| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Viševek, pokopališče, Tone in Ivan Zabukovec |
Sistory: Anton Zabukovec, Oče: NULL, Datum rojstva: 24.04.1922, Kraj rojstva:
Podlož, Datum smrti / izginotja: 15.12.1943, Kraj smrti / izginotja: Pokljuka,
Kraj pokopa: NULL |
Viševek, pokopališče
Hiša v bližini: Viševek 5 |
ZABUKOVČEVI SIN TONE * 1922 PADEL 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 16. 5. 2023, po besedilu in fotografijah Mojce Luštrek, D. Divjak 13.1.2025 |
13.1.2025. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal fotografije Poz , 13.1.2025 |
družinski nagrobnik |
Loška dolina |
K. o. 1645 Viševek, parc. št. 2/2 |
|
Šempeter pri Gorici, Doprsni kip dr. Franci Derganc |
Spomenik dr. Francu Dergancu, ki se nahaja v parku pred bolnišnico Šempeter
je postavljalo Društvo vojnih invalido severne Primorske, pri tem so jim
finančno pomagali tudi Klub prijateljev SVPB Franja in Pavla ter Društvo vojnih
invalidov RS. Avtor osnutka je akademski kipar Drago Vid Rozman. |
v parku Splošne bolnišnice »Dr. Franca Derganca« Nova Gorica. Hiša v bližini: Trg Ivana Roba 3A |
spredaj: PROF. DR. FRANCI DERGANC 1911 - 1973 ZASLUŽNI PARTIZANSKI ZDRAVNIK - KIRURG . na levi strani: ZDRAVIL AKTIVISTE IN BORCE OD LETA 1941 DO 1945 VODIL PREMIČNO KIRURŠKO EKIPO IX. KORPUSA NOV NA OBMOČJIH SPOPADOV. USTANOVIL BOLNIŠNICE ROVINJU, VALDOLTRI, VIPAVI, STARI GORI IN ŠEMPETRU PRI GORICI . na desni strani: V ZAHVALO POSTAVILI: DRUŠTVO VOJNIH INVALIDOV SEVERNE PRIMORSKE NOVA GORICA KLUB PRIJATELJEV SLOVENSKIH VOJAŠKIH PARTIZANSKIH BOLNIŠNIC PAVLA IN FRANJA SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. FRANCA DERGANCA ŠEMPETER PRI GORICI 24. APRIL 2015 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 27.8.2021
17.12.2021, 22.12.2021 D.Divjak |
9.9.2024. 00:00 |
— |
17.12. in 22.12.2021 dopolnil podatke in opis D.Divjak
M.Kermavnar, 9.9.2024, dopolnil opis s tekstom iz Primorskega slovenskega biografskega leksikona. ZP |
Doprsni kip |
Šempeter-Vrtojba |
K.o.: 2315 - ŠEMPETER, št.parc.: 2772/14 |
|
Ljubljana, spominski park na Žalah, heroj Žerjal Tone |
Ljubljana, pokopališče Žale [B], oddelek [TAL], vrsta [D0], grob [410]
|
NARODNI HEROJ TONE ŽERJAL 1915-1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 30.1.2023, po podatkih in fotografijah Mojce Luštrek ter po obstoječem zapisu o Spominskem parku padlim borcem in talcem NOB na Geopediji. |
9.3.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 9.3.2023, Prenesel iz skupinskega zapisa v samostojni zapis in samostojni zapis izbrisal. |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
||
Ljubljana, spominski park na Žalah, heroj Šeško Jože |
Ljubljana, pokopališče Žale [B], oddelek [TAL], vrsta [D0], grob [101]
|
NARODNI HEROJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 30.1.2023, po podatkih in fotografijah Mojce Luštrek ter po obstoječem zapisu o Spominskem parku padlim borcem in talcem NOB na Geopediji. |
9.3.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 9.3.2023, Prenesel iz skupinskega zapisa v samostojni zapis |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
||
Dolnji Suhor - Grob Rudi Kromar - Fric |
V grobu je pokopan borec Gorjanskega bataljona Rudi Kromar-Fric, ki je padel aprila 1942 v bojih v okolici Suhorja. Grob z nagrobnikom iz belega kamna je bil urejen 1974 na pobudo odbora Gorjanskega bataljona.
Na pokopališču pri Sv. Jakobu je grob Rudija Kromarja-Frica, enega prvih partizanov, padel je 22. aprila 1942. Leta 1974 mu je odbor Gorjanskega bataljona postavil nagrobno ploščo. Vir: arhiv ZB NOB Metlika (85) Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 141. »Po sklepu Glavnega poveljstva je bil planiran poseben Belokranjski odred. Ta odred bi morali ustanoviti partizani Dolenjskega odreda, ki so se zadrževali onstran Gorjancev. To so bili zlasti bataljonski poveljnik Franc Pirkovič (Čort) in Tine Železnik (Anton Šuštaršič). Prvi stik z belokranjskimi partizani so poskušali postaviti že 24. aprila. V to akcijo so odšli Žan More in Dušan Pirjevec (Ahac). Spremljal jih je Rudolf Kromar. Pod Mačkovcem so zadeli na močnejšo italijansko patruljo, ki je prihajala iz Hrasta s policijskim psom. Ob tem trčenju je Kromar ubil psa in enega Italijana. V neenaki borbi je tudi sam padel. More in Ahac sta še nekaj časa streljala, toda morala sta se umakniti, ker je Italijanom prišla pomoč iz Hrasta.« (Janez Vitkovič, Bela krajina skozi viharje k svobodi, Ljubljana: Zavod Borec, 1961, str.75) |
Na zahodnem robu starega pokopališča pri sv. Jakobu, Dolnji Suhor. |
zvezda KROMAR RUDI - FRIC IZ ČADRAŽEV BOREC GORJANSKEGA BATALJONA PADEL 22. APRILA 1942 . ODBOR GB 1974 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 1.5.2017
20.2.2022 D.,Divjak |
16.9.2024. 00:00 |
— |
20.2.2022 dodal napis s plošče, dopolnil opis in podatke D.Divjak
Zdenka Primožič 16. 9. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjige Bela krajina skozi viharje k svobodi. |
Nagrobnik |
Metlika |
K.o.: 1505 - BOŠTANJA VAS, št.parc.: 3223/7 |
|
Šmarje, pokopališče, Markežič Ivan |
Markežič Ivan. Sistory. Opomba: Podatek o dnevu in mesecu rojstva je v Sistory (2. 5.) drug kot na nagrobniku (30. 4.). Podatki o starših v Sistory se ujemajo s podatki o starših na nagrobniku.
(Vid Vremec [ur.], Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str.780) Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Šmarje/Koper, po poti od poslovilne vežice, desno, 5. vrsta, 1. grob desno od poti. |
[križ] MARKEŽIČ [fotografija v medaljonu] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 9.2.2025, po predlogi in fotografiji Zdenke Primožič |
23.2.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Koper |
K. o. 2608 ŠMARJE, parc. št. 730/1 |
|
IZOLA, Loret, Jagodje 24a - spomenik padlim borcem in žrtvam FN |
Spomenik stoji na stopničastem betonskem podstavku, sestavljen iz štirih kosov gladko obdelanega kamna v obliki štiristrane piramide in z vklesanimi imeni padlih. Je v urejeni spomeniški površini s parkovnim zelenjem in klopmi, tlakovana s kockami in ploščami ter obrobljeni z betonskimi robniki. Postavljen je bil 3. oktobra 1948, zaradi gradnje ceste kasneje prestavljen. EŠD 7242 |
Spomenik stoji v Jagodju ob cesti Koper-Piran, poleg gostilne Jasna, hišna št. 24. |
Spredaj: PADLI V NOB KAZANOVA BOŽIČ JOŽEF, roj.8.8.1926 KOŠTERLAGO: ŠAU GUIDO, roj. 21.7.1921 STIPANČIČ EUGEN, roj. 22.2.1921 POSEGA MARCEL, roj.13.1.1925 FILIPIČ JOŽEF, roj. 9.9.1922 RAŽMAN ERNEST, roj.2.4.1927 MONTE CALVO GREGORIČ JOŽEF, roj.14.1.1914 SV: JAKOB JURIŠEVIČ JOŽEF, roj.20.2.1920 PALČIČ LAZAR, roj. 12.10.1919 Na nosilnem stebru: 3.10.1948 Levo: PADLI OD FAŠISTIČNEGA TERORJA ŠAREDO: BOŽIČ EUGEN, roj. 23.12.1915 PEROŠA VIRGILIO, roj.14.4.1923 KOŠTERLAGO: BOŽIČ STELIO, roj. 25.2.1924, PADEL V ITALIJANSKI VOJSKI KOŠTERLAGO MIHAČ FRANC, roj. 3.10.1914 Desno: PADLI V NOB NA NAŠEM TERENU IZ LANIŠČA POROPAT ANTON, roj. 3.9.1904 BRAJKOVIČ STANKO, roj. 5.3.1910 UMRLI V NEMŠKIH TABORIŠČIH PODREKA RENATO, roj. 29.3.1924 ŠTULE JURIJ, roj. 12.9.1912 JURIŠEVIČ ALOJZ, roj. 7.8.1919 PROSTOVOLCI V NOB UMRLI RADI VOJNIH POSLEDIC SV. JAKOB: IVANČIČ JOŽEF, roj. 4.6.1922 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vlasta Beltram 28. 2. 2017,
dopol.: M. Štupica in T. Bizjak, 30.12.2021 |
28.10.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 28.10.2024, dodal kolaže Zdenke Primožič 3/2 do3/4 |
kamen, beton, |
Izola |
K.o. 2628 MALIJA, parc. št.: 1785/2 |
|
(43) Mader, Martinšek in Stropnik, pokopališče Velenje |
Nemcem aprila 1941 ni uspelo, da bi zaplenili vse slovenske knjige. Komunist Oto Mader - Ris je odnesel knjige iz knjižnice v Pesju in jih zakopal. Na Enclovem vrhu je padel Edo Martinšek v boju z orožniki. Alojza Stropnika je v Ležnu ustrelil vodja Štajerske domovinske zveze Vrenčur. Po "Sistory" Edvard MARINŠEK, roj. 15.08.1909 v Prelogah, samski, prevoznik, pade 03.06.1942 na Enclovem vrrhu, očeta Andreja ustrelijo v mariborskih zaporih 08.06.1942, Oto MADER, roj. 15.03.1918 v Škalah, samski, zidarski pomočnik, pade 15.05.1942 v Škalah in Alojz STROPNIK, roj. 28.05.1892 v Škalah, stan. Družmirje, poročen, zidar, pade 09.09.1943 v Škalah, sestra Marija, roj. 12.03.1900 v Škalah, kmečka delavka, umre 24.09.1942 v Auschwitzu-Birkenau-Bor1974, 29.X.2024. |
Pokopališče Šmartno pri Velenju, hiša v bližini: Gubčeva cesta 2A Velenje |
MARTINŠEK EDO PADEL 1942 MADER OTO PADEL 1942 STROPNIK ALOJZ PADEL 1943 DALI SO NAJDRAŽJE ZA SVOBODO SLAVA JIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik, 26. 4. 2020 |
27.9.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, črke na spomeniku so bile obnovljene v novembru 2022. |
Nagrobnik |
Velenje, Partizanski spomeniki št.43 |
— |
|
Franc JERANKO-pokopališče Sv. Ema |
Po "Sistory" roj. v Pristavi pri Mestinju, stan. v Sodni vasi, samski, delavec, umre pa 11.09.1944 v Sodni vasi. |
Pokopališče Sv. Ema |
RODBINA JERANKO FRANC 25.12.1922 14.9.1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974
|
26.9.2023. 00:00 |
— |
— |
Družinski spomenik |
Podčetrtek |
— |
|
Jevnica - partizanski prehod |
Železni traverzi v obliki črkeV. V zgornjem delu ju povezuje peterokraka zvezda, na sredi pa je pritrjena trapezoidna plošča z reliefnim kovinskim napisom. Spomenik, odkrit 1975, označuje kraj ilegalnega partizanskega prehoda. EŠD 28789 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Prehod123 |
Na postajni strani železniške proge v Jevnici, 30 m vzhodno od železniške postaje. |
Partizanski prehod 1941 1945 ŽG Ljubljana 1975 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik 2. 8. 2017 |
18.12.2024. 00:00 |
— |
Dodal slike Saše Šest, ki pričajo o odstranitvi plošče z napisom, in o vandalizmu obvestil področno ZB. M. Hladnik 31. 5. 2024.
M.Kermavnar, 18.12.2024, dodal fotografiji 3/4 in 3/5 Zdenke Primožič |
kovinske traverze |
Litija |
1837 KRESNIŠKI VRH, 1409/1 |
|
Obtožujem, Ljubelj |
Kip talca je izdelal kovaški mojster Joža Bertoncelj iz Krope, načrt, potrjen od glavnega odbora ZZB Slovenije, pa arhitekt Boris Kobe. Odkrit je bil za občinski praznik 7. avgusta 1954. Plošča v francoščini je od 25. septembra 1955, poljska plošča pa nima datuma, obe iz marmorja. Na obeležju je 11 spominskih plošč v 8 jezikih poleg slovenščine. Posvečene so podružnici koncentracijskega taborišča Mauthausen. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 130. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 275. Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 56-57. |
Ob cesti iz Tržiča na Ljubelj, dva ovinka pred mejnim prehodom; nasproti taboriščnega spominskega kompleksa.
Hiša v bližini: Podljubelj 297 |
OBTOŽEUJEM, J'ACCUSE . TU JE BILA OD 1943 DO 1945 PODRUŽNICA NACISTIČNEGA UNIČEVALNEGA TABORIŠČA MAUTHAUSEN - LJUBELJ KJER SO PRI PREBIJANJU LJUBELJSKEGA PREDORA TRPELI IN UMIRALI POLITIČNI INTERNIRANCI IZ FRANCIJE POLJSKE SOVJETSKE ZVEZE ČEHOSLOVAŠKE BELGIJE LUKSEMBURGA ITALIJE NORVEŠKE IN JUGOSLAVIJE . W LATACH 1943 DO 1945 BYŁA TU FILIA NAZISTOWSKIEGO OBOZU ZAGŁADY MAUTHAUSEN-LJUBELJ GDZIE PODCZAS PRZEBIJANIA TUNELU LJUBELJSKIEGO CIERPIELI I UMIERALI WIEZNIOWIE POLITYCZNI Z FRANCJI POLSKI ZWIAZKU RADZIECKIEGO CZECHOSŁOWACJI BELGII LUKSEMBURGU WLOCH JUGOSŁAWII . HERE FROM 1943 TO 1945 STOOD THE SECTION OF THE NAZI EXTERMINATION CAMP MAUTHAUSEN - LJUBELJ IN WHICH POLITICAL INTERNEES FROM FRANCE POLAND THE SOVIET UNION CZECHOSLOVAKIA BELGIUM LUXEMBURG ITALY NORVAY AND YUGOSLAVIA SUFFERD AND DIED DURING THE EXCAVATION OF THE LJUBELJ TUNNEL . VON 1943 BIS 1945 BEFAND SICH AN DIESER STELLE DAS AUSSENKOMANDO DES NAZISTISCHEN VERNICHTUNGSLAGERS MAUTHAUSEN-LJUBELJ WO BEI DEN DURCHBRUCHARBEITEN DES LJUBELJ-TUNELS POLITISCHE INTERNIERTE AUS FRANKREICH POLENDER SOWJETUNION DER TSCHECHOSLOWAKEI AUS BELGIEN LUXEMBURG ITALIEN NORWEGEN UND JUGOSLAWIEN LITTEN UND STARBEN . DE 1943 A 1945 SUR CES LIEUX SE TROUVAIT L'ANNEXE DU CAMP DE CONCENTRATION DE MAUTHAUSEN DES DEPORTES POLITIQUES DE FRANCE DE POLOGNE D'UNION SOVIÉTIQUE DE TCHECOSLOVAQUIE DE BELGIQUE DU LUKSEMBOURG D'ITALIE DE NORVEGE ET DE YOUGOSLAVIE Y ONT SOUFFERT ET Y SONT MORTS EN CREUSANT LE TUNNEL DE LJUBELJ . POLAKOM -WIEZNIOM OBOZU- OFIAROM NIEMIECKIGO FASZYZMU W HOŁDZIE RZAD RZECZYPOSPOLITEJ POLSKIEJ . A RICORDO DEI NOSTRI COMPAGNI VITTIME DELLA BARBARIE NAZISTA CHE SOFFRIRONO E MORIRONO PER LA LIBERTA E LA PACE NEI LAVORI DI TRAFORO DELLA GALLERIA DI LJUBELJ ANED - ITALIA . PAMATCE ČESKYH VEZNU KONCENTRAČNIHO TABORA LJUBELJ VELVYSLANECTVI ČESKE REPUBLIKY V LUBLANI . V SPOMIN NA NAŠE ROJAKE - ŽRTVE KONCENTRACIJSKEGA TABORIŠČA VELEPOSLANIŠTVO RUSIJE V SLOVENIJI napis je v Ruščini in slovenščini . A LA MEMOIRE DES NOS COMPATRIOTES TRANSFERES DO CAMP DE MAUTHAUSEN ET MORTS POUR LA LIBERTE ET LA PAIX AUX CAMPS DE LJUBELJ DE 1943 A 1945 L'AMICALE FRANCAISE L'AMBASSADE DE FRANCE DE MAUTHAUSEN EN SLOVENIE PRESENTE EN CE LIEU DEPUIS 1955 LE 14 JUIN 2014 . TIL MINNEOM VÅRE LANDSMENN SOM UNDER DEN NAZISTISKE TERROR LED FOR FRIHET OG FRED OG SOM UNDER DE VANSKELIGSTE TORHOLD BYGGET TUNNELEN LOIBL NORSKE FRIHETS KJEMPERE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 18. 4. 2017, foto 10. 4. 2013 |
15.2.2022. 00:00 |
— |
Februarja 2022 so odkrili še skulpturo japonskega kiparja, posvečeno žrtvam, kakor je bila že pred leti postavljena na avstrijski strani meje. -- M. Hladnik 15. 2. 2022. Skulptura stoji na platoju pred tunelom.
M. Kermavnar, 29.4.2022, dodal napise na ploščah, združil fotografije M. Hladnika v kolaž in dodal fotografiji 4/2 do 4/4 |
kip med zidovi |
Tržič |
K. o. 2141 Podljubelj, parc. št. 11/3 |
|
Lucija, padlim za svobodo 1941-1945 |
Plošča iz sivo-belega marmorja je pritrjena na steno z metalnimi vijaki. Na njej so vklesana imena padlih borcev NOV, umrlih v internaciji, ustreljenih talcev ter posvetilo. Najprej odkrita 4. 7. 1962, na sedanjo lokacijo prenesena leta 1970. EŠD 22713 Fotografija 3/1: Slovenski Jadran, št. 29, 1962, str. 4 |
SPOMINSKA PLOŠČA SE NAHAJA PRI KROŽIŠČU V LUCIJI NA VHODU V STAVBO KRAJEVNE SKUPNOSTI LUCIJA, hišna št. 105.
Prvotno je bila plošča vzidana na pročelju Ljudskega doma (Lucija 46). |
[zvezda] PADLIM ZA SVOBODO PADLI BORCI V NOV JOŽEF BARUCA roj. 10.8.1905 UMRLI V INTERNACIJI RODOLFO FONDA roj. 6. 2. 1884 UMRL V NEMČIJI 17. 3. 1945 USTRLJENI KOT TALCI RINO DOBRILA roj.19 .4. 1922 ustreljen 27. 1. 1945 ZB LUCIJA 4.7.1962 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bojan Česnik 16.3.2017, dop. M. Hladnik 15.4.2020 |
27.10.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 6.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal fotografijo 3/1 in katastrske podatke
M.Kermavnar, 27.10.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil in uredil napis na spomeniku in dodal fotografije 3/2 do 3/5 ter 4/1. |
SPOMINSKA PLOŠČA |
Piran |
K. o. 2631 Portorož, parc. št. 5521 |
|
Stanetov most |
Na mostu preko Savinje v Šmarjeti. Plošča je iz pločevine z lakiranimi črkami. Postavil: ZB Rimske Toplice, izdelal: Hohkraut v Šmarjeti, odkritje:22.5.1955. Most je ob veliki povodnji odneslo skupaj s ploščo. Izjava tov. Andreja Mavrija. Vir: MNO Slovenije |
Most čez Savinjo v Rimskih Toplicah. |
Stanetov most - spomin na prehode in borbe NOV. |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
6.8.2024. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal kartico MNO |
Kovinska plošča |
Laško |
— |
|
Cilka Odar - Tatjana |
Svetla marmornata plošča z vklesanim posvetilom Cilki Odar – Tatjani. Cilka Odar-Tatjana, rojena 19. novembra 1919, je delala kot ilegalka na območju Krope; bila je sekretarka Antifašistične zveze in članica okrožnega odbora OF za Kranj. Padla je skupaj z Vido Šinkovec-Janino 19. aprila 1945 pri Lajšah nad Selcami. Njuni trupli so podivjani belogardisti še pred pokopom zločinsko oskrunili. sekretarki Antifašistične zveze žena (AFŽ), članice odbora OF za Kranj, padle 19. aprila 1945 v Lajšah nad Selcami. Besedilo za spominsko ploščo je sestavil Črtomir Zorec. Odkrita je bila 4. julija 1958.
Današnji vrtec »Sonček«, na katerem je spominska plošča Cilki Odar-Tatjani, je od njegove ustanovitve l. 1958 pa vse do osamosvojitve Slovenije (po l. 1991) nosil ime vrtec »Cilke Odar-Tatjane«. V Kranju je Ulica Tatjane Odrove. |
Spominska plošča je pritrjena na steni južne fasade vrtca Sonček, Cesta 1. maja 17. |
TA DOM MLADOSTI POSVEČAMO SPOMINU NA HRABRO TOVARIŠICO CILKO ODAR - TATJANO, KI JE 19. APRILA 1945 MUČENIŠKO IZKRVAVELA ZATO, DA MOREJO NAŠI OTROCI SREČNO ŽIVETI OSN. ORG. ZB NOV HUJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jožef Kirbiš ZBNOB KO Huje-Planina, Lado Nikšič, avgust 2014 |
30.3.2024. 00:00 |
— |
Dodal opombo o ulici T. Odrove. M. Hladnik 30. 3. 2024 |
Spominska plošča |
Kranj |
2122 HUJE, 153/2 ali 153/1 |
|
Tekstilna šola Kranj |
ob glavnem vhodu v poslopje Tehniške tekstilne šole na Primskovem, je v levo steno pročelja vzidana spominska plošča iz sivega istrskega marmorja. Njena velikost je 120 cm x 65 cm. Vklesan napis je rdeče obarvan. Načrt za spominsko ploščo padlim tekstilcem je napravil Črtomir Zorec, ki je tudi avtor zapisa. Odkritje na novo vzidane plošče je bilo 2. avgusta 1958, hkrati z otvoritvijo šolske stavbe. Pred tem je bila spominska plošča z enakim tekstom vzidana v avli starega šolskega poslopja v Tomšičevi ulici št. 7. Ta prvotna plošča pa je bila odkrita že 26. junija 1945. Že v obdobju pred drugo svetovno vojno, vsekakor že od l. 1930, so bili dijaki Tekstilne šole napredno usmerjeni. Značilno zanje je bila politična razgledanost, informiranost glede socialnih gibanj in v mnogih primerih tudi povezanost v takratnih mladinskih levičarskih organizacijah. Pomemben faktor, ki je odločilno pripomogel k napredni usmerjenosti dijakov pa je bila tudi zavest, da se bodo morali po dovršeni šoli zaposliti v tekstilni tovarni in nadomestiti tuje strokovnjake, za katere je bilo znano, da so se vdinjali kapitalistom, pozneje pa so celo tvorili jedro tako imenovane pete kolone, vsaj v krajih, kjer so bili večji centri tekstilne industrije. Zato okupacija ni našla dijakov in absolventov tekstilcev nepripravljenih. Že takoj ob vdoru okupatorja so se mnogi odzvali klicu domovine kot prostovoljci. Kmalu zatem, po razsulu stare Jugoslavije, pa so se mladi tekstilci z vso vnemo pričeli udejstvovati v OF. Številni so odšli med borce v gozdove, drugi pa so delali kot aktivisti in ilegalci na terenu. Do okupacije je Tekstilno šolo v Kranju absolviralo 208 dijakov; v borbi, kot talci ali kot žrtve koncentracijskih taborišč pa je darovalo svoja mlada življenja za domovino in svobodo kar 42 bivših dijakov te šole. Ta podatek pove vse o zavednosti tekstilcev. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 29-30; Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 228; ZB NOB KO Primskovo-arhiv. EŠD 17795 FOTO: Bogomil Praček |
Ob glavnem vhodu v poslopje Tehniške tekstilne šole na Primskovem, ulica Staneta Žagarja št. 33 |
ZVESTO SE SPOMINJAMO DVAINŠTIRIDESETIH TOVARIŠEV BIVŠIH DIJAKOV TEKSTILNE ŠOLE V KRANJU, KI SO DALI ŽIVLJENJA ZA NAŠO SVOBODO Z LASTNO KRVJO SO ZATKALI TRDNO OSNOVO ZA SREČO DOMOVINE NAJ JIM VETER IN PTICE POJO NAD GROBOVI PESEM GLOBOKE IN VDANE ZAHVALE 26. JUNIJ 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Janez Bešter ZBNOB KO Primskovo, Lado Nikšič, jan. 2015 |
28.5.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 28. 5. 2023, dodal fotografijo 3/1 |
spominska plošča |
Kranj |
2120 PRIMSKOVO, 228/2 |
|
Rudolf Regancin in Cirila Ahčan |
Na opornem zidu iz lomljencev in betonski plošči stoji zidana stela z zaključkom v obliki stiliziranega Triglava ter vdelano ploščo z vklesanim napisom. Spomenik je posvečen Rudolfu Regancinu in Cirili Ahčan.
»KZO je dobro kljuboval obsežni nemški zimski ofenzivi, ki jo je okupator sprožil nekaj mesecev pred svojo kapitulacijo. Položaj seveda ni bil idealen, saj so doživeli tudi nekaj, izjem, ki sicer v splošnem niso pokvarile solidnega vtisa¸ so pa predstavljale zahtevno preizkušnjo za prizadete. Ena takšnih je bila hajka, med katero je okupator presenetil partizansko vas Borje. Vas je imela pred 2. svetovno vojno tri trdne kmetije (Matejkovo, Jurjevo in Korparjevo). Dva kmeta sta podpirala partizane že v začetku leta 1942, kar se je nadaljevalo vse do osvoboditve. […] Jeseni 1944 je bila ustanovljena čevljarska in krojaška delavnica. To je pomenilo, da se je v vasi vedno nahajalo določeno število partizanov in domačinov, ki so delali v njih. Občasno so bili v vasi tudi drugi pripadniki narodnoosvobodilnega gibanja. Sovražnik je posumil o tem dogajanju. Dobil je ovaduške informacije. Ko je v času velike zimske ofenzive na savinjsko-moravškem območju nastopil ugoden trenutek za demoralizacijo prebivalstva tega območja, je udaril. Zgodilo se je 8. januarja 1945. Nemci so postavili zasedo blizu mesta, kjer danes stoji lovska koča, ter pri križu na Kalu. Naleteli so na partizansko stražo, ki jih je nekoliko zadržala. To je ostalim borcem omogočilo beg v smeri, kjer je bil po njihovem mnenju prost izhod. Najprej je bil iz zasede ubit 19-letni Ivan Golobar z Golč, nečak in sodelavec junaškega Jožeta Golobarja. Glavnini borcev se je nato vendarle uspelo rešiti po dolini proti Kalu, ki je Nemci še niso zaprli. Jože Vrtačnik (Birtov) je o tem pripovedoval Milanu Garantiniju: 'Jaz in še nekateri smo imeli srečo z umikom po ozki dolini, kjer smo bili pod dobrim kritjem pred svinčenkami. Kdor je bil za nami, se ni mogel več prebiti. Na odpor nismo pomislili, ker smo bili slabo oboroženi, nekateri celo brez orožja.'44 Zaostala sta borca Rudolf Regancin in Cirila Ahčan iz Zagorja. Nemci so ju zajeli in ju na samotnem kraju nad Malo Pečjo ustrelili. Padla sta nekaj metrov pod pot, kjer so ju pustili. Njuni trupli je ponoči prekril sneg. Zgodaj zjutraj 9. januarja 1945 se je Regancinova mati, ki je izvedela za sinovo smrt, odpravila iskat pokojnika. Našla ga je in začela z njega odstranjevati sneg, Ta prizor je videla Marija Borštnar, ki se je iz Zagorja vračala skupaj z Alojzijo Vozelj, po domače Vetrškovo, iz Šentlamberta. Z žalujočo materjo je delila bolečino, medtem ko je Vozljeva brezčutno dejala: 'Poglej jo, prasico, kaj dela! Z mrtvih banditov grebe sneg z golimi rokami.' Borštnarjevo so te besede močno prizadele, a se je vzdržala čustvene reakcije zaradi Vozljeve in njene krutosti.45.«
|
Ob cesti Čolnišče-Kal, na severni strani ceste, kakih 400 m pred ostrim ovinkom pod Kalom. |
Od okupatorja ubita 8. 1. 1945 partizana Rudolf Regancin in Cirila Ahčan Ker sta verjela v vstajenja dan, |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 25. 4. 2017, foto 25. 5. 2010 |
17.9.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 17. 9. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjige Pomniki viharja. |
zidan kvader s triglavko |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Globoko - Železniška postaja, Partizanski prehod |
Dva kovinska drogova z zvezdo na vrhu, vmes je vpeta kovinska plošča z napisom, postavljena v spomin na partizanski prehod 1941-1945 ter kurirskim relejnim povezavam G 12, G 14 in G 16. Spomenik postavili leta 1975 železničarji Slovenije in Istre ter ZB NOB Mošnje. Projektanta sta bila arhitekta Peter Vizjak in Tone Merin, izvajalci del pa Livarna Galjevica, ŽG Mostovna in TOZD za UVP Ljubljana. EŠD 26980 Tipski spomenik izdelan iz dveh železnih traverz in postavljeni v obliki črke »V«. Povezujeta ju peterokraka zvezda in trapezoidna plošča z reliefnim napisom. Višina daljšega kraka: 410cm, višina krajšega kraka: 325cm, premer zvezdi očrtanega kroga: 85cm. Dimenzije plošče: širina 90cm, daljša višina: 65cm, krajša višina: 30cm. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 97-98. Tovrstnih spomenikov posvečenih partizanskim prehodom čez železniško progo je po vsej Sloveniji postavljenih vsaj 27. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Prehod123 |
Stoji ob železniški postaji v Globokem na Gorenjskem |
1941 PARTIZANSKI PREHOD 1945 ŽG LJUBLJANA 1975 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
3.1.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 3.1.2023, dodal fotografijo 4/2. Ob obnovi gorenjske proge so uredili tudi okolico obeležja. |
kovinsko ogrodje |
Radovljica |
K.o.: 2158 Mošnje, št.parc.: 1736/3 |
|
Vršič spominska plošča Komande mesta Koper |
Na fasadi hiše št. 16 v zapuščeni vasi Vršič pri Truškah je spominska plošča.
G. B., Svečano odkritje dveh spominskih plošč /V Hrpeljcih so se borci oddolžili spominu slavnih dni borbe/, Istrski tednik, Glasilo Osvobodilne fronte za istrsko okrožje, Leto II, Štev. 38, Koper, 21. septembra, 1951, str. 2. Elektronski vir: Istrski tednik, št. 38, 1951, str. 2 Dostop: 14. 2. 2024. |
Iz vasi Truške pri Kopru pelje cesta v zapuščeno vas Vršič. V vasi ni nobenega prebivalca. |
[zvezda] V TEJ HIŠI JE BIL OD 14. 07. 1944 DO 08. 08. 1944 SEDEŽ KOMANDE MESTA KOPER. VRŠIČ 30. 04. 2002 KO ZB NOB MAREZIGE T.D. TRUŠKE IN VAŠČANI VRŠIČA. |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 04. 04. 2017 |
15.2.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 15.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal povzetek članka iz časopisa Istrski tednik. |
Plošča |
Koper |
K. o. 2613 Truške, parc. št. *133/3 |
|
Nabrežina, Padlim partizanom |
— |
Nabrežina 105, Italija, na jugovzhodnem delu fasade. |
[zvezda] |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 3.1.2025 |
3.1.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Italija |
— |
|
Velika Žalna |
Spomenik, postavljen 29. oktobra 1959 po načrtih Janeza Berdajsa. Tristrani steber na peščeni ploščadi, na steber je vklesano posvetilo ter imena v NOB padlih prebivalcev Žalne in okoliških krajev. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 112. EŠD 17295 foto123 |
Žalna, na desni strani cesti pred vasjo, takoj po prehodu čez železniško progo v smeri Mlačevega, pod h. št. 36. |
V spomin Padli borci ŽALNA Žrtve fašističnega nasilja ŽALNA |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 16. 4. 2017, slikano 28. 6. 2014 |
1.11.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 1.11.2024, iz knjige Pomniki NOB v občini Grosuplje dodal imena na spomeniku |
kamnit steber |
Grosuplje |
1791 ŽALNA, 2116/2 |
|
Kranj - Spominska plošča padlim borcem v NOB na Kendovi hiši |
OPIS SPOMENIKA: Vzidana pokončna spominska plošča iz poliranega pohorskega granita (velikost 70 cm x 50 cm). Napis je vklesan in belo obarvan. Spominska plošča je bila odkrita 13. avgusta 1961. OPISI PADLIH: Ivan Polanc (pravilno: Poljanec), čevljar, je bil član okrožnega vojnega komiteja KPS. Ustreljen je bil kot talec v Dragi 31. marca 1942. Martin Benedik je umrl v Auschwitzu 24. avgusta 1942. Ivan Kenda, dijak, rojen 19. Aprila 1923 v Stolvici (Rezija-Beneška Slovenija), je umrl v Auschwitzu 31. decembra 1943. Vladimir Požgaj (pravilna rojstna letnica: 1914) študent glasbe, je padel kot ilegalec na poti v Kokrško četo 2. septembra 1943 v Tenetišah. Ivan Mohorko (pravilna rojstna letnica: 1911) dentist, je padel kot borec Šercerjeve brigade 11. marca 1945 pri Rečici (Mozirska planina) VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 10-11. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 229. EŠD: 21461 |
V Kranju, na pročelju Kendove hiše, Kokrški breg št. 5 |
PADLIM BORCEM ZA SVOBODO 1941 – 1945 POLANC IVAN 1906 – 1942 BENEDIK MARTIN 1900 – 1942 KENDA IVAN 1923 – 1942 POŽGAJ VLADIMIR 1919 – 1943 MOHORKO IVAN 1914 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
za KO ZB NOB Kranj-center Lado Nikšič, maj 2014 |
28.5.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 28.5.2023, dodal fotografijo 3/1 |
plošča iz granita |
Kranj |
2100 KRANJ, 258/17 |
|
Prvačina, Partizanski prehod čez progo |
Na železni nastavek (železniški tračnici) sta pritrjeni zvezda in bronasta plošča z napisom. Avtor spomenika je Tone Marin, odkrit je bil 21.12. 1975. Spomenik je tipična oznaka partizanskega prehoda preko železniške proge. Avtor: Tone Marin (arhitekt; 1975) Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Prehod123 |
Spomenik je postavljen ob železniško progo, v bližini cestnega prehoda severozahodno od vasi.
Hiša v bližini in preko proge: Prvačina 16 |
1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
1.4.2020. 00:00 |
— |
Dodal sliko iz JSNP. M. Hladnik 1. 5. 2021
M. Kermavnar, 26.8.2021, Fotografije 2, 3, 4/1 |
Tipsko obeležje Partizanski prehod |
Nova Gorica |
K.o.: 2320 - PRVAČINA, št.parc.: 1552/1 |
|
Grob padlih , pokopališče Sv. Lenart, Krvava Peč |
. |
Na severnem obzidju pokopališča pri sv. Lenartu, Krvava Peč. |
[zvezda na simbolu Triglava] V NOV PADLI BORCI OBNOVILA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po fotografijah in podatkih Franca Štibernika 1.11.2021
D.Divjak 28.11.2023 |
13.1.2025. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal posnetke 2 in 3, dopolnil podatke 28.11.2023
M.Kermavnar, 13. 1. 2025, po predlogi Mojce Luštrek popravil besedilo na spomeniku. |
Spomenik |
Velike Lašče |
K.o.: 1713-KRVAVA PEČ, št.parc.: *32 |
|
Perkov vrh |
— |
Leseno pokrito obeležje s tremi lesenimi spominskimi ploščami stoji pri Perkovem križu v gozdu 10 m od ceste, ki vodi od Planice proti Arehu. Od Planice je oddaljeno pribl. 5,3 km. Bližnja stan hiša nekje 700 m stran Fram 027. |
[zvezda] TOD SKRIVNA POT KURIRJE JE VODILA DO DALJNJIH BATALJONOV IN BRIGAD VSE TIHO ZDAJ IN KJER SE RDEČILA NEKOČ JE KRI, SVOBODNA JE POMLAD. [zvezda] FRANC PREDAN - MARKO PADEL 9. 9. 1944 POSTAVILE LOVSKE DRUŽINE FRAM, HOČE, ŠMARTNO IN KO ZB NOV FRAM. 28. 10 1979 PARTIZANSKA POT. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik
R. Zupanec |
1.10.2023. 00:00 |
— |
Označil kot obstoječe, dodal sedem lastnih fotografij, popravil besedilo, popravil lokacijo in vpisal K.O. ter parc. št.
R. Zupanec, 1. 10. 2023.
Po "Sistory" Franc roj. 06.10.1918 v Požegu, Fram, železničar, padel pa "08.08.1944"!-Bor1974, 03.XI.2024 |
tri lesene plošče v pokriti okrogli lopi |
Rače - Fram |
729 Frajhajm, 165/1 |
|
Spomenik padlim pri OŠ Portorož |
Spomenik iz belega gladkega kamna sestavljata okrogel steber (premer 40 cm, višina 230 cm) z rdečo zvezdo, pritrjeno na vrhu, in podstavek v obliki štirioglate plošče. Na stebru so izklesana imena padlih in dvojezični napis. Odkrit je bil 1.8.1948. Spomenik padlim za svobodo se nahaja v areni z aprireditvene dogodke v dvorišču OŠ Ciril Kosmač Piran, podružnična šola Portorož,blizu internata pomorske in elektrošole Portorož.Spomenik je bil postavljen 1.8.1948 leta. Okovič Nino rojen v Portorožu,padel decembra 1944 neznano kje Kozlovič Branko pokopan na piranskem pokopališču Kodarin Bepi rojen v Piranu, padel oktobra 1943 v Bertokih Hrast Anton rojen v Portorožu, ubit 2 oktobra 1943 v ladjedelnici v Portorožu
|
Iz smeri Portoroža proti Piranu zavijemo desno pred črpalko v Portorožu po klancu ostro navzgor mimo šole za korekcijo sluha in govora do parkirišča OŠ Portorož.
Portorož, Sončna pot 14A |
[zvezda nad Triglavom] PADLI 1 – 8 – 1948 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bojan Česnik 25. 2. 2017 |
4.11.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 29.10.2024, dopolnil besedilo na spomeniku in dodal fotografije 3/2 do 3/5 ter 4/1 in 4/2 Zdenke Primožič. |
steber |
Piran |
K. o. 2631 Portorož, parc. št. 1364 |