| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Sela pri Semiču |
Tu je bil med desetimi drugimi ustreljen tudi aktivist Niko Zupanič. Na cerkvenem zidu so še sledi krogel in zraven imena ustreljenih. Na pokopališču pa je spominski kamen. Ob cerkvenem zidu je spominska plošča talcem, ki so bili ustreljeni 1942 in 1943, odkrita 22. julija 1952. Vodnik, 27 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 95. EŠD 2261 zraven EŠD 19301 |
Pokopališče Sela pri Semiču, ki je bila nekoč samostojna vas. Cerkev stoji na pokopališču. Napisi žrtev so na zahodni steni cerkve sv. Duha.
N 45°39'10.9296" E 15°11'25.188"
|
Na tem mestu je izdajalska "bela garda" pod vodstvom duhovnika MAVEC JAKOBA v letu 1942.-1943. streljala borce za svobodo slovenskega naroda. . ŠIRCELJ ALOJZ star 15 l. ustr. 6.8. 42. HOČEVAR MILAN star 25 l. ustr. 5.11. 42. DOLTAR ALOJZ star 21 l. ustr. 5.11. 42. HUTAR JOŽE star 20 l. ustr. 5.11. 42. ŽUNIČ NIKO star 35 l. ustr. 16.11. 42. FERLEŽ JOŽE star 59 l. ustr. 26.11. 42. ŠKRJANC MIHAEL star 27 l. ustr. 29.11. 42. GOLOBIČ MARTIN star 29 l. ustr. 6.3. 43. SIMČIČ MIRKO star 32 l. ustr. 6.3. 43. STOPAR MATIJA star 30 l. ustr. 6.3. 43. Slava padlim borcem! 22. 7. 1952 Z. B. Semič |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, slike Nejc Plečko 10. 6. 2020 |
12.6.2020. 00:00 |
— |
— |
imena na cerkvenem zidu |
Semič |
— |
|
DOLNJI SUHOR-Spominska plošča prvi konferenci ZSM za Belo krajino |
Prva okrožna konferenca Zveze slovenske mladine (ZSM) za Belo krajino je bila od 15. do 17. julija 1943. Na njej je sodelovalo 61 izvoljeih delegatov, ki so zastopali na 90% belokranjske mladine v ZSM. Posebno pozornost je konferenca posvetila delu mladine na kulturnoprosvetnem področju ter zbiranju gmotne pomoči partizanski vojski. Ob prvem kongresu ZSM oktobra 1943 v Kočevski Reki je bila velika večina belokranjske mladine vključena v ZSM, v 79 skojevskih aktivih pa je bilo 560 članov in članic. Ploščo v spomin na prvo mladinsko konferenco v Beli krajini je odkril Centralni komite LM Slovenije 21. julija 1954 na stavbi pošte, št.5. Vir: arhiv ZB NOB Metlika (81) Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 137-138. |
Dolnji Suhor pri Metliki 5. Ob glavni cesti blizu šole. |
V TEM KRAJU JE BILA OD 15 - 17 JULIJA 1943 PRVA OKROŽNA KONFERENCA ZVEZE SLOVENSKE MLADINE ZA BELO KRAJINO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
19.2.2022 D.Divjak |
17.11.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 17. 11. 2023, uredil besedilo na spomeniku in dodal fotografiji 3/1 in 3/2 Mojce Luštrek |
Spominska plošča |
Metlika |
K.o.: 1504 - HRAST, št.parc.: *113 |
|
Zgornji Duplek |
Plošča na spomeniku je bila sem prestavljena z naslova Zg. Duplek 5 (geopedia.world/Duplek_DVOJNIK). |
V parku ob parkirnem prostoru 100 m V od mostu čez Dravo, na levi strani ceste proti Spodnjemu Dupleku. |
Napis na spomeniku: DVORŠAK ADOLF JENUS ALOJZ JUG IVAN KUKOVIČ ROZIKA KRAPŠ SIMON KLINER FRANC LASNER STANKO LAUFER ANTONIJA MAKUC BORIS VOGRIN IVAN ZLAHTIČ MARIJA . Napis na črni marmorni plošči na spomeniku: [zvezda] PADLI V NOV MAKUC BORIS 1920 - 1943 JENUŠ ALOJZ 1913 - 1944 DVORŠAK ADOLF 1920 - 1944 VOGRIN IVAN 1921 - 1944 ZLAHTIČ MARIJA 1925 - 1944 LAJSNER STANKO 1921 - 1944 JUG IVAN 1919 - 1945 ŽRTVE FAŠIST. NASILJA KRAJNC SIMON 1925 - 1945 KLINAR FRANC 1931 - 1945 KUKOVIČ ROZALIJA 1918 - 1945 LAUFER ANTONIJA 1880 - 1945 SLAVA JIM . Napis na podstavku spomenika: PADLIM V SPOMIN ŽIVIM V OPOMIN 1941 - 1945 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 17. 8. 2018 |
13.5.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 26.11.2023, dodal napis na spomeniku in fotografijo Google 3/1
Obisk spomenika M. Hladnik 13. 5. 2024 |
betonski |
Duplek |
684 ZGORNJI DUPLEK, 72/3 |
|
LJUTOMER-Spomenik ob Prešernovi ulici v Ljutomerju |
Prebivalci bivšega okraja Ljutomer so se oddolžili padlim borcem NOB in žrtvam fašističnega nasilja s skromnim spomenikom, ki simbolizira Triglav in prikazuje borbenost slovenkega ljudstva od Triglava pa vse do panonskih nižin. Okupator je iz teh krajev že leta 1941 izselil mnogo zavednih družin, saj je hotel izkoreniniti Slovence, ki bi zavirali popolno germanizacijo. Prebivalci Slovenkih goric pa so vztrajno kljubovali okupatorju. Čim hujše je bilo njegovo nasilje, tem večji je bil odpor žilavega prleškega ljudstva. Kraji ljutomerskega območja so dali velik krvni delež revoluciji. Iz današnje občine Ljutomer, leta 1985, je bilo ubitih 233 ljudi, na prisilnem delu in v zaporih je bilo 526 prebivalcev. Okupator je povzročil veliko materialno škodo in požgal številne domačije. Spomenik v obliki stiliziranega Triglava, izdelan iz kamitih blokov pohorskega granita, na katerem so plošče s posvetilom padlim borcem NOB in žrtvam fašizma (1941-1945). Avtor spomenika je arhitekt Stanko Kristl, odkrit je bil l. novembra1950. EŠD 25593 |
Ob Prešernovi ulici v Ljutomeru, na desnem bregu Ščavnice. (v parku preko ceste je Okrajno sodišče, Prešernova ulica 18) |
OKRAJ LJUTOMER PADLIM BORCEM NOB IN ŽRTVAM FAŠIZMA 1941-1945 . SVOBODA JE LJUBEZEN, UMRETI ZANJO, ŽIVETI ZANJO. KRUH IN SREČA, SLAVA JE NAJVEČJA, JE NAJVIŠJI CILJ. Franc Albreht |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik 13.4.2020
Dopolnil D.Divjak 29. junij 2020 |
29.6.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 7.10.2021, fotografije 2, 3, 4/1 |
Triglavi masivni spomenik |
LJUTOMER |
k.O.: 259-LJUTOMER, št.par.: 1949 |
|
DOLNJI SUHOR - Spominska plošča ustanovitvi prve italijanske partizanske brigade |
Spominska plošča je bila odkrita 20. decembra 1964.
31. julija 1944 je nemški okupator v operacijski coni Jadransko primorje ukazal obvezno mobilizacijo vseh moških, rojenih med letoma 1914 in 1926. Proti temu je nastopilo italijansko odporniško gibanje in izdalo razglase, v katerih je zavezance pozivalo, naj se namesto v nemško vključijo v osvobodilno vojsko. V naslednjih mesecih je bil rezultat tega odhod več kot dva tisoč mladeničev in mož v partizane. Pretežno so bili iz Trsta, Milj, Kopra, spodnjega dela Furlanije, okolice Gradišča in še posebej iz Tržiča. Več kot polovica od njih je okrepila Tržaško udarno brigado in bataljon Mazzini, preostale – okoli tisoč borcev – pa so poslali na slovensko ozemlje. Na začetku so opravljali različna dela na osvobojenem ozemlju, medtem pa se je že pripravljalo oblikovanje italijanske brigade, katero bodo sestavljali. Z odlokom Glavnega štaba NOV in PO Slovenije je bila tako 17. decembra v vasi Dolnji Suhor pri Metliki ustanovljena 24. brigada NOV in PO Slovenije – italijanska narodnoosvobodilna brigada Fratelli Fontanot s približno 800 borci v treh bataljonih. Sprva je bila v sestavi 18. divizije NOV in PO Slovenije in med drugim sodelovala v bitki v Suhi krajini med 19. in 23. januarjem 1945, ki je bila ena izmed največjih v narodnoosvobodilnem boju Slovenije. Uradni jezik v brigadi je bil italijanski, njen razpoznavni znak pa je bil zraven jugoslovanske trobojnice s peterokrako rdečo zvezo še ob drogu privezan trak z barvami italijanske državne zastave. Prvi komandant brigade je bil Giovanni Papparazzo, znana pa sta dva politična komisarja: Mario Abram (po vojni novinar in družbeno-politični delavec) in Mara Rupena, učiteljica ter politična delavka, ki je o borcih brigade zapisala, da so se ji smilili, ker jih lokalno prebivalstvo zaradi njihovega porekla ni maralo. 30. aprila se je brigada Fratelli Fontanot združila s tremi oslabljenimi brigadami divizije Garibaldi Natisone v novo italijansko divizijo Garibaldi Fontanot. Divizija Garibaldi Natisone je 7. novembra 1944 postala del NOVJ. Glavni štab JA za Slovenijo se jo je iz 9. korpusa odločil premakniti v 7. korpus NOVJ zavoljo izgub v sovražnikovi ofenzivi marca 1945 in morebitnih zapletov v primeru, če bi čete zahodnih zaveznikov silile proti Ljubljani. Ob omenjeni združitvi z brigado Fontanot v divizijo Garibaldi Fontanot je slednja štela 1026 borcev in od takrat naprej delovala kot korpusna rezerva glavnine 7. korpusa. Sodelovala je pri osvoboditvi Ljubljane in 20. maja 1945 prišla tudi v Trst. Viri:
Viri slik: fotografije naložene z dovoljenjem avtorja, dostopne na: http://spomeniki.blogspot.si/2012/05/dolnji-suhor-pri-metliki-spomenik-14.html Ustanovitev itlijanske partizanske brigade Fontanot Na poziv italijanskega odporniškega gibanja se je nad 2000 fantov in mož z območja Trsta in Tržiča namesto v nemško vojsko vključilo v partizanske enote. Polovico so jih poslali v Belo krajino, kjer so opravljali razna dela, obenem pa so se pripravljali na boj. Z Odredbo Glavnega štaba NOV in PO Slovenije je bila iz njih 17. decembra1944 na Suhorrju ustanovljena 24. brigada NOV in PO Slovenije-italijanska narodnoosvobodilna brigada Fontanot z okoli 800 borci, razporejenimi v tri bataljone. V brigadi je bil uradni jezik italijanski, na jugoslovanski trobojnici s petokrako rdečo zvezdo pa je bil ob drogu priveuan še trak z barvami italijanske državne zastave. Prvi komandant je bil Giovani Papparazzo, politični komisar pa Marie Abram. Brigada je bila vključena v 18. divizijo NOV in PO Slovenije, od konca aprila 1945 pa je skupaj z brigado Garibaldi tvorila italijansko divizijo Garibaldi Fortanot. Spominska plošča na osnovni šoli na Suhorju je bila odkrita 20. decembra 1964. Vir: arhiv ZB NOB Metlika (84) |
Plošča je pritrjena na Osnovni šoli v Dolnjem Suhorju, ki stoji v neposredni bližini župnijske cerkve sv. Jožefa. Pritrjena je na tisti strani zidu, ki je obrnjena proti spomeniku 14. diviziji.
Dolnji Suhor pri Metliki 1 |
na levi strani plošče: V TEM KRAJU JE BILA Z ODREDBO GL. ŠTABA NOV IN POS USTANOVLJENA DNE 17. 12. 1944 ITALIJANSKA NARODNO OSVOBODILNA BRIGADA -FONTANOT- . na desni strani plošče: CON ORDINANZA DEL COMANDO GENERALE DELL' ESERCITO DI LN E DEI DISTACCAMENTI PARTIGIANI DELLA SLOVENIJA IL 17. 12. 1944 E' STATA COSTITUITA IN OUESTA LOCALITA' LA BRIGATA ITALIANA DI LN -FONTANOT- |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stanko Podržaj, 16. 12. 2016
12.2.2022,20.2.2022 D.Divjak |
20.2.2022. 00:00 |
— |
12.2.2022 dopolnil podatke in 20.2.2022 dopolnil opis D.Divjak |
Marmorna plošča |
Metlika |
K.o.: 1504 - HRAST PRI JUGORJU, št. parc.: 2539/1 |
|
Spomenik NOB, pokopališče pri sv. Jakobu, Dolnji Suhor |
Na pokončni plošči iz belega marmorja so izpisana imena 19 padlih v NOB, na manjši ležeči plošči stoji kamnita vaza. Območje spomenik je omejeno s kamnitimi robniki. Postavljen je bil 1975, avtor Milan Bajc. EŠD 11026 ZZB NOV Metlika je 26. novembra 1975 odkrila spominsko ploščo z 19 imeni padlih borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja, ki so pokopani na pokopališču pri Sv. Jakobu. Ploščo in ureditev okolja je načrtoval Milan Bajc. Vir: arhiv ZB NOB Metlika (85) Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 141. |
Dolnji Suhor, ob vhodu na pokopališče pri sv. Jakobu,
Hiša v bližini: Bereča vas 73 |
ZA SVOBODO SO PADLI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 1.5.2017
20.2.2022 D.Divjak |
20.2.2022. 00:00 |
— |
20.2.2022 dopolnil opis in podatke D.Divjak |
Nagrobnik |
Metlika |
K.o.:1505 - BOŠTANJA VAS, št.parc.: 3223/7 |
|
Homec, pokopališče, Šarc Martin |
Sistory navaja: Ime in priimek: Martin Šarec, Oče: Frančišek, Mati: Ivana, Po domače: Martinov, Datum rojstva: 07. 11. 1906, Kraj rojstva: Homec, Kraj bivanja: Homec, Stara občina: Homec, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): gasilec, Datum smrti/izginotja: 15. 03. 1945, Kraj smrti: Mauthausen, Kraj pokopa: Mauthausen, Država pokopa: Avstrija. »7. februar 1945 – iz Trsta |
Pokopališče Homec, Iskalnik grobov Domžale, Homec, P: T, V: 1, S: 283 (Iskalnik grobov Domžale, Homec Dostop: 13. 5. 2024).
|
[križ] MARTINOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 13.5.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič. |
13.5.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1937 Homec, parc. št. 304/3 |
|
DOLNJI SUHOR - Grob družine Južna |
V družinskem grobu sta pokopana brata partizana, narodni heroj Martin Južina (1919-1943) in Janez Južina (1915-1943). Grob z nagrobnikom urejen v sedemdesetih letih 20. stol. EŠD 11207 Narodni heroj Martin Južna iz Dragomelje vasi počiva v družinskem grobu na pokopališču, skupaj s svojim bratom Janezom, članom rajonskega odbora OF Suhor, ki je padel v nemški ofenzivi 21. oktobra 1943. Tu je pokopan tudi Janezov tast, član SNOO, ki je padel skupaj z njim. Vir: arhiv ZB NOB Metlika (85) Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 141. Geslo: herojgrob1234 |
Dolnji Suhor, na pokopališču pri sv. Jakobu, zahodno od cerkve.
N 45°41'13.9632" E 15°16'10.4628" |
JUŽNOVI . SIN MARTIN 1919 NARODNI HEROJ PADEL V NOV 1943 SIN JANEZ 1915 PADEL V NOV 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, slike in koordinate Nejc Plečko 14.6.2020
20.2.2022 D.Divjak |
20.2.2022. 00:00 |
— |
20.2.2022 dopolnil opis in podatke D.Divjak |
Nagrobnik |
Metlika |
K.o.: 1505 - BUŠINJA VAS, št.parc.: 159/1 |
|
Tržič - Paviljon NOB |
Avtor kipa je Stojan Batič leta 1969, na njem je verz iz Vipotnikove pesmi Svitanice. Odprtje slavnostne ploščadi s spomenikom in paviljonom, delo arhitekta Cirila Oblaka, je bilo 5. avgusta 1969.
|
Na ploščadi pred paviljonom NOB v Tržiču, Predilniška cesta 12. |
ZBEŽITE SENCE VZIDI ČISTI DAN!
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 5. 2017 |
13.5.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 28.9.2022, napis na spomeniku, foto 4/1
M.Kermavnar, 13.5.2024, dodal fotografiji 4/2 in 4/3 Mojce Luštrek |
Kip |
Tržič |
K. o. 2143 Tržič, parc. št. 602/8 |
|
Trinajstim padlim kurirjem, Draga |
Imena trinajstih padlih kurirjev in borcev, ki so padli v nemško policijsko zasedo 27. in 28. 1. 1945. Spomenik, izdelan v Kamnoseštvu Ljubljana, je 1957 odkrila Zveza borcev NOB Radovljica. EŠD 22573 Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 69-70. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 237. |
Nasproti gradu Kamen, desno ob cesti v Drago, 60 m naprej od zadnje hiše Begunje 137. |
Prva ploskev: PADLI BORCI NOV V NOČI 27.-28.1.1945 BENEDIK SLAVKO ROVTE 1912-1945 CUZNAR VIKTOR DOVJE 1928-1945 FRANC ALOJZ MOJSTRANA 1905-1945 JANŠA ANTON BREZJE 1927-1945 JEGLIČ JOŽE PRAPROŠE 1916–1945 MRAK MIRO RADOVLJICA 1920-1945 Druga ploskev: NEGRO ANTON LJUBNO 1928-1945 PINTAR ALOJZ KRANJ 1910-1945 POGAČAR URH SV. LUCIJA 1922-1945 POHAR CVETAN BREZJE 1909-1945 PREŠERN FRANC RADOVLJICA 1901-1945 ŠTULAR CIRIL PALOVČE 1945 UCMAN MIRO VEL. CEROVA 1924-1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 9. 8. 2017 |
16.4.2023. 00:00 |
— |
Vklesano Vel. Cerovo, prav bi bilo Veliki Cerovec. M. Hladnik 16. 4. 2023 |
trikotni obelisk |
Radovljica |
K. o. 2151 Begunje, parc. št. 1533/1 |
|
Slovenji Plajberk |
Spomenik je Zveza koroških partizanov postavila leta 1985. Otoki. Slovenji Plajberk |
Plajberški graben, pet minut stran od zadnje hiše Windisch Bleiberg 127 in pet minut hoje od kmetije Šoši (Šošel). |
ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA 1938 - 1945 V OKOLICI SLOVENSKEGA PLAJBERKA DEN OPFERN DER NACISTISCHEN GEVALT- HERRSCHAFT 1938 - 1945 IN DER UMGEBUNG VON WINDISCH-BLEIBERG . JANEZ STRUGAR umrl/gestorben 28.4.1945 v/in KZ DACHAU VALENTIN USEGGER umrl/gestorben 8.5.1945 v/in KZ SACHSENHAUSEN MATEVŽ KELIH umrl/gestorben v/in KZ DACHAU ALBERT GLATZ padel/gefallen 3.3.1945 v/in PODLJUBELJ/UNTERLOIBL IGNAC WEISS ubit/ermordet 10.5.1945 v/in PODLJUBELJ/UNTERLOIBL NEZNAN PARTIZAN/UNBEKANNTER PARTISAN padel/gefallen 15.1.1943 . V SLOVENJ PLAJBERKU JE BILO UJETIH 22 PARTIZANOV, OD KATERIH JE BILO 20 PO ZVERINSKEM MUČENJU POKONČANIH V RAZNIH KZ-tih IN WINDISCH-BLEIBERG WURDEN 22 PARTISANEN GEFANGENGENOMMEN UND 20 DAVON NACH UNMENSCHLICHEN FOLTERUNG IN VERSCHIDENEN KZ-LAGERN UMGEBRACHT! . SLAVA ŽRTVAM ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV Nie wieder Faschismus und nie wieder Krieg VERBAND DER KÄRNTNER PARTISANEN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 23. 4. 2017, foto 16. 11. 2012 |
31.10.2020. 00:00 |
— |
— |
brušen kamen na podstavku |
Avstrija |
— |
|
Grob neznanega borca, Boštanj, Veliko Mlačevo |
V kotu pokopališča v Boštanju je spominska plošča na grobu neznanega borca narodnoosvobodilne vojske, ki je padel na območju Boštanja leta 1943. Po nekaterih pričevanjih gre za grob borca XVIII. divizije.
Vir: https://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-1.pdf
Str.: 61
|
V zahodnem skrajnem kotu pokopališča v Boštanju, Hiša v bližini: Veliko Mlačevo 59E |
[
[zvezda] PADEL 1943. LETA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 8.8.2020
11.marec 2021 dopolnil podatke in dodal posnetke D.Divjak |
6.9.2024. 00:00 |
— |
11.3.2021 dopolnil podatke in dodal posnetke D.Divjak
Dodal posnetek Franca Štibernika, ki sem ga 8. 1. 2021 pomotoma umestil na pokopališče v Boštanju pri Sevnici. M. Hladnik 6. 9. 2024 |
Nagrobnik |
Grosuplje |
K:o.: 1790-SLIVNICA, št,parc.: 1587/17 |
|
Spominska plošča Jožica Venturini, Vavta vas |
Na osnovni šoli Vavta vas je učiteljski zbor OŠ Vavta vas učiteljici Jožici Venturini vzidal spominsko ploščo. "Osnovna šola Vavta vas se je med leti 1987 in 1991 imenovala po njej, prav tako vaško športno društvo. V veži osnovne šole stoji njena spominska plošča z verzi pesnika Severina Šalija." Jožica Cetin Venturini Wikipedija. Venturini Cetin Jožica Slovenska biografija. V spomin na Jožico Venturini Dolenjski list. 80 let od smrti učiteljice Jožice Venturini youtube Spomin na vojno vihro – Ravbarjeva zidanica Dularjeva pot. |
Vavta vas 1
|
TU RASTLI STE V ŽIVLJENJE IN UPOR SEVERIN ŠALI UČITELJICA JOŽICA VENTURINI BILA 27.MARCA 1944 ZVERINSKO UBITA |
— |
— |
— |
— |
Peter Klobučar, 10.3.2019
16.9.2021 D.Divjak |
20.9.2024. 00:00 |
— |
16.9.2021 vnesel napis s plošče in dopolnil podatke D,Divjak
Zdenka Primožič 20. 9. 2024 v opis dodala povezave na elektronske vire. |
Spominska plošča |
Straža |
K.o.: 1494 - JURKA VAS, št.parc.: 1010/4 |
|
Padlim v NOB, Mačkolje, Italija |
Spomenik je iz leta 1974. Posvečen je 29 žrtvam. |
Italija, ob cesti iz Doline v Mačkolje (pri Pilu), levo na ovinku tik pred odcepom ceste na Prebeneg. |
PADLI SO. DA DNI NAM PRIBORE JASNEJE SMOTLAK JUST 1912 – 1944 ŠTRAJN SILVESTER 1914 – 1943 . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 2. 1. 2016 nedokončano |
5.11.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.6.2024, po fotografijah dopisal imena na spomeniku in v Opis dodal besedilo iz Svobodne besede |
park, obok in plošča |
Italija, Dolina |
— |
|
Talcem, pokopališče v Zagorju ob Savi |
Na skupnem grobu 7. 5. 1944 ustreljenih talcev stoji pokončna kvadrasta kamnita stela z vklesanim posvetilom in imeni žrtev ter reliefnim rastlinskim okrasom. Grob je bil urejen leta 1949. EŠD 7608 |
Sredi pokopališča v Zagorju ob Savi. |
prednja stran: TU BARLIČ VILJEM * 6·XII·1914 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 31. 5. 2020 nedokončano |
31.5.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.4.2024, dopisal imena na spomeniku |
— |
Zagorje ob Savi |
K. o. 1886 Zagorje Mesto, parc. št. 735 |
|
Plešce, partizansko grobišče na pokopališču |
Spomenik na pokopališču v Plešcah na hrvaški strani Kolpe. Nace Karničnik, Spomenik na pokopališču v Plešcah /Spomeniki NOB/, Kočevske novice, Glasilo OK SZDL Kočevje, Letnik VI, št. 2, Sreda, 15. marca 1989, str. 8. Elektronski vir: Kočevske novice, št. 3, 1989 Dostop: 12. 2. 2024. |
Plešce, Hrvaška, pokopališče, grob je v levem kotu v prvi vrsti od vhoda. |
GROBOVI, KRAJ BRIDKEGA SPOMINA NAJ SE OB VAS SOLZA ZAISKRI NAJ SVETA NAM OSTANE JUNAKOV VELIČINA KI SO ZA NAS V SMRT ODŠLI PADLIM TALCEM 2.6.1942 NA PLEŠCIH ZZB NOV TRAVA OKTOBER 1973 . imena na ploščah ob osrednji plošči: VESEL Jože *16.3.1886 VESEL Franc *8.4.1919 MALNAR Vladimir *10.2.1904 MALNAR Jakob *5.7.1919 TUŠEK Filip *29.4.1903 . TUŠEK Franc *25.10.1920 BORKO Zvonko *9.3. 1918 MIKLIČ Alojz *15.6.1915 TUŠEK ALBERT *21.4.1907 OŽBOLT Franc *1.3.1907 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 12.2.2024
D. Divjak 2.9.2024 |
2.9.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dopolnil podatke, lokacijo in opise ter posnetke 2.9.2024 |
grobišče |
Hrvaška |
— |
|
Spomenik letalcem 4. prekomorske brigade |
Spomenika ni več na tej lokaciji, ker se naslednik prejšnjega lastnika ni strinjal s tem. Preseljen je bil v bližino lovske koče Čepovan. http://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4463_x1538220.8472858805_y5789399.044419021_s14_b362 Opis velja za prvotno stanje: Na skalo sta pritrjena propeler in letalsko krilo, ki je bilo kasneje odstranjeno. Poleg je pritrjena plošča s posvetilnim napisom. Spomenik je bil postavljen leta 1986.
|
Na desni strani ceste v Čepovanu, v smeri Vrata. Stara lokacija.
Na opozorilo M. Kermavnarja prestavil zvezdico z neke zablodele lokacije na tisto, ki jo pokaže RKD. -- M. Hladnik 17. 10. 2021 |
[zvezda] V SPOMIN 15 BORCEM-LETALCEM POSTAVILI PREŽIVELI SOBORCI |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano; Mara Bolčina, Čepovan, jan. 2020, 17. 10. 2021 |
3.7.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 3. 7. 2024, uredil besedilo na plošči. |
spominska plošča, letalski propeler in rep letala |
Nova Gorica |
K. o. 2297 Čepovan, parc. št. 414/1 |
|
Kastro, plošča slovenski partizanski četi Primorje, Grčija |
V okviru mednarodnega sodelovanje je Vlada R Ministrstvo za delo, socialo in družino v sodelovanju z ZZB NOB, živečimi pripadniki partizanske enote ELAS-a (Elio Sfiligoj iz Izole) ter veteranske organizacije osamosvojitvee voje RS obiskala spominska obeležja v Grčiji, kjer so padli slovenski in italijanski partizani v boju z nemško bojsko. V času bivanja na otoku Kefalonija v Jonskem morju, od 24. do 28. septembra 2002, je v mestu Peratata dne 29. septembra bila odlkrita spominska plošča 25 padlim in 43 pogrešanim slovenskim partizanskim borcem. Prisotni so bili ambasadorka akreditirana v Grčiji ga. Jožica Puhar, državni sekretar g.Franci Žnidaršič ter županja Izole ga. Breda Podpečan in gostitelja prefekt Kefalonija in Itake Dionisis Georgatos ter župan občine Livatnho Dionisis Magoulos in praporščaki veteranskih organizacij. 25.oktobra 2017 je potekala kratka spominska slovesnost s sodelovanjem predstavnikov občine, slovenske veleposlanice v Grčiji Anite Pipan in generalnega sekretarja ZZB NOB Slovenije Aljaža Verhovnika.Ob zaključku slovesnosti so vence položili veleposlanica RS, generalni sekretar ZZB NOB Slovenije, podžupan Kefalonije, župan Kastra ter tudi predstavnica združenja Mediteraneo, ki neguje spomin na italijanske žrtve, ki si padle na Kefaloniji. Teh je na otoku padlo več kot 9000, saj so po kapitulaciji Italije Nemci brutalno obračunali z dotakratnimi zavezniki in je pokol nad Italijani na Kefaloniji največji zločin nad italijanskimi vojnimi ujetniki v 2. svetovni vojni. Tudi zaradi tega je bila na slovesnosti prisotna tudi italijanska konzulka na Kefaloniji. V mestu Argostoliju je tudi Spominski muzej o dogodkih druge svetovne vojne. V muzeju so predstavljene zgodbe vojakov divizije "Acqui". Del razstave je posvečen tudi slovenskim partizanom na Kefaloniji, vključno s fotografskim gradivom, povezanim s svečanostmi ob odkritju slovenske spominske plošče v letu 2002, na katerih je sodelovala tudi večja delegacija iz Slovenije. Veleposlanica in sekretar sta si razstavo ogledala ob razlagi članov združenja Mediteraneo, ter se po ogledu tudi vpisala v spominsko knjigo obiskovalcev muzeja. Obenem je podžupan Kefalonije, Evangelos Kekatos v mestni hiši pripravil tudi delovno srečanje z veleposlanico Slovenije, na kateri so bili zbrani najvišji predstavniki Kefalonije, od predstavnikov otoških mest, pristaniške uprave, gospodarske zbornice ter univerze, ter konzulki Italije in Francije, na katerem je bilo govora o možnostih sodelovanja na različnih ravneh, od turizma, gospodarstva do možnostih sodelovanja Jonske univerze z univerzami v Sloveniji. Na koncu srečanja je podžupan Kekato predstavniku ZZB Slovenije v znak spoštovanja za delovanje njihove organizacije pri ohranitvi spomina na protifašistični boj slovenskih vojakov med drugo svetovno vojno in spodbujanje demokracije in patriotizma, podelil častno plaketo Kefalonije. Velika večina slovenskih borcev je bila Primorcev in Istranov, letnik 1923, ki so jih leta 1942 mobilizirale italijanske oblasti in jih najprej namestili v Astio v Italijo, kmalu pa so jih oblasti obvestile, da jih nameravajo premestiti na grško fronto. Temu se je večina uprla in s tem hotela preprečiti odhod. Po prejetju tega obvestila so po mestu v času prostega izhoda uničevali in razbijali trgovine, gostilne, avtomobile in slike fašističnih veljakov. Po zidovih in javnih lokalih so pisali protifašistične znake (srp in kladivo) in parole. Italijanske oblasti so se zato odločile, da bodo večino demonstrantov iz Astija 5. marca 1943 premestile. Manjši del mobilizirancev so razorožile in poslale na Sardinijo v "posebni bataljon". Ostale, večji del Primorcev in Istranov, pa so zaradi njihovega uporništva premestili v Grčijo. V mestu Patras so italijanske oblasti na različne predele Grčije dokončno razmestile štiri "posebne kazenske čete", ki so jih izoblikovali že po izgredih v Astiju. Na Kefalonijo sta bili poslani 215. in 218. "posebna kazenska četa", tja sta prispeli 25. marca 1943. Tudi tu so jih uporabljali predvsem kot delovno silo za popravljanje poti in kopanje zaščitnih jarkov. Primorcem in Istranom je še naprej v okviru tajne organiziranosti uspelo delovati proti italijanski komandi. Povezali so se z grško osvobodilno vojsko (ELAS). Primorci in Istrani so se od ostalih italijanskih vojakov ločili že na videz, saj ponavadi niso nosili orožja oz. streliva niso imeli in so na ovratnikih nosili rdeče znamenje v obliki pike. Takoj po kapitulaciji Italije so se Nemci izkrcali na otoku. Primorci in Istrani so se jim skupaj z grškim partizanskim gibanjem in s skoraj polovico redne italijanske vojske z orožjem uprli. Vendar so predvsem zaradi letalskih napadov, močnih planinskih odredov in izdajstva italijanskih fašističnih oficirjev morali priznati premoč in so padli v njihovo ujetništvo, nemška divizija Edelweiss pa je nad njimi zagrešila enega največjih zločinov nad vojnimi ujetniki med drugo svetovno vojno. V bojih oz. po predaji so Nemci postrelili oz. drugače pokončali več kot 9000 italijanskih vojakov. Boji so trajali do 21. septembra 1943, ko so Nemci imeli proste roke glede novih ujetnikov. Šele naslednji dan, 22. septembra, je namreč prišel ukaz, da ujetih vojakov ne smejo več streljati. Tudi Nemci so nove ujetnike uporabljali kot delovno silo pri gradnji utrdb, rovov, raztovarjanju tovora in izsuševanju močvirij in tu so mnogi zaradi malarije umrli. S pomočjo kurirjev pa jim je uspelo ponovno vzpostaviti zvezo z ELAS-om. Ves čas ujetništva so tako skušali pripraviti vse potrebno za morebitni pobeg, v primeru da bi razmere to dopuščale. Dokončno se jim je pobeg posrečil 13. septembra 1944, nakar so ustanovili svojo partizansko četo »Primorje«. O časih Italjanske okupacije Kefalonije in nemškemu nasiju je bil po literarni predlogi Louisa de Bernieresa »Captain Corelli’s Mandolin« posnet tudi film Corellijeva mandolina s Penelope Cruz in Nicholasom Cagom, ki je bil na programu slovenskih kinematografov in tudi televizije. Vir: https://pvdseverkp-po.com/o-drustvu/zgodovina/ Vir: Svobodna beseda Vir: IFP (posnetki in zadnji odstavek) |
Grčija, Kastro na otoku Kefalonia, sredi naselja
Κάστρο 281 00, Grčija
Lokacijo zvezdice ni mogoče postaviti na želeno mesto. |
V SPOMIN TUKAJ, V OKOLICI KASTRA NA OTOKU SO PADLI: besedilo je tudi v grškem jeziku in pisavi |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar,27.1.2025
D. Divjak 27.1.2025, 30.1.2025 |
30.1.2025. 00:00 |
— |
D. Divjak dopolnil opis 27.1.2025, dopolnil opis za leto 2017, 30.1.2025 |
Spominska plošča |
Grčija, Livatho |
— |
|
Olševek - Spominsko znamenje borcem in aktivistom na Stagnah |
Spomenik je izdelan iz naravnega kamna (višina 100 cm, širina 80 cm) z zglajeno ploskvijo za napis. Čez zgornji del spomenika je položena železna veriga. Na Stagnah so se pogosto ustavljali partizani, ki so hodili tod mimo, ali pa so se na Stagnah zbirali in od tam prihajali v vas. Borci, ki so navedeni na obeležju, niso vsi domačini, temveč je večina od njih tam ali v bližini padla. Na obeležju je napaka pri priimku Kašnik, pravilno je namreč Košnik. (Morda pa vseeno gre za Cirila KAŠNIKa (1927 - 1944) iz Vrbe pri Šentvidu pri Lukovici, pokopanega na pokopališču Šentvid pri Lukovici in kot navaja Sistory. MK) Obeležje je postavil krajevni odbor ZB NOV Visoko, odkrito pa je bilo v juliju 1961. Koširjevo ime je bilo naknadno vklesano na obeležje. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 182-183. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 231. Samo tako živi narod: pomniki predvojnega naprednega delavsko-kmečkega gibanja in NOB v Šenčurju in okolici, Šenčur: KO ZZB NOV Šenčur, Visoko in Voglje, 1989, str. 73-74. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=15923 EŠD: 15923 OPOMBA: navedene položene železne verige na spomenik ni |
Spominsko znamenje stoji severozahodno od vasi, na Stagnah nad Olševkom, južno pod Stražo. |
[zvezda] OD 1. MAJA DO 1. AVGUSTA 1944 OSELJ MARICA - ZINKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
ZBNOB KO Visoko, Lado Nikšič |
6.7.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 6.7.2024, Morda pa vseeno gre za Cirila KAŠNIKa (1927 - 1944) iz Vrbe pri Šentvidu pri Lukovici, pokopanega na pokopališču Šentvid pri Lukovici in kot navaja Sistory. |
naravni kamen |
Šenčur |
K. o. 2081 Olševek, parc. št. 559/2 |
|
CELJE-Padli poštni delavci |
Na granitnem podstavku je nameščena vznak nagnjena bronasta glava padlega borca z zaprtimi očmi. Spomenik je posvečena 92 padlim poštarjem, nastal je po zamisli kiparja Ivana Napotnika. Odkrit je bil septembra 1946 (povezava). EŠD 28355 Vir: Vodnik 478 |
Pred poslopjem centralne pošte v Celju; Krekov trg 9; nasproti želežniške postaje; |
92
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ludvik S.; 13. 3. 2017, dop. in slike M. Hladnik
6. junij 2021 dopolnil D.Divjak |
5.11.2024. 00:00 |
— |
6.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 5.11.2024, dodal fotografije 4/1 in 4/2 |
Spomenik |
Celje |
K.o.: 1077-CELJE, št. parc.: |
|
Travnik, spomenik padlim talcem v Sodolu |
Tridelna betonska piramida z baklo na vrhu ter vzidano pravokotno kamnito napisno ploščo v zgornjem delu (odkrita leta 1953) stoji na kraju, kjer je bilo julija 1942 ustreljenih osemnajst talcev. EŠD 22545 Zanimivo je, da je ob postavitvi spomenika Alojz Lavrič v spomin na svojega očeta ob koncu svojega služenja vojaškega roka iz Herceg Novega prinesel dve sadiki ter ju zasadil pred spomenikom. |
Spominsko znamenje stoji na travniku, zahodno od ceste Travnik - Draga, cca 4,3 km iz kraja Hrib-Loški Potok |
[zvezda] TU SO ITALIJANI USTRELILI 31. JULIJA 1942 TALCE IZ TRAVNIKA . BARTOL IVAN ŠT.13 IVANČIČ FRANC ŠT. 47 VESEL IVAN .. 13 BENČINA FRANC .. 87 VESEL KAROL .. 23 TANKO IVAN .. 125 LAVRIČ FRANC .. 56 DEBELJAK JOŽE .. 78 LAVRIČ FRANC .. 60 DEBELJAK FRANC .. 78 LEVSTIK ALOJZ .. 3 DEBELJAK SLAVKO .. 78 LEVSTIK ALOJZ .. 2 ŠEGA ALOJZ- 4 NEZNANI TOVARIŠI MATEVLJEK . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 19. maj 2020
Dopolnil D.Divjak 28. julij 2020 |
28.7.2020. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal fotografije in dopolnil podatke, 28.7.2020 |
Spomenik |
Loški Potok |
K.,o.: 1642-TRAVNIK, št.parc.: 2154 |
|
Grobnica borcev NOB na Golovcu, Celje |
V njej počivajo: Grobnica 114 borcev NOB je delo arhitekta J. Hartmana (1961). Grobnica s spomenikom ima obokan nadstrešek. Nekdanji steber so nadomestili trije granitni bloki z napisi. Na spletišču Slovenski grobovi je pomotoma označeno kot Grobnica herojev, ker sta tu pokopana heroja Leskošek in Kraigher.
. Napis na grobnici: |
Celje, Golovec, ob vzhodni strani pokopališča, na vzpetini. Nedokončano, verjetno napaka pri opisu spomenika. |
Napis na grobnici: MED NJIMI NARODNI HEROJ Spredaj: ŠLI ZDRUŽENI STE Na levi strani kvadra: PREZELJ GABRIJEL, TALEC Na desni strani kvadra: BAVDEK STOJAN, BOREC Na zadnji strani kvadra: KOLŠEK MIHAEL, TALEC . Napis na levem kvadru: NARODNA HEROJA FRANC LESKOŠEK-LUKA IN VERA ŠLANDER – LOJZKA . Napis na desnem kvadru: V SPOMIN FRANC ROJŠEK JAKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ludvik Stepančič; feb. 2017, popravil M. Hladnik 18. 11. 2018 nedokončano |
6.11.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 6.11.2024, po fotografijah Zdenke Primožič posodobil besedilo na spomeniku, dopolnil opis s prvotnim besedilom na spomeniku in dodal fotografije 3/2 di 3/5 in 4/1 Zdenke Primožič. |
grobnica |
Celje |
1074 SPODNJA HUDINJA, 953 |
|
Sestajanje komunistov-Kal |
— |
V bližini Planinskega doma na Kalu-lokacija je okvirna |
[srp in kladivo] NA TEJ PLANINI SO SE V OB 60 LETNICI ZKJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 |
21.4.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 21.7.2024, dopisal besedilo na plošči |
Lesena spominska tabla |
Hrastnik |
2687 BOBEN, 532/3 |
|
Spomenik talcem, Gaj pri Framu |
Grobišče 25 talcev, ustreljenih 16. 6. 1944 na robu gozda, je označeno s kamnitim zidanim spomenikom z napisno ploščo in zaključkom v obliki Triglava, delo Staneta Lovšeta iz leta 1954.
|
Grobišče s spomenikom leži v jugovzhodnem robu gozda nad Rančkim potokom, ob kolovozu na Gaj.
S ceste Morje-Radizel v Framu pri semaforju (Bistriška cesta 32) zavijemo levo v Turnerjevo ulico, pri hišni štev. V Gaj 2 zavijemo desno do hišne štev. V Gaj 61, kjer ponovno zavijemo desno do zadnje hiše, kar je nekje 500 m. Parkiramo, peš v gozd po stezi ob mrežnati ograji v loku levo, po nekje 300 m pridemo do spomenika. Pot je označena z usmerjevalnimi tablami. |
[zvezda] SLAVA TALCEM - PADLIM 16. 6. 1944 BREZJAN ERNO BORKO IVAN ČESEN IVAN HLEBCE JOŽEF ISTENIČ JOŽEF MERNIK FRANC MIKLIČ ANTON NEGRO ANTON OCEPEK JOŽE ORTER ALOJZ PAJTLER MILIVOJ PLAVČAK HINKO PODLESNIK FRANC RAKUN FRANC RESNIK FRANC SIMONČIČ BOGOMIR STARC MIRKO STUPNIK JOŽEF ŠTUHEC ANTON ŠTUHEC VINKO ŠROL BRANKO ŠUPER ANTON TITOVŠEK JOŽEF VERČON JOŽEF ZAHRASTNIK JOŽEF |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 24. 5. 2018 |
21.10.2024. 00:00 |
— |
Slike, dopolnitev imen talcev in opis poti-Bor1974, 21.X.2024 |
Zidan spomenik v obliki Triglava |
Rače - Fram |
— |
|
Josip Broz Tito, Maribor |
Celopostavni patinirani kip prikazuje Josipa Broza Tita v vojnem času, oblečenega v uniformo in ogrnjenega v plašč, ki si ga pridržuje z rokami. Kip stoji na nizkem betonskem podstavku, na katerem ni napisov. Njegov avtor ni znan, toda glede na to, da je bil postavljen v nekdanjem vojašniškem kompleksu, je možno, da ga je izdelal amaterski kipar, ki je v vojašnici služil vojaški rok. Kipar se je pri snovanju kipa očitno zgledoval po portretu, ki ga je leta 1947 naslikal Đorđe Andrejević Kun. Ker so prostori vojašnice zdaj središče mariborske alternativne kulture, je Titov kip večkrat deležen predelav, npr. s prebarvanjem v srebrno, pa tudi selitev po bližnjem prostoru; leta 2011 je bil tudi zrušen. geslo: vojska123 |
Kip stoji ob vhodu v kompleks centra alternativne kulture Pekarna, na zelenici blizu stavbe Ob železnici 16. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
3.4.2020. 00:00 |
— |
— |
celopostavni kip |
Maribor |
K. o. 0659 TABOR, parc. št. 900/1 |