujemajo podatek o imenu
matere,letnica smrti, ime Matevž.
|
Pokopališče Dol pri Ljubljani, od poti mimo poslovilne vežice 3. vrsta v smeri proti pokopališki cerkvi, 5. grob z desne strani vrste. |
[križ] TIHELJEVI[križ] SIN JOŽE* 13. 3. 1914 PADEL 7. 10. 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 13.3.2024, po fotografijah in predlogi Zdenke Primožič |
13.3.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Dol pri Ljubljani |
K. o. 1761 DOL PRI LJUBLJANI , parc. št. 1/1 |
|
Marof pri Mrzlem Polju |
Dve plošči na spomeniku. |
Na odcepu ceste Mrzlo Polje-Jurklošter za Blatni Vrh v kraju Marof. |
1941 1945 NUK TOMAŽ [zvezda] PAJK JOŽE STE DOMOVINE SE KLICU ODZVALI, OBČINSKI ODBOR ZB NOV LAŠKO |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 8. 4. 2017 nedokončano
S.Gradišnik 9.2.2020. |
1.8.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 1.8.2024, dopisal imena na spomeniku.
Eden od neznanih pokopanih padlih borcev je gotovo Franc LIKOVIČ, roj. 27.08.1922 v Pečovniku, stan. v Štorah, samski, rudar, XIII. SNOUB Mirka Bračiča, datum smrti 14.12.1944 v Blatnem vrhu. Fajdiga v II. knjigi o Bračičevi brigadi na strani 429 pravi, da so ga ranjenega mučili in s puškinimi kopiti potolkli ustaši!
Drugi pa Ivan BREČKO, roj. 07.12.1910 v Panečah, stan. v Trbovljah, samski, delovodja, Kozjanski odred, kom. 1.č. 2.bat., kom.mesta Planina. Fajdiga opisuje njegovo smrt na isti strani. Bor1974-22.I.2025. |
Spomenik |
Laško |
1034 MRZLO POLJE, 1427/2 |
|
Dol pri Ljubljani, pokopališče, Lenček Franc |
Sistory navaja: Ime in priimek: Franc Lenček, Oče: Franc, Mati: Frančiška, Datum rojstva: 24. 07. 1920, Kraj rojstva: Kleče, Kraj bivanja: Kleče, Stara občina: Ježica, Nova občina: Ljubljana, Poklic (soc. status): absolvent kmetijske šole, Datum smrti/izginotja: 24. 02. 1944, Kraj smrti/izginotja: Oklo nad Ihanom, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija. »2. Iz bivše občine Dol (sedanjih krajevnih skupnosti Beričevo-Brinje in Dol): […]LENČEK FRANC ml. iz Kleč, rojen leta 1920, odšel k partizanom v novembru 1943, padel 24. 2. 1944.« (France Šušteršič, Seznam borcev in političnih aktivistov NOV ter žrtev sovražnikovega nasilja, Na levem bregu Save, 1. zvezek, Ljubljana: Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1982, str. 204) Opomba: podatek o dnevu rojstva je v Sistory (24.) drug kot na nagrobniku (25.). |
Pokopališče Dol pri Ljubljani, levo od pokopališkega vhoda nasproti vhoda v pokopališko cerkev, 1. vrsta, 4. grob z leve strani vrste.
|
LENČEK [križ] RABIČ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 23.1.2025 po fotografijah in predlogi Zdenke Primožič |
23.1.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Dol pri Ljubljani |
K. o. 1761 DOL PRI LJUBLJANI , parc. št. 1/1 |
|
Žrtvam, Bohinjska Bistrica |
Skala s štirimi bronastimi ploščami s podatki 35 borcev in 13 žrtev fašističnega nasilja 1941-1945 iz Bohinjske Bistrice, Bitenj in Loga. Delo kamnoseka Franca Logondra in Livarne Železarne Jesenice, izdelano po načrtu krajevne organizacije ZZB NOV in odkrito leta 1976.
|
Sredi Bohinjske Bistrice, ob stavbi Policije Triglavska cesta št. 35. |
Prva plošča: [zvezda] ŽRTVOVALI SO ŽIVLJENJA BORCI GODEC TOMAŽ ŽNIDAR VIKTOR OSTALE ŽRTVE SODJA LOVRO TORKAR IVAN [plamenica] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 18. 3. 2017 nedokončano |
21.7.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 21.7.2024, dopisal imena na spomeniku, dodal fotografiji 3/2 do 3/5, 4/1 in 4/2 ter dopisal katastrske podatke |
naravna skala z več ploščami |
Bohinj |
K. o. 2200 Bohinjska Bistrica, parc. št. 77/20 |
|
Ljubljana-Judovski spotikavci:Bolaffiovim |
— |
Trubarjeva 41, Ljubljana |
TUKAJ JE PREBIVAL TUKAJ JE PREBIVAL TUKAJ JE PREBIVALA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po sliki in podatkih Mojce Župančič, 5. 9. 2021. |
14.4.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 14.4.2025, dodal fotografije 3/1 do 3/4 Zdenke Primožič. |
spotikavci |
Ljubljana |
TABOR, 3456/33 |
|
Škofja Loka, Jože Gregorčič - Gorenjc |
Jože
Gregorčič – Gorenjc
partizan, španski borec, narodni heroj |
Škofja Loka, na hodniku v stavbi na območju nekdanje vojašnice JLA, kjer je tudi Društvo upokojencev, Partizanska cesta 1. |
NARODNI HEROJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 24.1.2025, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
24.1.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
K. o. 2035 ŠKOFJA LOKA, parc. št. 82/39 |
|
Jožef in Janez Stare, Srednja vas v Bohinju |
Sistory: Jožef Stare: p. d. Staretov, *24. 10. 1915 Bohinjska Češnjica, kmet, kurir tehnike Zlatorog, padel 11. 11. 1944 v Bohinjski Češnjici v spopadu z Nemci. Janez Stare: p. d. pri Staret, 29. 11. 1919 v Bohinjski Češnjici, mizarski pomočnik, kurir postaje G4, umrl 4. 3. 1945 na Gorjušah v spopadu z Nemci. Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Ob zidu desno ob vhodu na pokopališče Srednja vas v Bohinju |
[križ] STARETOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
25.1.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Bohinj |
— |
|
Velike Lašče - Družine Ivanc - Ličen - Grebenc, pokopališče |
IVAN IVANC: SIstory navaja Ime in priimek: Ivan Ivanc, Oče: Franc, Mati: Marija, Datum rojstva: 06. 03. 1921, Kraj rojstva: Stope, Kraj bivanja: Stope, Stara občina: Velike Lašče, Nova občina: Velike Lašče, Datum smrti/izginotja: 17. 11. 1944, Kraj smrti/izginotja: Dobrnič, Kraj pokopa: Velike Lašče. »Isti dan, 16. novembra 1944, je oddelek 1. bataljona skupno z borci štabne patrulje odšel v prehranjevalno akcijo v bližino kovorske domobranske postojanke. […] Ponoči na 16. november je zapadel nov sneg, zato je bilo zaradi sledov še posebej nevarno. Tako kot vsako jutro je tudi 17. novembra 1. bataljon na razvalinah gradu Kamen, ob vhodu v dolino Drage spet razmestil zasedo. […] A vdor v Drago je bil po vsej verjetnosti le manever, hkrati pa dokaz, da Nemci o partizanih tega območja marsikaj vedo. V Podgori nad Srednjo vasjo pa je potem kmalu prišlo do tragedije. […] Najhujši udarec je ta dan pretrpel bunker pomočnika okrožnega pooblaščenca OZNE za Kranj. Temu je bil tudi namenjen osrednji udarec. Nemci so presenetili izdane borce v bunkerju. Padlo jih je 8 in vsi so bili iz predanih partizanskih družin. […] Padla sta tudi stari partizan Mirko Renko-Lado, domačin iz Srednje vasi, in pomočnik pooblaščenca OZNE za kranjsko okrožje Ivan Ivanc-Janko, doma v Stopah pri Velikih Laščah. Naj tu omenim, da je njegovo mamo Marijo, verno ženo in mater enajstih otrok, in tudi njeno hčerko oziroma Ivanovo sestro Francko 15. maja 1944, torej natanko pred pol leta, doma ubila črna roka.« (Ivan Jan, Kokrški odred, Narodnoosvobodilni boj pod Karavankami, II, Ljubljana, 1980, str. 379, 380, 381) »Ivan_je_padel kot oficir Ozne 17. novembra 1944. leta. star 23 let, v nekem bunkerju blizu Tržiča na Gorenjskem. Zaradi izdaje je takrat v tistem bunkerju padlo več partizanov. […]« ( (Ivan Vidic, V Stopah pri Velikih Laščah: umor matere in hčerke, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 488) __________________________________________________________________________ VLADISLAVA LIČEN: SIstory navaja Ime in priimek: Vladislava Ličen, Oče: Viktor, Mati: Marija, Priimek matere: Ivanc, Datum rojstva: 22. 11. 1930, Kraj rojstva: Stope, Kraj bivanja: Dvorska vas, Stara občina: Velike Lašče, Nova občina: Velike Lašče, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): učenec, Datum smrti/izginotja: 24. 01. 1944, Kraj smrti/izginotja: Dvorska vas, Kraj pokopa: Dvorska vas. »Julka Rogač, ki stanuje Ob Ljubljanici v Ljubljani, mi je pripovedovala: […] S tem pa tragedija naše družine še ni bila končana. Sestra Marija Ličan, ki se je poročila že pred vojno, je z možem imela v Sodražici trgovino. Po bombardiranju Sodražice sta prišla v Dvorsko vas pri Velikih Laščah. Delala sta za partizane. Zaradi tega so sestro in njenega 15-letnega sina aretirali in odgnali v Auschwitz. Doma sta ostala njen bolni mož in 12-letna hčerka Vladislava. Nekega dne so prišli domobranci, da ga ubijejo. Niso ga dobili, ker se je skril na streho. Jezni, ker se jim je zadnji trenutek izmuznil iz rok, so pred hišni zid postavili hčerko in jo ubili. Strele so slišali partizani in so od daleč začeli streljati. Domobranci so zbežali, partizani pa so s strehe rešili nesrečnega očeta.« (Ivan Vidic, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 489 (tudi fotografija Ladke Ličan)–490) Opomba: V tem viru se zapis priimka (Ličan) razlikuje od zapisa v drugih virih (Ličen). __________________________________________________________________________ MARIJA IVANC: SIstory navaja Ime in priimek: Marija Ivanc, Oče: Jožef, Mati: Marija, Datum rojstva: 18. 06. 1889, Kraj rojstva: Stope, Kraj bivanja: Stope, Stara občina: Velike Lašče, Nova občina: Velike Lašče, Datum smrti/izginotja: 16. 05. 1944, Kraj smrti/izginotja: Stope, Kraj pokopa: Velike Lašče.
FANI IVANC: SIstory navaja Ime in priimek: Frančiška Ivanc, Oče: Franc, Mati: Marija, Datum rojstva: 05. 12. 1908, Kraj rojstva: Stope, Kraj bivanja: Dvorska vas, Stara občina: Velike Lašče, Nova občina: Velike Lašče, Datum smrti/izginotja: 16. 05. 1944, Kraj smrti/izginotja: Stope, Kraj pokopa: Velike Lašče. »Julka Rogač, ki stanuje Ob Ljubljanici v Ljubljani, mi je pripovedovala: »Moja mama Marija Ivanc je bila zelo pobožna. Z očetom sta nas vzgajala strogo versko. Še kot mlado me je nagovarjala, naj grem v samostan, sina Vladimira pa za duhovnika. Spominjam se, kako je mama večkrat tarnala duhovniku Ramovšu iz Velikih Lašč:
Gospod župnik, enajst otrok imam in težko jih preživljam. Hudo moram garati za
vsak košček kruha. Imamo le majhno kmetijo, kako naj preživim otroke? Med vojno sem bila v Ljubljani pri usmiljenih sestrah. Mama mi je večkrat pisala, da ji grozijo črnorokci. Njeno pošto mi je skrivaj prinašal domobranec Jože iz Malih Lašč, ki je sodeloval s partizani. Domobranci so odkrili njegove zveze in ga zaprli v ljubljanski grad. Sedaj živi v Kranju. Dva dni pred smrtjo mi je mama v pismu ponovno izrazila bojazen, da jo bodo ubili. Prosila me je, naj ji pošljem sveče, ker v vasi ni bilo elektrike. Ubili so mi mamo in sestro. Duhovnik Ramovš ni povzdignil glasu. Ko sem zvedela, da so ju ubili tisti, ki so trdili, da branijo vero, sem zapustila red usmiljenih sester, Nisem mogla prenesti licemerstva, ki se je šopirilo okrog mene. […] Velikolaški črnorokci so v nedeljo, 14. maja 1944. leta, šli s hinavsko sklonjenimi glavami k maši in obhajilu. Po maši jih je poklical kaplan Franc Malovrh v zakristijo – tam je bilo namreč najbolj varno pred nezaželenimi očmi in ušesi – ter jim razložil, kakšno nalogo morajo opraviti naslednjega dne zvečer. Napočil je ponedeljek, zadnji dan življenja 55-letne Marije Ivanc in njene hčerke Francke. Kako so opravili zločin, mi je pripovedovala Marijina hčerka Helena Grebenc iz Velikih Lašč. »Oče Franc je bil terenski delavec OF. Med nemško ofenzivo 1943. leta so ga Nemci aretirali in odgnali v Dachau, od koder se je vrnil po vojni. Brata Ivan in Vlado sta bila oficirja Ozne, torej partizana. Na dan umora smo bili doma mati Marija, jaz z dveletnim sinom Janezom, sestri Francka in Boža in brat Zmago. Doma je bila kmečka hiša. Že smo se pripravljali spat, ko so potrkali na vrata. V hišo sta vstopila dva zakrinkana domobranca iz velikolaške postojanke in zahtevala, da se vsi takoj oblečemo in gremo z njima. Sestra Boža, stara 14 in brat Zmago, star 12 let, sta šla v kuhinjo po čevlje. Medtem sta izkoristila priložnost in zbežala skozi zadnja vrata. Mati in sestra Francka sta se v sobi oblačili za odhod. Ko sta črnorokca opazila, da sta Zmago in Boža pobegnila, sta se brez besed ali groženj ihtavo vrnila v sobo in sprožila rafal iz brzostrelk. Obe sta bili takoj mrtvi. V tem trenutku sem bila v sosednji sobi. Po umoru mame in sestre sta prišla v mojo sobo in že pripravila brzostrelki za strel. Vame sta posvetila z baterijo, jaz pa sem dvignila otroka, ki sem ga držala v naročju in kriknila: Ne streljajta otroka, ne streljajta nedolžnih ljudi! Kričala sem kot še nikdar dotlej in nikdar več pozneje. Črnorokca sta se spogledala, povesila orožje in začela brskati po predalih. Pokradla sta ves denar ter druge vrednosti in nato odšla. Po njunem odhodu sem položila otroka na posteljo in skočila k mrtvi mami in sestri. Bilo je grozno, preveč grozno, da bi vam lahko opisala tisti prizor, tisto noč, ko sem ostala sama z otrokom v hiši. Nisem mogla razumeti, zakaj so ubili mater enajstih otrok. Toliko je trpela ta revica, na koncu trpljenja pa so jo še ubili. Tako rada je molila in hodila v cerkev, potem pa so jo ubili tisti, ki so trdili, da branijo vero in domovino. Ne, tega nisem nikoli in tudi ne bom mogla razumeti. Sestra Boža in brat Zmago sta še isto noč odšla v partizane na Mokrc. Brata, zaradi katerih sta bili ubiti mati in sestra, sta tudi sklenila življenjsko pot v nesrečnih okoliščinah. Ivan je padel kot oficir Ozne 17. novembra 1944. leta. star 23 let, v nekem bunkerju blizu Tržiča na Gorenjskem. Zaradi izdaje je takrat v tistem bunkerju padlo več partizanov. […]« ( (Ivan Vidic, V Stopah pri Velikih Laščah: umor matere in hčerke, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 486–488, fotografiji Marije Ivanc in Francke Ivanc na str. 488) »1. IVANC Francka, rojena 1911 in 2. IVANC Marija, rojena 1889, njena mati, iz Stop pri velikih Laščah. 16. maja 1944 so ju doma ubili domobranci iz postojanke Velike Lašče. Marijo so sredi sobe ustrelili v tilnik. Hišo so izropali in plen odpeljali v Velike Lašče. (Vir: Dr. Makso Šnuderl, Fašistično domobranski teror, str. 59; Jože Vidic, Po sledovih črne roke, str. 449) [Besedilo pod fotografijama Francke in Marije Ivanc] Francka in Marija IVANC, ki so ju 16. maja 1944 doma v Stopah umorili domobranci iz posadke v Velikih Laščah«« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 120, 121) |
Pokopališče Velike Lašče, dostop skozi glavni vhod ali vhod pri mrliških vežicah, grob je v bolj severnem delu pokopališča, blizu glavne poti. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po posnetku in podatkih Franca Štibernika 27.4.2022
D.Divjak 1.7.2022 |
16.9.2023. 00:00 |
— |
Dodal fotografije 2,3 in 4 ter dopolnil opis D.Divjak, 1.7.2022
M.Kermavnar, 16.9.2023, dodal Opis po podatkih Zdenke Primožič |
Nagrobnik |
Velike Lašče |
K.o.: 1717 - VELIKE LAŠČE, št.parc.:241/1 |
|
Jelka Fischer, Dalmatinova 15, Ljubljana |
— |
Dalmatinova 15, Ljubljana |
JELKA FISCHER REGINA FISSCHER |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po sliki in podatkih Mojce Župančič, 16. 8. 2021 |
9.4.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 9.4.2025, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 Zdenke Primožič. |
spotikavci |
Ljubljana |
TABOR, 2462/2 |
|
Velike Lašče - spomenik pobitim borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja |
EŠD: 5734 Na avtentičnem zunanjem delu pokopališkega zidu, na severozahodni strani s pogledom na Male Lašče, so leta 1961 vzidali osem kamnitih plošč, eno s posvetilom, leta 1984 pa so vgradili še kamnito ploščo iz svetlega kamna, velikosti 100 x 80 cm z vklesanimi imeni. Pred tem delom pokopališkega zidu ali v neposredni bližini, so italijanski vojaki streljali zajete borce NOV in druge zavedne Slovence iz okoliških krajev. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 74. foto 3/2: facebook.com/NOB_Slovenije-pomniki_upora |
Zunanji vogal pokopališkega zidu na severo zahodni strani krajevnega pokopališča na Velikih Laščah. |
TUKAJ SO LETA 1942 POD STRELI ITALIJANSKIH FAŠISTOV DUŠAN ADAMIČ KNEJ 8.4.1914 –
26.7.1942 TU SO STOJE UMIRALI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 19.2.2018. |
27.1.2025. 00:00 |
— |
D.Divjak, 27. 1. 2025, dopolnil besedilo na spomeniku in dodal fotografijo 3/3 |
spominske plošče, kraj zgodovinskega dogajanja |
Velike Lašče |
Ko. 1717 - VELIKE LAŠČE, parc. št.: 233/4 |
|
Padna, pokopališče, družini Kuzmič in Grego |
Opomba: Jožef Grego ni v Sistory. Opomba: Jožef Grego je napisan na spominski plošči, pritrjeni na zunanjščini
Kulturnega doma Božidarja Jakca v Padni. (Vid Vremec [ur.], Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str. 209, 316, 319, 330, 339, 396) Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Padna, levo od vhoda v pokopališko cerkev, 1. vrsta, 8. grob z leve strani vrste.
|
[rdeča zvezda] DRUŽINA KUZMIČ IN GREGO [fotografija v medaljonu] JOŽEF [fotografija v medaljonu, v vojaški obleki] IVAN [fotografija v medaljonu, v vojaški obleki] JOŽEF [fotografija v medaljonu] ANGELA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 9.2.2025, po predlogi in fotografiji Zdenke Primožič |
9.2.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Piran |
K. o. 2634 NOVA VAS, parc. št. 1078 |
|
Brdo pri Lukovici, pokopališče, Maselj Janez |
Sistory: V prvotni obliki je bil grob urejen 25. oktobra 1961. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 187. |
Pokopališče Brdo pri Lukovici, 3. vrsta (v prvi vrsti je razpelo), 7. grob z leve strani vrste.
Hiša v Bližini: Brdo pri Lukovici 3 |
MASELJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 28.1.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
28.1.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Lukovica |
K. o. 1933 LUKOVICA, parc. št. 114/1 |
|
Brdo pri Lukovici, pokopališče, Prašnikar Anton |
Sistory: . (Stane Stražar, Padli v NOB in žrtve okupatorja, Črni graben, Od Prevoj do Trojan, Lukovica: Kulturno-umetniško društvo Janko Kersnik Lukovica1985, str. 892) Opomba. Anton Prašnika je napisan tudi na spomeniku Padlim za svobodo iz NOB 1941 – 1945 v Lukovici. Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Brdo pri Lukovici, 2. vrsta (za vrsto z razpelom), 2. grob z desne strani vrste.
Hiša v Bližini: Brdo pri Lukovici 3 |
[križ] PANGRETOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 28.1.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
28.1.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Lukovica |
K. o. 1933 LUKOVICA, parc. št. 114/1 |
|
Ljubljana, Žale, Sašek Jože |
Datum rojstva: 28.02.1904, Kraj rojstva: Karlovac, Datum smrti / izginotja:
12.07.1943, Kraj smrti / izginotja: Ljubljana Pogovor na križišču Tovarišu, ki je po mučenju umrl v ječi 12. 7. 1943
|
Ljubljana, pokopališče Žale, oddelek [43B], vrsta [4], grob [9] |
JOŽE SAŠEK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 14.11.2022, po slikah in besedilu M. Luštrek |
9.10.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 9.3.2023, Prenesel iz skupinskega zapisa v samostojni zapis
Zdenka Primožič 9. 10. 2024 dodala besedilo pesmi Milene Mohorič. |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
|
VRHNIKA, mestno pokopališče - France Popit - Jokl, družinski grob prvoborca z Vrhnike |
Popit Franc-Jokl (Vrhnika, 3. 8. 1921 - 25.1.2013), politik. Leta 1936 je bil sprejet v SKOJ, jeseni 1939 je postal kandidat KP, član pa leta 1940. Tega leta je bil zaradi protidržavnega delovanja izključen iz vseh srednjih šol. Sodeloval je pri glasilih Slovenska mladina in Srednješolec ter bil član Društva kmečkih fantov in deklet. Aprila 1941 je postal sekretar OK KPS Vrhnika, nato Cerknice in Notranjskega okrožja. Do srede decembra 1942 je bil inštruktor CK KPS za Notranjsko in Kočevsko, nato komisar Notranjske operativne cone. Maja 1944 je postal načelnik odseka OZNE pri VII. korpusu in pomočnik načelnika OZNE za Slovenijo. Po vojni je bil podpolkovnik pri UDB Slovenije. Od leta 1946 je bil sekretar Okrožnega komiteja KPS Celje. V letih 1947 do 1952 je delal v vladi LRS kot načelnik oddelka za zakonodajo, generalni sekretar predsedstva vlade, minister za rudarstvo, direktor Generalne direkcije za premog in pomočnika predsednika Sveta za industrijo LRS. Nato je bil sekretar OK ZKS Kranj do 1954 in 1957 - 1960, član IS LRS do 1956, sekretar za delo ZIS 1956 - 1957, predsednik OLO Ljubljana 1960 - 1961, sekretar OK ZKS Ljubljana 1961 - 1963, predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije 1963 - 1966, sekretar IK CK ZKS 1966 - 1968 in predsednik CK ZKS 1968 - 1982. Leta 1982 je postal član predsedstva SRS, leta 1984 pa je bil izvoljen za predsednika Predsedstva SRS do 1988. Bil je član CK ZKS 1948 - 1989, član CK ZKJ 1964 - 1969 in 1982 - 1986. Bil je tudi republiški in zvezni poslanec, član IO GO SZDL Slovenije, član republiškega in centralnega sveta zveze sindikatov, član sveta Ekonomske fakultete in sveta Visoke šola za politične vede. Bil je odlikovan z redom junaka socialističnega dela in je nosilec partizanske spomenice 1941. ( splet: Archives Portal Europe)
|
V desni zgornji četrtini mestnega pokopališča na Vrhniki |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak |
28.1.2025. 00:00 |
— |
— |
kamen, beton |
Vrhnika |
k.o. 2002 - Vrhnika, št.parc.: 1872 |
|
Anton Zvonko Ferjančič |
. ANTON FERJANČIČ Wikipedija. Ferjančič, Anton Slovenska biografija. Ferjančič, Anton Obrazi slovenskih pokrajin. |
Pokopališče Piran |
ANTON - ZVONKO FERJANČIČ NARODNI HEROJ NA VIPAVSKEM GRADIŠČU 3.4.1915 V PORTOROŽU 23.1.1990 NAJ MU BO VEČNA SLAVA 1990 ZZB NOV OBČIN AJDOVŠČINA IN PIRAN . NAJPREJ ZMEDENI LJUDJE POTLEJ VELIKO DEJANJE SPET SAMO LJUDJE VES ČAS PA IN ZMEROM BOLJ NEMOČ BESEDE. CIRIL ZLOBEC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
22.10.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 22. 10. 2024 dodala v Opis povezave na spletno stran. |
Nagrobnik |
Piran |
— |