1060

Spomenik padlim pri OŠ Portorož

Spomenik iz belega gladkega kamna sestavljata okrogel steber (premer 40 cm, višina 230 cm) z rdečo zvezdo, pritrjeno na vrhu, in podstavek v obliki štirioglate plošče. Na stebru so izklesana imena padlih in dvojezični napis. Odkrit je bil 1.8.1948.

Spomenik padlim za svobodo se nahaja  v areni z aprireditvene dogodke v dvorišču OŠ Ciril Kosmač Piran, podružnična šola Portorož,blizu internata pomorske in elektrošole Portorož.Spomenik  je bil postavljen 1.8.1948 leta.

Okovič Nino rojen v Portorožu,padel  decembra 1944 neznano kje

Kozlovič Branko  pokopan na piranskem pokopališču

Kodarin Bepi rojen v Piranu, padel oktobra 1943 v Bertokih

Hrast Anton rojen v Portorožu, ubit 2 oktobra 1943 v ladjedelnici v Portorožu

• EŠD 16604
• JSNP, 148
• Spomeniška kartoteka ZVKD

Iz smeri Portoroža proti Piranu zavijemo desno pred črpalko v Portorožu po klancu ostro navzgor mimo šole za korekcijo sluha in govora do parkirišča OŠ Portorož. Portorož, Sončna pot 14A

 [zvezda nad Triglavom]

              PADLI 
       ZA SVOBODO 
          NARODOV
            CADUTI 
    PER LA LIBERTA
        DEI POPOLI
             _____
      OKOVIČ NINO
 KOZLOVIČ BRANKO
      KODARIN BEPI
      HRAST ANTON

         1 – 8 – 1948

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Bojan Česnik 25. 2. 2017

4.11.2024. 00:00

—

M.Kermavnar, 29.10.2024, dopolnil besedilo na spomeniku in dodal fotografije 3/2 do 3/5 ter 4/1 in 4/2 Zdenke Primožič.

steber

Piran

K. o. 2631 Portorož, parc. št. 1364

9452

Giuseppe Burger

"Na proslavi ob dnevu osvoboditve v Nabrežini so predali namenu obnovljeno spominsko ploščo, posvečeno Giuseppeju Burgerju. [...] Giuseppe Burger je bil rojen 28. februarja 1898 v Nabrežini. Deloval je na sindikalnem in političnem področju. V tržiški ladjedelnici, kjer je našel zaposlitev po prvi svetovni vojni, je bil sekretar kovinarskega sindikata FIOM. Kasneje je delal vrsto let kot kamnosek v rodnem kraju, kjer je postal zaupnik sindikata kamnarskih delavcev. Pripadal je prvi generaciji komunistov v domačem kraju, saj je pristopil v partijo takoj po njeni ustanovitvi, v začetku tridesetih let pa postal vodja njene krajevne organizacije. Sredi 1934. leta je bil aretiran v okviru obsežne policijske akcije proti ilegalnemu partijskemu gibanju, ki je potekala na nabrežinsko-komenskem Krasu, Tržiču in Spodnji Furlaniji. Iz Nabrežine se je znašlo za zapahi nekaj desetin protifašistov. Osmim (njemu, Srečku Colji, Danilu Pertotu, Josipu Grudnu, Ruggeru Peressinu, Beniaminu Fonzariju, Albinu Pertotu in Ferdu Rukinu) je posebno sodišče v Rimu leto kasneje izreklo zaporne kazni: Burgerja, ki je tedaj vzdrževal družino s tremi otroki, so obsodili na 5 let zapora. Pred obsodbo je bil zaprt v rimskem zaporu Regina Coeli, pozneje pa so ga poslali na prestajanje kazni v več krajev, med drugim v Fossano, od koder so ga predčasno izpustili. Takoj po kapitulaciji Italije se je pridružil partizanom. Kot pripadnik 1. kraškega bataljona je bil ranjen v bojih in je 13. oktobra 1943 umrl v Gorici. [...] 11. novembra 1945 so njegove posmrtne ostanke, skupaj z ostanki treh drugih padlih borcev, slovesno pokopali na domačem pokopališču. 1. maja 1950 so mu odkrili spominsko ploščo na ulici zraven glavnega trga, ki naj bi jo, po zamisli postaviteljev plošče, nekega dne poimenovali po njem (podobno kot drevored zraven cerkve po Alojziju Colji, čigar spominska plošča je bila prav tako odkrita isti dan). Ime Giuseppeja Burgerja se pojavlja tako na plošči žrtvam nacifašizma v domačem kraju (odkriti julija 1947) kot na spomeniku padlim za celotno občino (odkritim oktobra 1970). Oktobra 2009 je sekcija VZPI Devin-Nabrežina priredila spominski večer ob 75- letnici aretacije omenjene skupine protifašistov. Ulica, kjer stoji plošča, še vedno ne nosi imena po Giuseppeju Burgerju, prav pa je, da smo se ga primerno spomnili. 

• Ivan Vogrič: Giuseppe Burger: Spominska plošča ob 70-letnici smrti. 0-44 sept. 2013.

Nabrežina 142 (zemljevid kaže na vogalu hiše številka 141)

           [zvezda]
GIUSEPPE BURGER
      IN MEMORIA
        V SPOMIN
       1998 - 1943

—

—

Neobiskani spomeniki

—

M. Hladnik

3.1.2025. 00:00

—

M. Kermavnar, 3.1.2025, dodal fotografiji 1 in 2 iz Google Street View, napisal besedilo na plošči in premaknil ploščo na pravo lokacijo.

Spominska plošča

Nabrežina, Italija

—

9381

Celje, pokopališče Golovec Škoflek Stanko

Stanko Škoflek: Sistory ne ponudi podatkov.

Celje, Pokopališče Golovec, zgornji (drugi) del pokopališča (bolj proti vrhu), desno od križa. Položaj zvezdice je okviren.

KONRAD ŠKOFLEK

STANKO  * 13. 11. 2024, PADEL 1943

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 6.11.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič

6.11.2024. 00:00

—

—

družinski nagrobnik

Celje

K. o., parc. št.

8937

Devin, ob tridesetletnici osvoboditve

• Wikimedia Commons.

7 vaščanov je bilo v partizanih, 77 odgnanih v Nemčijo, 4 padlim je občina leta 1975 postavila dvojezično ploščo na trgu.

• LSI 1: 219
• https://www.google.si/maps/place/Ambulatorio+medico+Duino/@45.7733851,13.6043968,3a,15y,130.31h,95.81t/data=!3m6!1e1!3m4!1sPZ4Z_LqUd0QKR_EtkAo8pA!2e0!7i16384!8i8192!4m13!1m7!3m6!1s0x477b0bfc27841a67:0xab5ec817aaa9bbc3!2s34011+Devin,+Trst,+Italija!3b1!8m2!3d45.7753929!4d13.6026211!3m4!1s0x477b0bdceb4cbead:0xc2b5ecadc473ea0d!8m2!3d45.7732784!4d13.6060701!5m1!1e1?hl=sl

V središču Devina, št. 29

OB TRIDESETLETNICI OSVOBODITVE 
V SPOMIN PADLIM
1945   1975
NEL TRENTENNALE DELLA LIBERAZIONE
IN MEMORIA AI CADUTI
OBČINA DEVIN NABREŽINA
IL COMUNE DUINO AURISINA

—

—

Neobiskani spomeniki

—

M. Hladnik 20. 12. 2020

19.4.2024. 00:00

—

—

Spominska plošča

—

—

6066

Sadinja vas, plošča ilegalni tiskarni

Pri Dežmanovih je CK KPS ustanovil ilegalno tehniko. Delovala je v prvih mesecih okupacije leta 1941. V tem času so izšle 3 številke Ljudske pravice in druga partijska literatura. Ponoči so iz tiskarne odnašali literaturo, jo uskladiščevali v posebna skrivališča v Slapeh in v Zalogu, od tam pa so jo širili po vsej Sloveniji. 

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 35.

Marmorna spominska plošča je na locirana fasadi hiše.

Sadinja vas 144, Ljubljana

V TEJ HIŠI JE DELOVALA
  ILEGALNA PARTIJSKA
           TISKARNA 
   V LETIH 1940 IN 1941

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Kermavnar

13.8.2020. 00:00

—

—

Spominska plošča

Ljubljana

K. o. 1775 Sostro, parc. št. *278

6327

Taborišče Gonars, Italija

Koncentracijsko taborišče Gonars je bilo fašistično taborišče, ustanovljeno 23. februarja 1942 v bližini naselja Gonars v italijanski deželi Furlaniji-Julijski krajini. Ustanovila ga je Kraljevina Italija v času svojega fašističnega režima. Že prej so na lokaciji urejali taborišče, kamor naj bi vodili ruske vojne ujetnike. Italijanski fašistični režim je v taborišče vodil zlasti internirance slovenske in hrvaške narodnosti. Prvi transport ljudi je prispel dva dni kasneje: 5.343 ljudi, predvsem Slovencev iz Ljubljane, pa tudi zaporniki iz italijanskega koncentracijskega taborišča Rab ter taborišča v kraju Monigo v bližini Trevisa.

Fašistično taborišče je bilo najprej ustanovljeno na Čiginju pri Tolminu, vendar so zapornike kmalu premestili na italijansko ozemlje v Gonars. 

Taborišče je bilo opuščeno 8. septembra 1943, takoj po italijanski kapitulaciji. Oblast si je kasneje prizadevala zakriti dokaze o prisotnosti taborišča, zaradi česar je bilo slednje porušeno, material je bil uporabljen za gradnjo bližnjega vrtca, območje pa spremenjeno v travnik. Čez del pokopališča je speljana cesta, le nekaj betonskih temeljev je predstavljeno ob cesti.

Leta 1973 je kipar Miodrag Živković na mestnem pokopališču po prizadevanjih Jugoslavije postavil obeležje - cvetlico z železnimi cvetnimi listi, v tamkajšnjo kripto pa so prenesli ostanke 453 slovenskih in hrvaških žrtev. Njihova imena in priimki so zapisani na bronastih panojih za skulpturo. Po ocenah naj bi v taborišču zaradi stradanja in mučenja umrlo vsaj dodatnih 50 internirancev. Razen obeležja v kraju ne obstaja nikakršen dokaz o zločinu, prav tako zanj ne ve mnogo krajanov. Le na robu pokopališča je tabla, ki v več jezikih priča o dogajanju med vojno. Za uradno Italijo so njihova taborišča še danes v temi delno pozabljene zgodovine. 

Vir: Wikipedia

Geslo: taborišče123

Gonars, severno od centra kraja.

KOSTNICA SLOVENSKIH INTERNIRANCEV IN DRUGIH ŽRTEV IZ II. SVETOVNE VOJNE
[še tabla v italijanščini in tabli hrvaškim žrtvam v hrvaščini in italijanščini]
JUGOSLOVANOM, PADLIM, UMRLIM IN POGREŠANIM
DALEČ OD DOMOVINE
1941--1945
V ZNAK VEČNE HVALEŽNOSTI
SOCIJALISTIČNA
FEDERATIVNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA
1973
[isti napis v srbohrvaščini]

[slovenski grb]
REPUBLIKA SLOVENIJA
SLOVENSKIM INTERNIRANCEM
IN DRUGIM ŽRTVAM FAŠIZMA
OB 50. OBLETNICI 
OSVOBODITVE TABORIŠČA
GONARS, SEPTEMBER 1993

SPOMINSKI OSARIJ
JUGOSLOVANOV
PADLIH, UMRLIH IN POGREŠANIH
1941--1945
GONARS
Infotabla:
COMUNE DI GONARS
SPOMINSKO SVETIŠČE - SACRARIO MEMORIALE [nedokončano]

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik fotografije 11. 7. 2012 D. Divjak 10.11.2024

10.11.2024. 00:00

—

M. Kermavnar, 9.10.2024, dodal opis. D. Divjak dodal posnetka 2/3 in 3/3 ZB NOB Vrhnika FB 10.11.2024

grobišče, kostnica, infotable, skuptura

Gonars, Furlanija Julijska krajina, Italija

—

5618

Veliki Ban, Spominska plošča Kotarjevi družini

Pravokotna plošča iz svetlega marmorja je naslonjena na dva konzolna opornika. Posvečena je narodnemu heroju Martinu Kotarju-Pilatu, ki je padel 1944 na Štajerskem ter padlima Karlu in Nežki Kotar. Plošča je pritrjena na njihovi rojstni hiši.

Pravilen datum smrti narodnega heroja Martina Kotarja je 20.april 1944. Ploščo je vzidal KO ZB NOV Šemtjernej.

Viri: 

SPOMENIKI NAJ GOVORE, Ema Musar, Občinski odbor ZZB NOV Novo mesto, Novo mesto, 1972, str. 124.

Šepet časa: zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej, Šentjernej: Krajevni odbor ZZB in udeležencev NOV, 2002, str. 18.

EŠD 8739

Plošča je vzidana na vhodni fasadi hiše Veliki Ban 2, desno od vrat.

      V TEJ HIŠI JE BIL ROJEN 19. JULIJA 1922
                       NARODNI HEROJ
                     KAP. MARTIN KOTAR
KOMANDANT BAT. SNOUB "TONETA TOMŠIČA"
      PADEL NA ŠTAJERSKEM 2. MARCA 1944
                         KAREL KOTAR
                      ROJ. 24. OKT. 1924
          PADEL KOT BOREC 21. JAN. 1944
                         NEŽKA KOTAR
                      ROJ. 26. DEC. 1920
     PADLA KOT MLADINSKA AKTIVISTKA
                         14. DEC. 1943

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Kermavnar 31. 8. 2020 fotografije in besedilo dodal A. Petrovič. 16.9.2021 D.Divjak

16.9.2021. 00:00

—

16.9.2021 dopolnil opis in podatke D.Divjak

Spominska plošča

Šentjernej

K.o.: 1477 - VRHPOLJE, št.parc.: 4649

6133

Litija, pokopališče

Sistory:

  Osebni podatki:   Frelih Ivan,  oče: Ivan,  mati: Leopoldina,  priimek matere: Urbanija,  datum rojstva: 10193,  kraj rojstva: Litija,  naslov: Litija,  stara občina: Litija,  nova občina: Litija,  pokrajina: Gorenjska,  zakonski stan: mladoleten,  poklic (soc. status): tapetniški vajenec,  narodnost: Slovenec,  spol: moški,
  Podatki o smrti: vojni status:  NOV in POS,   voj. enota, čin: IX. SNOB Kočevska,   datum smrti: 16535,   kraj smrti: Blagovica,   država smrti: Slovenija,   država pokopa: Slovenija,   vzrok smrti: Oborožen spopad,   povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
…………………………………………………..

Litijsko pokopališče; pregledati je treba še grobove v vzhodnih vrstah.

     DRUŽINA LAPOVA
STANE LAP * 1897 + 1945 V DACHAV
TONI [LINDNER] * 2. 1. 1919. PADEL 6. 6. 1944
…………………………………………………..
     Matija in Jože Kos
KOS
MATIJA   *31. 1. 1904  +17. 4. 1945 V MATHAUSEN
JOŽE        *3. 3. 1916    +11. 5. 1945 V NEMŠ. UJET.
…………………………………………………..
     Ivan Frelih
FRELIHOVI
SIN IVAN *1927. +1945.
       PADEL NEZNANO KJE
…………………………………………………..
     Franko Cerar
CERAR FRANKO SIN *1891 +1944
             V TABORIŠČU INNSBRUCK

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 19. 8. 2020

31.1.2025. 00:00

—

Dodatni trije grobovi in slike M. Luštrek. M. Hladnik 31. 10. 2022 M.Kermavnar, 31.1.2025, dodal podatke iz Sistory za Ivana Freliha. ZP

Nagrobnik

Litija

1838 LITIJA, 393/8

7170

Sostro, padlim iz Zadvora

Prvotno je bila plošča v spomin 35 žrtvam iz Zadvora na hiši Kržinovih (Litijska cesta 270;  Colin Brooks je opozoril na napačen podatek, da je bila plošča prej na Litijski cesti 271). Prestavljena je bila 21. 4. 2021. Vzdržujeta jo KP Žale in KOZB Zadvor-Sostro.

Obnovljena plošča je bila postavljena na zunanji zid novega pokopališča in je široka 130, visoka 90 in debela 3 cm. Pod njo je polica dolžine 80, široka 17 in debela 3 cm.

• ZB Sostro

Na zidu pokopališča Sostro.

               [lovorova vejica]

     ZADVOR 1941 [zvezdica] 1945

ZA SVOBODO ŽRTVOVALI ŽIVLJENJE

.

               PADLI V BORBI

MOŠKRIČ ALOJZ             1911 – 1942

MIKLAVC FRANC             1907 – 1942

TRTNIK FRANC                1924 – 1942

MOŠKRIČ JOŽE               1902 – 1943

MIKLAVC FRANČIŠKA     1908 – 1943

KLEMENC FRANC           1924 – 1943

KRŽIN ALOJZ                   1914 – 1944

SMREKAR IVAN               1922 – 1944

PETERCA PEPCA            1928 – 1944

POGAČAR JOŽE              1902 – 1944

KAMNAR IVAN                 1921 – 1944

JERIHA VIKTOR               1921 – 1944

MEHLE JOŽE                   1924 – 1944

STROJINC ANTON          1923 – 1944

STROJINC PAVEL            1921 – 1945

.

                 USTRELJENI

GAŠPERŠIČ JERNEJ     1915 – 1942

TRTNIK AVGUST             1921 – 1942

TRTNIK ANTON               1908 – 1942

TRTNIK JUSTINA             1908 – 1943

JANČAR MIHA                 1901 – 1943

.

          UMRLI V INTERNACIJI

TRTNIK VENČESLAV      1903 – 1942

KEBER MIHA                   1896 – 1942

PERČIČ JOŽE                  1902 – 1945

HABIČ FRANC                 1885 – 1942

GAŠPERŠIČ PAVLE        1894 – 1942

DERMASTJA JANEZ       1908 – 1943

NOVAK JANEZ                1881 – 1943

REMC FRANC                 1921 – 1944

.

     UMRLI OD POSLEDIC VOJNE

KOCJANČIČ FRANC       1896 – 1946

REMC ANTON                 1923 – 1946

NOVAK ŠTEFAN              1921 – 1946

ŠUBELJ JOŽE                  1922 – 1947

FERFILA IGNAC              1909 – 1952

JAKOŠ IVAN                    1924 – 1955

VIDERGAR FRANC         1912 – 1945

.

       BODOČNOST JE VERA!

       KDOR ZANJO UMIRA

       SE VZDIGNE V ŽIVLJENJE

       KO PADE V SMRT.

        [dva lovorova venca]

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik 29.1.2022 D.Divjak 1.4.2022

13.4.2025. 00:00

—

D.Divjak dodal posnetke, dopolnil opis inpodatke 1.4.2022 Popravil podatek o prvotni lokaciji plošče. M. Hladnik 22. 4. 2024

Spominska plošča

Ljubljana

K.o. 1773 - Dobrunje, parc. št. 172/4

9471

Ljubljana, spominski park na Žalah, Angela Dolhar

Angela Dolhar je bila med tistimi 28 žrtvami, ki so jih domobranci prepeljali iz Ljubljane na območje, ki ga domačini imenujejo Volčje jame in jih tam, le nekaj dni pred osvoboditvijo Ljubljane, kruto pobili. Po vojni so bili njihovi posmrtni ostanki prekopani.

SIstory navaja: Ime in priimek: Angela Dolhar, Oče: Pavel, Mati: Marija, Priimek matere: Kobal, Po domače: NULL, Datum rojstva: 28.03.1922, Kraj rojstva: Rijeka, Hrvaška, Kraj bivanja: Ljubljana, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): trgovski pomočnik,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Volčje jame na Turjaku, Kraj pokopa: Ljubljana, Žale, Država pokopa: Slovenija   
Geslo: turjaškežrtve123

Ljubljana, pokopališče Žale [B], oddelek [TAL], vrsta [L0], grob [809]

—

—

—

Obstoječi spomeniki

—

D. Divjak 17.1.2025

17.1.2025. 00:00

—

—

Grob(išče)

Ljubljana

K. o. 1736 BRINJE I, parc. št. 682/11

5859

Sveti Jurij ob Ščavnici, Spomenik Silviri Tomasini

Silvira Tomasini je bila rojena 2. decembra 1913 v Trstu. Leta 1919 se je s starši preselila v Maribor, kamor se je tedaj zateklo veliko Primorcev. Tu je končala osnovno šolo ter leta 1933 maturirala na realni gimnaziji in se vpisala na univerzo v Ljubljano, kjer je študirala nemščino. V Ljubljani je postala članica komunistične partije in borka za delavske pravice. Leta 1934 je bila udeleženka veličastnega zleta Svobod v Celju ter naslednje leto med organizatorji velike mirovne akademije v Mariboru in postala ena od voditeljic naprednih žena. Stanovala je na Pobrežju, kjer je delovala v delavskem kulturnoprosvetnem društvu Vzajemnost. Brezposelna je dobila prvo službo leta 1940 na realni gimnaziji v Kosovski Mitrovici, kjer je nadaljevala z delom v revolucionarnem gibanju. Po vdoru okupatorjev je sodelovala v organiziranju odpora. Organizirala je aktiv SKOJ na gimnaziji in bila zaradi delovanja 19. maja 1942 aretirana. Po dolgem in krutem mučenju v zaporu v Kosovski Mitrovici je ponoči s 13. na 14. avgust bila ustreljena. 

Za narodnega heroja je bila proglašena 27. novembra 1953. Lesen kip je izdelal Drago Košir iz Sodražice in je bil odkrit leta 1967.

• Vir fotografije 1: Ivan Kreft [et. al], Prlekija v boju za svobodo, Ljubljana: ČZDO Komunist in Zavod SRS za spomeniško varstvo, 1979, ni ostraničeno.
• Martin Jevnikar [ur.], Primorski slovenski biografski leksikon, 16. snopič, Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1990,  str. 4. [Elektronski vir] Slovenski primorski biografski leksikon Dostop: 11. 12. 2024.
• Silvira Tomasini Wikipedija. 
• Tomasini, Silvira Slovenska biografija. 
• [Elektronski vir] Ivan Vogrič, Ciklus o primorskih priseljencih v Mariboru: Silvira Tomasini, Kulturno medijski center Slovenije, 2. junija 2023. Ciklus o primorskih priseljencih v Mariboru: Silvira Tomasini Dostop: 11. 12. 2024.
• Stana Gerk, Ivka Križnar, Štefanija Ravnikar-Podbevšek [ur.], Slovenke v narodnoosvobodilnem boju, I, Zbornik dokumentov,  člankov in spominov, Ljubljana: Zavod Borec, 1970, str. 950.

Spomenik je bil postavljen nasproti doma Matija Gubca.

—

—

—

Uničeni spomeniki

—

D.Divjak 26. junij 2020

11.12.2024. 00:00

—

Pred domom Matije Gubca je spomenik narodni herojinji Silviri Tomasini. Ustvaril ga je kipar-samorastnik Drago Košir iz Jelovca pri Sodražici. Spomenik je bil odkrit 1967. leta. S.Gradišnik, 11.10.2022, vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.486. M.Kermavnar, 5.12.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal fotografijo 1. Zdenka Primožič 11. 12. 2024 dodala v Opis povezave na spletne vire in knjigo Slovenke v narodnoosvobodilnem boju.

Spomenik

Sveti Jurij ob Ščavnici

K.o.: SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI, št.parc.: 645/2

7167

Prva transfuzija krvi v NOB

Kovinska spominska plošča je bila odkrita 11. oktobra 1986 na pristavi Razore nad Podlipoglavom. Ob praznovanju 40. obletnice delovanja jo je dala postaviti Lovska družina Pugled. Ob tej priložnosti so tudi preuredili do takrat zapuščeno pristavo. Svečanega odkritja so se med drugim udeležili Sergej Kraigher, Ivan Maček - Matija, Pepca Kardelj in Lidija Šentjurc. O dogodku je poročalo glasilo Naša skupnost, ki je objavilo tudi fotografijo odkritja plošče (povezava).

Kasneje je bila spominska plošča premeščena v avlo psihiatrične bolnice Polje.

Med drugo svetovno vojno je v pristavi delovala zdravniška skupina iz ljubljanske psihiatrične bolnice, ki je tedaj imela pristavo v lasti. Zdravniki in delavci bolnice so v pristavi zdravili partizanske ranjence. Spomladi 1942 so tu opravili prvo transfuzijo krvi v NOB. Podrobneje je o zgodovinskem ozadju prav tako pisala Naša skupnost (povezava).

Chengdujska cesta 45, 1260 Ljubljana - Polje, Slovenija, v avli psihiatrične bolnišnice, dostop le po dogovoru. [določi natančneje na zemljevidu]

V POSTAJI RAZORE SO ZDRAV-
STVENI DELAVCI BOLNIŠNICE
NA STUDENCU V LETIH 1941 IN
1942 ZDRAVILI RANJENE IN
BOLNE PARTIZANE. SPOMLADI 
1942 SO TU OPRAVILI TUDI
PRVO TRANSFUZIJO.

—

—

Uničeni spomeniki

—

M. Hladnik

28.1.2022. 00:00

—

Povprašala sem vratarja, ki se je pozanimal še naprej med ljudmi, ki tam delajo že dolgo časa. Nihče nič ne ve o plošči, očitno se je med prenovami stavb izgubila. Mojca Župančič, 1. 9. 2022 S podatki in fotografijo dopolnil Ivan Smiljanić, 13. 4. 2025

Spominska plošča

Ljubljana

—