| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Spodnje Škofije, Pokopališče |
Pokopališče pravokotnega tlorisa, ki se rahlo dviguje proti vrhu vzpetine je obdano z zidom. Zanimivi vhodni objekt in mrliška vežica, osrednji križ, stari nagrobni spomeniki, grobovi padlih v NOB.
. Sistory navaja: Ime in priimek: Roman Korda, Oče: Lovrenc, Mati: Antonija, Datum rojstva: 31. 08. 1907, Kraj rojstva: Zgornje Škofije, Kraj bivanja: Zgornje Škofije, Stara občina: Milje, Nova občina: Koper, Poklic (soc. status): kmečki delavec, Datum smrti/izginotja: 07. 01. 1945, Kraj smrti/izginotja: Mauthausen, Kraj pokopa: Mauthausen, Država pokopa: Avstrija. »102529 Korda Roman, 31. 8. 1907, Škofije, kmečki delavec - u. p., pri
Žužemberku, umrl 7. 1. 1945, Mauthausen« ................................................... Sin Cunja Karlo: Sistory ne ponudi podatkov. Cunja Edvin: Sistory navaja: Ime in priimek: Edvin Ivan Cunja, Oče: Karel, Mati: Ana, Datum rojstva: 01. 10. 1926, Kraj rojstva: Škofije, Kraj bivanja: Škofije, Stara občina: Milje, Nova občina: Koper, Poklic (soc. status): trgovski pomočnik, Datum smrti/izginotja: 04. 12. 1944, Kraj smrti/izginotja: Ljuba vas pri Sremski Mitrovici, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Srbija. |
Pokopališče leži desno ob cesti, ki mimo nove šole pelje proti Tinjanu. Hiša v bližini: Spodnje Škofije 66k |
[fotografija v medaljonu] KORDA ROMAN * 1907 POGREŠENEMU V N.O.B ŽALUJOČI SINOVI IN HČERKE Z DRUŽINAMI ................................................... [fotografija v medaljonu] SIN KARLO R. 23. 5. 1920 U. 26. 1. 1945 OSTALI NAM BODO V TRAJNEM SPOMINU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 21.5.2020 |
6.9.2024. 00:00 |
— |
Po "Sistory" Roman KORDA roj. 31.VIII.1907 v Zg. Škofijah, umrl
07.I.1945 v Mauthausnu.
Bor1974, 09.VIII.2022
M.Kermavnar, 6.9.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal Besedilo na spomeniku in dopolnil Opis. |
Nagrobnik |
Koper |
2595 ŠKOFIJE, 790/3 |
|
Gorenje Otave, pokopališče, Viktor Šinkovec |
SIstory navaja: Ime in priimek: Viktor Šinkovec, Oče: Josip, Mati: NULL, Priimek matere: NULL, Po domače: Učitelj, Datum rojstva: 19.03.1909, Kraj rojstva: Ljubljana, Kraj bivanja: Gornje Otave, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): učitelj, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 24.07.1942, Kraj smrti / izginotja: Gornje Otave, Kraj pokopa: Gornje Otave, Država pokopa: Slovenija Nagrobnik na pokopališču Gornje Otave. Vir Franko Pleško, restavrator. https://obelezja.wordpress.com/2022/08/31/gorenje-otave-viktor-sinkovec/ Foto: Miloš Toni Geslo: nedokončano123 |
Pokopališče Gornje Otave. |
ŠINKOVEC VIKTOR UČITELJ 19.3.1909 USTRELJEN 24.7.1942. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik, 16.9.2021
D. Divjak 16.9.2024 |
16.9.2021. 00:00 |
— |
D. Divjak popravil opis in zbrisal lokacijo na pokopališču Grahovo, dodal povezavo, 16.9.2024 |
Grob |
Cerknica. |
K.o.: 1656 - OTAVE, parc.št.:*1 |
|
Pobegi padlim v NOB in drugim žrtvam fašističnega nasilja, Pobegi |
Kamnit steber z napisno ploščo, zaključen s plastiko borca (S. Batiča; po JSNP Vojina Batiča!) na stopnjevanem podstavku iz različnih kamnitih kvadrov. Obdan z nizkim zidcem s stebriči povezanimi z verigo. Iz 1951. Spomenik 42 padlim borcem in aktivistom v NOV in 13 žrtvam fašističnega nasilja za vasi Čežarji in Pobegi. Spomenik so postavili domačini leta 1950. "To je prvi kiparski spomenik NOB v Slovenski Istri; avtor kipar Vojin Bakić" (Slovenska Istra v boju za svobodo, str. 761) Pokrovitelj: KS Pobegi - Čežarji EŠD 1434 Ob cesti med Pobegi in Čežarji stoji kakor častna straža spomenik,
posvečen padlim borcem in talcem iz NOB. Na treh ploščah, na treh straneh
spomenika so vklesana imena šestdesetih Pobežanov in Čežaranov, ki so šli v
borbo in padli pod sovražnikovimi svinčenkami. V nedeljo, 22. oktobra 1950
je bilo svečano odkritje tega spomenika. […] |
Na desni strani ceste Pobegi - Čežarji nasproti zadružnega doma - Gostilne pod vrtcem Pobegi. |
sprednja stran stebra [zvezda] PADLI V N.O.B. BABIČ ANGEL plošča na podstavku TA KAMEN NAJ BO VEČEN SPOMIN PADLI V N.O.B. PETRONJO AVRELIJ ŽRTVE OKUPATORJA BERTOK ALDO BERTOK AVGUST |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč, 17. 02. 2017 |
4.4.2024. 00:00 |
— |
Dodal pet slik. M. Hladnik 27. 9. 2020
M.Kermavnar, 15.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal povzetek članka iz časopisa Istrski tednik.
M. Kermavnar, 4.4.2024, z imeni dopolnil besedilo na spomeniku |
Velik ograjen kamnit spomenik |
Koper |
2604 BERTOKI, 2511/1 |
|
Divača, Grobišče neznanih borcev NOV |
vir: |
Grobišče neznanih borcev leži na krajevnem pokopališču v Divači ob zadnjem zidu za pokopališko kapelo.
|
[zvezda] PADLIM BORCEM V NOB 1941 - 1945 IZ VAŠE KRVI SKOVANA SVOBODA VEČNA VAM SLAVA OD RODA DO RODA! . KRAJEVNI ODBOR ZB |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 14. 8. 2020 |
20.6.2021. 00:00 |
— |
Dodal slike in popravil lokacijo. M. Hladnik 20. 6. 2021 |
— |
Divača |
2452 DIVAČA, 1032/2 |
|
Sečovlje, Spominska plošča padlim pilotom 1. in 2. eskadrilje NOVJ |
Bela kamnita plošča je pritrjena na cementni steber na fasadi letališke
zgradbe. Pod vklesano peterokrako zvezdo so imena padlih in posvetilo Rade
Bordona v slovenščini in italijanščini. Plošča je bila postavljena 21. maja
1984. |
Plošča je pritrjena na letališki zgradbi v Sečovljah 19, na fasadi, ki gleda proti glavni cesti, ki pelje proti mejnemu prehodu Sečovlje. |
PADLIM PILOTOM 1. IN 2. ESKADRILJE NOVJ LEOPOLD ANKON JOVAN PEŠIĆ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
21.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Piran |
K. o. 2632 Sečovlje, parc. št. 6279/11 |
|
Grosuplje, Louis Adamič |
Bronast doprsni kip pisatelja Louisa Adamiča stoji na kamnitem podstavku z vklesanim napisom. Kip je delo kiparja Staneta Keržiča iz leta 1956.
»Med 2. svetovno vojno je dejavno podpiral NOB in Jugoslavijo. Srečal se je z ameriškim predsednikom Rooseveltom in mu svetoval podporo NOB.« ( Wikipedija) |
Grosuplje. Kip stoji v parku na ploščadi med Adamičevo cesto in Kolodvorsko cesto.
Najbližja hiša: Kolodvorska c. 2. |
LOUIS V TUJI PADEL SI ZEMLJI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 22.9.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
22.9.2024. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip |
Grosuplje |
K. o. 1783 Grosuplje Naselje, parc. št. 1276/1 |
|
Jože Menih - Rajko Knap, vojašnica Celje |
Spomenik Jožetu Menihu - Rajku je sta izdelala kipar – vojak Miodrag Jerimić iz Beograda (bronast doprsni kip) in arhitekt Jurij Kobe (podstavek). Spomenik je bil postavljen na dvorišču današnje vojašnice Franca Rozmana – Staneta, ki je takrat nosila Menihovo ime. Spomenik je bil slavnostno odkrit 20. decembra 1974. (Kronika) Jože Menih (partizansko ime Rajko Knap), partizan, narodni heroj in politkomisar v Pohorskem bataljonu, rojen 23. aprila 1922 v Hrastniku, padel 8. januar 1943 na Osankarici.
|
Vojašnica Franca Rozmana - Staneta, Mariborska 29, Celje |
NARODNI HEROJ JOŽE MENIH RAJKO KNAP KOMISAR LEGENDARNEGA POHORSKEGA BATALJONA ROJEN 1922 V HRASTNIKU PADEL 1943 NA OSANKARICI POHORJE . LEPO JE VEŠ MAMA LEPO JE ŽIVETI TODA ZA KAR SEM UMRL BI HOTEL ŠE ENKRAT UMRETI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po slikah in podatkih Urha Ferleža |
1.4.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 1.4.2023, na pobudo Zdenke Primožič dodal opis |
Doprsni kip |
Celje |
1077 CELJE, 312/1 |
|
Franc Rozman - Stane, vojašnica Celje |
Srbski akademski kipar vojak Miroljub Kostić (1948–2019) je takoj po diplomi služil vojaški rok v vojašnici Franca Rozmana Staneta v Mariboru, v kompleksu nekdanje Kadetnice. V tem času je za svojo in še eno mestno vojašnico izdelal dve skulpturi. Ob praznovanju dneva vstaje so 18. julija 1974, v parku vojašnice postavili Kostićev celopostavni, več kot tri metre visok kip tega narodnega heroja Franca Rozmana Staneta (1912–1944), izdelan iz jeklobetona. Ob kipu je bil postavljen kamen z vklesanim imenom upodobljenca. Leta 2020 je vojašnica v Celju praznovala sedmo obletnico poimenovanja po tem komandantu in ob tej priložnosti je bil urejen spominski park, kamor je bil prenesen mariborski kip. Odkrit je bil 26. marca 2021, ob obletnici Rozmanovega rojstva. (Kronika) geslo: vojska123
|
Kasarna na Mariborski cesti 29, Celje |
NARODNI HEROJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik 28. 4. 2022 |
1.4.2023. 00:00 |
— |
Foto Urh Ferlež 9. 8. 2022
M.Kermavnar, 1.4.2023, na pobudo Zdenke Primožič dodal opis |
Doprsni kip |
Celje |
1077 CELJE, 312/1 |
|
Gorenje Otave, grob žrtev fašističnega nasilja iz dveh družin |
Grob obeh družin in ostalih, razvidno iz nagrobnih plošč, pod obeležjem. Niša s ploščo, na kateri so napisana imena talcev ter kasneje preminulih in datumi, opremljenih s fotografijami na porcelanski osnovi. Dodane so tri ločene plošče, na sredini je plošča učitelja Antona Merviča. SIstory navaja: Ime in priimek: Janez Korošec, Oče: Janez, Mati: Marija, Priimek matere: Zalar, Po domače: Antonščev, Datum rojstva: 27.02.1901, Kraj rojstva: Kranjče, Kraj bivanja: Kranjče, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): kmet, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 24.07.1942, Kraj smrti / izginotja: pri Stražišču, Kraj pokopa: Gornje Otave, Država pokopa: Slovenija SIstory navaja: Ime in priimek: Andrej Korošec, Oče: Janez, Mati: Marija, Priimek matere: Zalar, Po domače: Antonščev, Datum rojstva: 07.10.1913, Kraj rojstva: Kranjče, Kraj bivanja: Kranjče 3, Zakonski stan: Ni podatka, Poklic (soc. status): kmet, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 24.07.1942, Kraj smrti / izginotja: Stražišče, Kraj pokopa: Gornje Otave, Država pokopa: Slovenija
https://obelezja.wordpress.com/2018/03/11/otave-mervic-grob/foto Miloš Toni |
Na vaškem pokoplišču ob cerkvi, kjer je ta grob, takoj ob vhodu na desni strani. |
MERVIČ ANTON učitelj roj. 18.1.1902 ubit od ital. fašistov 24.VII.1942 Dal življenje za domovino . RODBINI ANTONŠČOVA IN KOVAČEVA USTRELJENI PO ITALIJANSKI VOJSKI 24.7.1942 . KOROŠEC ZALAR JANEZ JANEZ *27.2.1901 *23.4.1910 ANDREJ ANDREJ *7.10.1913 *22.12.1913 IVAN ANGELA *1927+1945 *31.8.1921+21.1.1946 MARIJA OČE ANDREJ *1880*196? MAMA ANGELCA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 4.april 2020, T.Bizjak in P.Strajnar 17.9.2020 |
17.9.2020. 00:00 |
— |
— |
grob, kamen - memorialna dediščina |
Cerknica |
K.o.: 1656 - OTAVE, parc. št.: *1 |
|
PLANINA nad Ajdovščino 109 - pomnik pobitim domačinom |
EŠD: NI |
Planina št.109 je v predelu Koboli. Dostop je iz Ajdovščine skozi Dolenje, mimo Planino in skozi Gorenje vasi do zaselka Koboli, kjer je hišna številka Planina 109. |
NAROD JE SVOJO SVOBODO IZBOJEVAL Z OROŽJEM. PREDEN JE OKUPATOR DOKONČNO KLONIL, JE PREMNOGOKRAT STRESAL SVOJ FANATIČNI SADIZEM NAD NEOBOROŽENIM PREBIVALSTVOM.TO DOMAČIJO SO NEMŠKI VOJAKI DNE 20.12.1944. LETA OBKOLILI IN POBILI NJENE PREBIVALCE: STRELOM SO TEGA DNE PODLEGLI: IVAN MARC *24.6.1895 NA PLANINI MARIJA MARC *10.12.1899 - " - ZORKA MARC *28.2. 1928 - " - SREČKO MARC *19.2.1939 - " - FRANC PLESNIČAR * 20.5.1894 V PODKRAJU TRAGEDIJO JE PREŽIVEL: JOŽE MARC *4.8.1935 NA PLANINI VEČNA JIM SLAVA! PLANINA, DNE 29.11.1986
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Štupica in T. Bizjak |
30.12.2024. 00:00 |
— |
fotografijo spominske plošče je posnel M. Štupica 22.12.2024, ostale fotografije so s spleta! |
kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogodka, memorialna dediščina |
Ajdovščina |
k.o.2399 - Planina, parc. št.: *187 |
|
Domžale, pokopališče, Müller Janko |
Sistory navaja: Ime in priimek: Janko Müller, Oče: Anton, Mati: NULL, Datum rojstva: 06. 03. 1897, Kraj rojstva: Domžale, Kraj bivanja: Ljubljana, Stara občina: Ljubljana, Nova občina: Ljubljana, Poklic (soc. status): sodnik, Datum smrti/izginotja: 11. 02. 1945, Kraj smrti/izginotja: Dachau, Kraj pokopa: Dachau, Država pokopa: Nemčija. |
Pokopališče Domžale – pri cerkvi, Iskalnik grobov Domžale, Domžale – pri cerkvi (Matija Tomc), P: A, V: 1, S: 1. |
RODBINA SIN JANKO * 6. 3. 1897 + 11. 2. 1945 JANKOTU V SPOMIN: Opomba: Verza (varianta) sta iz Uvoda h Krstu pri Savici avtorja Franceta Prešerna. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 20.7.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
20.7.2024. 00:00 |
— |
— |
grobnica |
Domžale |
K. o. 1959 Domžale, parc. št. 4900 |
|
Jama Kuklja |
Nad vhodom v votlino, do katere pelje markirana steza, je pritrjena glajena tonalitna plošča z vklesanim napisom (odkrita 1983). Votlina je bila 1942 partizanska javka in sedež političnih delavcev. Votlina Kuklja leži v gozdu na začetku strmega skalnatega masiva, ki pada v dolino Mošenika, južno od zaselka Selce.
|
Najlažja pot do jame je iz naselja Selce, vzhodno od Tirne. Pot začnite na južnem delu naselja. Ko se konča asfaltna cesta se pot nadaljuje po makedamskem kolovozu. Najprej zavije desno in kmalu zatem na levo. Kmalu vas bo kolovoz peljal v gozd. Nadaljujte vse dokler ne pridete do razcepa na manjšem pašniku. Na razcepu so vam na voljo 3 poti. Pravilna je srednja pot čez pašnik. Kmalu se boste spet znašli v gozdu. Do sem je pot precej lahka, naprej pa je pot slabo vidna, saj je delno zaraščena.
Od tu naprej se držite leve. Najprej boste opazili pot, ki vodi ostro v levo. To pot izpustite, saj vas vodi nazaj nižje na pašnik. Ko hodite po poti vseskozi opazujte levo stran. Pot do malce zavijala v desno. Kakšnih 150-200m naprej po poti, ki se počasi spušča, boste na levi strani opazili drevo z rdečo zvezdo in puščico v levo. Usmerila vas bo v nekakšno dolinico ali nekakšno vrtačo, ki se rahlo spušča navzdol. Pozor, od tu naprej ni več vidne poti. Po dolinici se držite leve strani kakšnih 50-75m. Kmalu boste opazili drevo z rdečo zvezdo, takoj na levo, nekaj metrov nižje, pa boste videli jamo. Pot do jame je precej nevarna zato pazite kam stopite.
|
Ta votlina je leta 1942 dajala, do izdaje, varno zatočišče vodstvu okrožnega komiteja KPS in okrožnega odbora OP za Litijo, ki so ga sestavljali: Alojz Hohkraut, Polde Eberl - Jamski, Vili Vresk - Urban in Jože Gričar - Metod. OK ZKS Litija in Zagorje 1983 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Janez Jani Majes, 26. 05. 2018
S.Gradišnik, 20. 3. 2024
Z. Primožič 16.9.2024 |
16.9.2024. 00:00 |
— |
Oktobra 2022 je krajevna organizacija ZB začela z obnovo zahtevnega dostopa do jame Kuklje (ali tudi Kukle). 1. sept. 1942 se je nemška policija s pomočjo izdajalca, ki se je prej zdravil tu, od severa približala skrivališču. Polde Eberl - Jamski, ki se je takrat zdravil v jami, je skočil v globino in si tako rešil življenje. O dogodku obstaja policijsko poročilo. -- M. Hladnik po zapisu v Svobodni besedi dec. 2022.
S. Gradišnik, dodal fotografijo št.4, 20. 3. 2024.
Zdenka Primožič 16. 9. 2024 dopolnila Opis z navedbo vira: Pomniki viharja. |
plošča |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Golče 3 |
Plošča kurirski partizanski javki, odkrita 1959. »Gestapo se je na podlagi prejetih informacij dobro pripravil na obračun s sodelavci OF, ki so pomagali prezimiti partizanom in organizatorjem upora proti okupatorju. Svoj maščevalni pohod je začel 24. aprila 1942, ko je večja skupina nemške policije in gestapovcev obkolila Golče. Vodil jih je izdajalec Hernaus. Aretirali so Jožeta Golobarja, ki je imel v domačem hramu urejeno partizansko javko, kjer so se oglašali partizani, kurirji in politični delavci Alojz Hohkraut, Vera Šlander – Lojzka, Polde Eberl – Jamski, Vili Vresk – Urban, Ivan Beja – Bela, Jože Gričar – Metod, Rudi Knez – Silas in drugi. Nekaj dni prej je od njega odšel Jamski, ki si je v hramu nekaj časa zdravil zlomljeno nogo, ki ga je še vedno bolela. Gestapovci so Golobarja vpričo družine strahovito mučili. V mreži za seno so ga obesili na drevo in ga do nezavesti pretepli s puškinimi kopiti. Po temeljiti preiskavi in izropanju domačije so ga v samokolnici odpeljali proti Jablani. Surovo so ga mučili tudi v gestapovskih zaporih v Trbovljah, vendar ni klonil in ni izdajal. Istega dne so aretirali tudi Janeza Razpotnika iz Vežnice in njegovega brata Bernarda. Jožeta Golobarja in Bernarda Razpotnika so 13. maja 1942 v Mariboru ustrelili, medtem ko so Bernarda odpeljali v koncentracijsko taborišče v Šleziji, kjer je po nekaj mesecih umrl.12« (Boštjan Grošelj, Pomniki viharja /Odmev pretresljivih časov/, Šentlambert: Krajevna skupnost, 2022, str. 9, 10) Geslo: Kurirji123 |
Plošča se nahaja na južnem zidu lesene hiše (Golobarjev hram), ki se nahaja med razpotjem v spodnjem delu vasi.
|
V TEM HRAMU JE BILA V NOV REVIRSKA JAVKA LETA 1941-42 KJER STA DELALA NARODNA HEROJA ALOJZ HOHKRAVT član CK KPS ŠLANDER VERA in njihovi ožji sodelavci EBERL LEOPOLD - Jamski VRESK VILI - Vrban BEJA IVAN - Bela, ter domači sin GOLOBAR JOŽE rojen 21.1.1912 ustreljen 13.5.1942 v Mariboru Večna jim slava! ... Z.B.S. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 4. 2018 nedokončano, neobiskano
Obiskal in dokončal: Janez Jani Majes |
16.9.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 16. 9. 2024 dopolnila Opis in lokacijo s podatki iz knjige Pomniki viharja. |
Spominska plošča |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Ljubljana, pokopališe Žale, Franc Mesesnel |
SIstory navaja: Ime in priimek: Franc Mesesnel, Oče: Franc, Mati: Amalija, Priimek matere: Birtič, Po domače: NULL, Datum rojstva: 25.11.1894, Kraj rojstva: Cervignano(Udine), Kraj bivanja: Ljubljana, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): univerzitetni profesor, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Volčje jame na Turjaku, Kraj pokopa: Ljubljana, Žale, Država pokopa: Slovenija Geslo: turjaškežrtve123 |
Ljubljana, pokopališče Žale, oddelek [60B], vrsta [2], grob [17] |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 17.1.2025 |
17.1.2025. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K.o.: 1736 - BRINJE1, št.parc.: 682/11 |
|
Škrbina, Spomenik NOB |
Kamnit blok, zidan iz obdelanega kamna, s trirogeljnim gornjim delom, simbolom Triglava. Na prednji strani je vzidana marmorna plošča z vklesanimi imeni padlih vaščanov in žrtev. Spomenik je bil odkrit 15. 8. 1947. EŠD 28232 |
Spomenik stoji ob glavni cesti skozi vas, med Gorenjim in Dolenjim Koncem, severno od hiše Škrbina 18. (pravilno: ŠKRBINA 33) |
SLAVA PADLI PARTIZANI DERMAN VINKO ROJ. 20.8.1923 PADEL 20.9.1942 USTRELJENI TALCI COTIČ ALOJZ ROJ. 29.12.1885 26.9.1943 UMRLI V INTERNACIJI ŠIBELJA ANTON 1.2.1885 4.12.1943 POGREŠANI V NEMČIJI ČOTAR ANTO ROJ. 16.9.1897 OD 3.2.1944 OBNOVILA OBČINA KOMEN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK, nedokončano 9. 4. 2020; sliki 2 in 3 Bor1974-13.X.2020 |
4.6.2024. 00:00 |
— |
Dodal sliko Mojce Hladnik 27. 9. 2020
M. Kermavnar, 4.6.2024, dopisal imena na spomeniku |
— |
Komen |
2411 ŠKRBINA, 1239/2 |
|
ŠENTLOVRENC - grob partizana, pomnik NOB |
Grob borca NOV Antona Grmovška leži na krajevnem pokopališču in sicer ob pokopališkem zidu na vzhodni strani. Grob je velikosti 0,90 x 2,00 m, pokrit s ploščo iz sivega marmorja, nagrobnik pa predstavlja pokonci stoječa plošča (stela) iz sivega marmorja, velikosti, spodaj 0,50 m, zgoraj 0,70 m, visoka okoli 1,40 m in debela 0,10 m, z vklesanim napisom. »Padli […] Grmovšek Anton, Veliki Videm, 1919–1944«
|
Krajevno pokopališče v Šentlovrencu. |
TUKAJ JE POKOPAN BOREC NOV G R M O V Š E K ANTON IZ VELIKEGA VIDMA 1920 - 1944 |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 8.1.2018 |
9.10.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 9. 10. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjige Lada Ambrožiča - Novljana Cankarjeva brigada. |
grob, memorialna dediščina |
Trebnje |
k.o.1405, parc.št. 1061/1 |
|
Plošča Amaliji Gornik, Martinjak |
Vir: Obeležja Cerknica Foto: Miloš Toni https://wp.me/p4TOBI-1Mm SIstory navaja Ime in priimek: Amalija Gornik, Oče: Anton, Mati: Frančiška, Po domače: Ulečeva, Datum rojstva: 09. 07. 1923, Kraj rojstva. Grahovo, Kraj bivanja: Grahovo 30, Stara občina: Cerknica, Nova občina: Cerknica, Datum smrti/izginotja: 26. 06. 1944, Kraj smrti/izginotja: Trstenik, Kraj pokopa: Grahovo. »29. Gornik Amalija, mladinska aktivistka iz Grahovega. 25. junija 1944 je 2. domobranski bataljon pod vodstvom Vuka Rupnika vdrl v Gorenje Jezero in Bloško Polico. Odpeljali so sedem ljudi, med njimi Amalijo. Ustrelili so jo v goščavi pod Slivnico. Truplo je imelo devet strelnih ran, razbit obraz in lobanjo brez las. Prst, na katerem je imela zlat prstan, so ji odsekali. Znaki mučenja so bili po celem telesu. Trupla niso zakopali. Našli so jo pastirci čez štiri dni. (Vir: Dr. Makso Šnuderl, Fašistično domobranski teror, str. 74; KUVZ, fasc. 865/VII v AS DE II).« Silvo Grgić, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, 93) |
Na stari cesti med Martinjakom in Grahovin nad Trstenikom.
45°46'35.9"N 14°24'45.9"E |
NA TEM MESTU SO RUPNIKOVI DOMOBRANCI 26.8.1944 UMORILI 21 LETNO SKOJEVKO AMALIJO GORNIK |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 28.6.2023 |
27.11.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 27.11.2023, V Opis dodal podatke iz Sistory in literature po predlogi Zdenke Primožič.
Začasno dodal sliki z Obeležja Cerknica. M. Hladnik 17. 9. 2024 |
Spominska plošča |
Cerknica |
— |
|
Planina pri Rakeku, pokopališče |
Ob severnem pokopališkem zidu leži vrsta samostojnih grobov borcev NOV.
Čeprav je več grobov jih obravnavamo kot celoto, ker leže skupaj v vrsti.
Pokopanih je 8 borcev. . Več… »2.TEGEL Anton, partizan. Doma je bil iz Planine pri Rakeku. Padel je 12.
decembra 1944 na Strmci pri Novi vasi. Opomba: Podatek o dnevu smrti na nagrobniku je drug (12. 11.1944). …………………………………………………………………………………………… »4. GRUDEN Milan, namestnik poveljnika 2. bataljona. Rodil se je 16.
septembra 1919 v Planini pri Rakeku. Padel je 21. decembra 1944 ob napadu na
Gorenjo vas. …………………………………………………………………………………………… »18. POŽENEL Stane-Sokol, partizan 1. bataljona. Rodil se je 6. novembra 1925
v Planini pri Rakeku. Padel je 8. marca 1944 pri Gorenjih Lazih (Sv. Gregor).
|
Planina pri Rakeku, krajevno pokopališče, ob severnem pokopališkem zidu. |
prvi grob: ŠEMRL RAJKO drugi grob: TEGEL NAGODE tretji grob: GRUDEN GRUDEN Poleg zgoraj omenjenih so tudi grobovi padlih borcev brez omembe NOB, ki pa so napisani na spomeniku v Gornji Planini: POLJŠAK IVAN 1911-44 in POŽENEL FRANC 1923-44 POŽENEL STANKO 1925-43 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 20.11.2021 |
8.9.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 8.9.2024, po predlogi Zdenke Primožič v Opis dodal podatke iz literature. |
Grob(išče) |
Postojna |
K. o. 2469 Dolenja Planina, parc. št. 497/2 |
|
Spominske plošče žrtvam in padlim-Pokopališče Mirna |
— |
Pokopališče Mirna |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974 |
31.12.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominske plošče |
Mirna |
— |
|
Marjan Štoka, Štorje |
Pod kamnitim zidom stojita kamnit steber in kamnita kocka z vklesanim napisom. Spomenik je posvečen borcu Marjanu Štoki, ki je bil na tem mestu usmrčen z obešanjem. Postavljen je bil januarja 1972, avtor A. Uršič.
. OBLETNICA USMRTITVE MARJANA ŠTOKE Svobodna beseda SPOMINSKA SVEČANOST, MAMA NI DOČAKALA MARJANOVE VRNITVE Primorski dnevnik SPOMNILI SO SE MLADEGA PROSEŠKEGA PARTIZANA MARJANA ŠTOKE Primorski dnevnik |
Spomenik stoji ob glavni cesti skozi vas, ob hiši Štorje 32, na kateri je bila prvotno spominska plošča. |
NA TEM MESTU JE V ČASU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 19. 5. 2020, foto in besedilo M. Hladnik 14. 7. 2020
19. februar 2021-dopolnil D.Divjak |
8.9.2024. 00:00 |
— |
19.2.2021- dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 8.9.2024, dodal povezave na časopisne članke. ZP |
steber |
Sežana |
K.o.: 2442 -ŠTORJE, št.parc.: *78/1 |
|
Spomenik pilotom , padlim aprila 1941, Dolno Konjare, Kumanovo, Makedonija |
|
— |
zvezda NA 6. APRIL 1941 GODINA VO VOZ- DUŠEN SUDIR PROTIV GERMANSKO -FAŠISTIČKIOT ZAVOJUVAČ ZA- GINA A PILOTITE: PUKOVNIK GRADIŠNIK FERDO KAPETAN JERMAKOV KONSTANTIN KAPETAN IVANČEVIĆ NIKOLA PORUČNIK STEFANOVIĆ GORSE PORUČNIK KINK VLADIMIR POTPOR. PETROVIĆ MILUTIN NAREDNIK ARSIĆ JEFTA NAREDNIK MILOJEVIĆ RATOMIR NAREDNIK STOJANOVIĆ VEROLJUB NAREDNIK JURUKOVIĆ STJEPAN POVNAR GORGERIĆ SLOBODAN N. V. T. Č. MIROVIĆ VASILIJE . OVOJ SPOMENIK GO PODIGNUVAME VO ZNAK NA PRIZNANIETO ZA NESEBIČNATA BORBA I SEKAVANJE NA NIV. PRIPADNICITE NA SKOPSKIOT VAZDUHOPLOVEN GARNIZON I SOJUZOT NA BORCITE OD NOV VO KUMANOVO |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 30.12.2024 |
30.12.2024. 00:00 |
— |
— |
Spomenik |
Kumanovo,Severna Makedonija |
— |
|
Krmelj |
»KRMELJ - Ob jubileju XII. brigade, ki bo v soboto, 24. septembra, ob 11. uri v Krmelju, ko bodo po brigadi poimenovali tamkajšnjo osnovno šolo, bodo kraj tudi likovno obogatili. Tako 150 šolarjev Mirenske doline že od poletja sem dolbe v les like na temo NOB, ki jih te dni sestavljajo v celoto pod mentorstvom likovnika Braneta Šusterja. Ta spomenik bodo odkrili jutri ob 17. uri. Ta čas delajo v Krmelju še trije likovniki. Issei Tada prihaja iz daljne Japonske, družbo pa mu delata Roberto Stella iz Opatije in Mare Kovačič iz Ljubljane. Izdelujejo skulpture v jeklu. Z njihovo ustvarjalnostjo naj bi sredi Krmelja nastal svojski Titov spominski park sodobne plastike. Umetniki so zadovoljni z delovnimi razmerami, predvsem pa s prijaznostjo tamkajšnjih ljudi. Metalna jim je za delo odstopila prostor in železo.«
|
Krmelj, parkirni prostor pri Gasilskem domu v neposredni bližini Gostišča Barbara v centru naselja. |
— |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 23. 4. 2017, foto 17. 7. 2011 nedokončano, in Ljubo Motore, 25. 7. 2019 |
23.2.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 23. 2. 2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal Opis in fotografijo 3/2 iz Dolenjskega lista |
metalna skulptura |
Sevnica |
K. o. 1389 Goveji Dol, parc. št. 1250/13 |
|
Ruše |
Spomenik padlim borcem NOB in žrtvam dela, članom kolektiva Tovarne dušika Ruše.Spomenik je posvečen 22. padlim borcem NOB in 20. žrtvam dela. |
Tovarniška cesta 51 |
PADLI SO KOT NI JE SMRTI BREZ ŽIVLJENJA KAJUH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 29.11.2022
S.Gradišnik in T. Gržina dodala opis in posnetke. |
20.9.2024. 00:00 |
— |
— |
Spomenik |
Ruše |
K.o.: 665 - RUŠE, št.parc.: 64/8 |
|
Spopad z orožniki |
Čim sta se orožnika dovolj približala, je ustrelil iz zasede Iks in zadel orožnika Fleckerja, ki se je smrtno zadet zgrudil. Na Ankerla je ustrelil Don, pa mu je puška v tem hipu odpovedala. V tem trenutku je drugič počila Iksova puška in tudi drugi orožnik je smrtno zadet obležal. Vir: F. Filipič, Pohorski bataljon, str.95. |
Od Juršeja ( Smolnik 25) gremo cca 1km južno po vlaki do spomenika. Pot je markirana.
|
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik in T. Gržina |
20.9.2024. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, popravil opis poti in izbrisal netočne koordinate. |
Kamen s ploščo |
Ruše |
— |
|
Aleja komandantov, Baza 20 |
S ceste vodi proti pritličnim prostorom nekdanjega sprejemnega središča betonirana pot imenovana Aleja komandantov. Ob njej so na desni strani spomeniki vsem štirim komandantom partizanske vojske. Posamezne spomenike sestavljata po dve vertikalno položeni granitni plošči, ki stojita na granitnem podstavku na katerem je manjša okrogla plošča z napisom od kdaj do kdaj je dotični bil komandant slovenske vojske. Spomenik zaključuje granitna plošča na kateri so postavljene podobe komandantov. Originalno so bili to doprsni bronasti kipi, ki pa so bili med 15. in 18. majem 2015 odtujeni. Tudi sedaj se vandali znašajo nad spomeniki in jih onečaščajo. . Drugi komandant - narodni heroj generalmajor Ivan Maček – Matija poveljnik
glavnega poveljstva slovenske partizanske vojske je slovenski vojski poveljeval
od 1.10.1942 do 13.7.1943, ko ga je zamenjal Franc Rozman - Stane. Njegov
spomenik je največkrat oskrunjen. Tudi sedaj manjka njegova podoba na vrhu
spomenika. Tretji komandant - narodni heroj generalpodpolkovnik Franc Rozman - Stane poveljnik glavnega poveljstva slovenske partizanske vojske je slovenski vojski poveljeval od 13.7.1943 do 7.11.1944. Franc Rozman je tragično umrl za posledicami hude rane, ki jo je dobil med preskušanjem novega orožja – minometa, ki so jih poslali partizanom britanski zavezniki. Mina je v cevi eksplodirala in ga smrtno ranila. Še istega dne je umrl v bolnišnici OF Kanižarica pri Črnomlju. Nekaj dni po smrti so ga 11. novembra proglasili za narodnega heroja Jugoslavije. Pokopali so ga v Srednji gori na belokranjski strani Kočevskega roga. Po vojni so aprila 1949 njegove posmrtne ostanke prenesli v Grobnico
narodnih herojev v Ljubljani. Komandant Stane, kakor so ga imenovali partizanski
borci, velja za enega najpomembnejših likov iz časov NOB. Zelo znana partizanska
pesem Komandant Stane je posvečena njemu. Zadnji komandant - narodni heroj generalpodpolkovnik Dušan Kveder – Tomaž poveljnik glavnega štaba NOV in POS je slovenski vojski poveljeval od 10.11.1944 do 1.5.1945, ko je bila z dekretom Josipa Broza – Tita slovenska vojska ukinjena. fotografija 3/2: RTV Slovenija |
Parkirišče pod Bazo 20
1. Iz smeri Ljubljane mimo Soteske in v vasi Podturn desno v gozd – sledi nekaj kilometrska asfaltna cesta do Baze 20.
2. Iz Novomeške smeri skozi vas Podturn, na križišču v vasi desno in na koncu vasi levo v gozd – sledi nekaj kilometrska asfaltna cesta do Baze 20.
3. Iz Belokranjske smeri po "Partizanki" skozi Podturn naravnost v križišču in na koncu vasi levo v gozd – sledi nekaj kilometrska asfaltna cesta do Baze 20.
4. Iz Kočevske smeri lahko kar skozi Kočevski rog do Baze 20 ali po cesti skozi Smuko do Dvora, nato desno do Soteske, kjer se desno odcepi partizanska magistrala do Podturna in v križišču pred Podturnom desno v gozd po asfaltirani cesti do parkirišča pod BAZO 20. Lahko pa južno čez Črnomelj, ali severno skozi Ribnico in naokoli po avtocesti do Novega mesta, nato do Dolenjskih Toplic in do Podturna na križišču v vasi desno in na koncu vasi levo v gozd – sledi nekaj kilometrska asfaltna cesta do Baze 20.
|
PRVI SPOMENIK: NARODNI HEROJ GENERAL PODPOLKOVNIK FRANC LESKOVŠEK – LUKA POVELJNIK GLAVNEGA POVELJSTVA SLOVENSKIH PARTIZANSKIH ČET 1897 – 1983 POVELJEVAL JE OD 22.6.1941 DO 1.10.1942 DRUGI SPOMENIK: NARODNI HEROJ GENERALMAJOR IVAN MAČEK – MATIJA POVELJNIK GLAVNEGA POVELJSTVA SLOVENSKE PARTIZANSKE VOJSKE 1908 – 1993 POVELJEVAL JE OD 1.10.1942 DO 13.7.1943 TRETJI SPOMENIK: NARODNI HEROJ GENERAL PODPOLKOVNIK FRANC ROZMAN – STANE POVELJNIK GLAVNEGA POVELJSTVA NOV IN POS 1912 – 1944 POVELJEVAL JE OD 13.7.1943 DO 7.11.1944 ČETRTI SPOMENIK: NARODNI HEROJ GENERAL PODPOLKOVNIK DUŠAN KVEDER – TOMAŽ POVELJNIK GLAVNEGA ŠTABA NOV IN POS 1915 – 1966 POVELJEVAL JE OD 10.11.1944 DO 1.5.1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Kulovec 24.8.2019 |
16.7.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 16. 7. 2024, po predlogi Mojce Luštrek dodal povezavo na portal RTVSLO.si in fotografijo 3/2 s portala ter fotografijo 3/3 Mojce Luštrek iz 26. 12. 2008. Opustil splošne povezave, ki niso povezane s tem obeležjem. |
nekoč štirje kipi |
Dolenjske toplice |
K.O.. Podstenice, Parcelna številka: 1611/455, 1611/456 |