»12. 1. 1960 se šola preimenuje v OŠ Rada Robiča, po padlem domačem partizanu …
[…]
Maja 1985 je bila na steni šole odkrita spominska plošča Radu, Vladu in Pavli Robič, članom družine, ki je v času II. svetovne vojne dala življenje za svobodo.«
[Elektronski vir] Zgodovina šolstva v Limbušu OŠ Rada Robiča Limbuš
Dostop: 2. 10. 2024.

RODOLJUBNI ROBIČEVI DRUŽINI, SOUSTANOVITELJICI ODBORA OF
.
PAVLI          MATERI SEŽGANI 1942
                    V TABORIŠČU AUSCHWITZ

VLADU       PRVOBORCU POHORSKE 
                   ČETE                                                              [mali bronasti

RADU         PARTIZANU PADLEMU V                                doprsni kip] 
                   KARAVANKAH

TO POMNI ROD, KI STOPAŠ V SVET-
PEPEL IN KRI RODILA STA SVOBODDE CVET          RADO  1919 - 1944

Kvadrast kamnit steber, sredi je diagonalno stoječ kvader s kovinskim napisom in imeni padlih železničarjev postaje Zalog, nad njim pa pritrjen bronast relief partizanske kolone. Postavljeno leta 1981.

EŠD 22737

BERTOSI GVIDO        1914 – 1943
BEZEG ALBIN             1923 – 1943
DORBEŽ IVAN            1916 – 1945
DORBEŽ STANE         1920 – 1942
JERIN IVAN                 1919 – 1944
KALUŽA MIHA             1912 – 1944
KLAVS JOŽE               1924 – 1942
KOCIJANČIČ ANTON  1912 – 1944
KOCIJANČIČ FRANC  1896 – 1943
KOKALJ STANE          1909 – 1944
KOŠTIAL EVGEN        1903 – 1943
OMAHEN FRANC        1911 – 1942
OSTREŽ JOŽE            1920 – 1942
PANGERŠIČ JANEZ    1916 – 1942
POLK CIRIL                 1920 – 1943
RUSJAN ALOJZ           1907 – 1944
SIGULIN MARJAN       1915 – 1942
SIGULIN RUDI             1909 – 1942
ŽIDAN VALENTIN        1889 – 1945
ŽIVIC BOGDAN           1923 – 1944

.

              ŽELEZNIČARJI
         PADLI ZA SVOBODO
           1941 [zvezda] 1945

Posvečen borcem, padlim v spopadu Kamniškega bataljona z Nemci 19. 1. 1943. Avtor gradbeni tehnik Bogomil Rot, odkrit 24. maja 1959 (po drugih podatkih 1955).

Neoboroženi novinci Kamniškega bataljona so prišli v vas ob štirih zjutraj, ob treh popoldne so jih napadli Nemci. Padlo je 22 partizanov, 14 je bilo ranjenih, 18 ujetih. Pokopani so v skupnem grobu v Stranjah.

• EŠD 21096
• Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 42-43.
• Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 8.
• Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 37.
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 208.

ANTON ŠTEFE KOSTJA 1912 TRŽIČ
KOM. KAMN. KOKRŠKEGA ODREDA
FRANC POLJANŠEK     1925  ZLATO POLJE
TOMAŽ PRELOVŠEK    1908  ZLATO POLJE
PETER ROKAVC           1922  KRANJE BRDO
MIHA OSOLIN                1924  RODICA
RUDOLF MASELJ          1925  TRNJAVA
FRANC POGAČER        1924  ZLATO POLJE
FRANC PODMILŠAK     1924  KRAŠNJA
JOŽE KOSEC                 1924  MALI JELNIK
FRANC PIRNAT             1920  MORAVČE
STANISLAV BEVC         1917  IHAN
FRANC GRILJ                1924 KRAŠNJA
IVAN KAVKA                   1924 NOŽICE
IVAN ŠUŠTAR

            IN 14 NEZNANIH PADLIH
                      PARTIZANOV
.

2. plošča:

  TU JE 19. 1. 1943 PADLO 28 BORCEV
          KAMNIŠKEGA BATALJONA
NEKOČ JE SMRT BILA POSLEDNJA POT
     A VAŠA ZMAGOVALNI JE POHOD
.
3. plošča:

         SPOMENIK JE POSTAVIL
OBČINSKI ODBOR ZB NOV KAMNIK
     IN KRAJEVNA ORGANIZACIJA 
                    ZB NOV ČRNA

Vir: Rutar, https://slov.si/doc/rutar3.pdf

BRIŠKO-BENEŠKI ODRED IN
GREGORČIČEVA BRIGADA STA SKUPAJ S
TERENCI TRGALI OKUPATORJEV PROMET
NA TEM OBMOČJU.
15. SEPTEMBRA 1944. PA SO NARODNA
ZAŠČITA IN TI ENOTI ZAVZELI
CEMENTARNO, JO ONESPOSOBILI IN
OSVOBODILI TA DEL SOŠKE DOLINE.
                               BORCI IN AKTIVISTI.

Takoj po napadu na Šoštanj jeseni 1941 se je pojavila na Razborju skupina ilegalcev, med njimi Jože in Pepca Tekauc. Bazo so imeli v gozdu. Obveščevalna mreža do njih je stekla preko Kotnikove domačije. S hrano so jih oskrbovali Hudejevi, Lesjak Jože, Anton Pečoler, Franc Kotnik in Ivan Glasenčnik-Zapečnik. Vir: Kartica MNO Bogdan Žolnir.

V gozdu je začelo zeleneti. S Kristlom sva bila sama v bunkerju. Ko je Sonja tiste dni prinesla pošto, je spraševala Kuneja, kje naju lahko najde. Kunej je bil do Sonje zelo zaupljiv in ji je podrobno opisal kje imava tehniko in bunker. Kristl se je zaradi tega zelo razjezil. S Kristlom sva nato vso stvar premislila in sklenila, da si skopljeva v gozdu nov bunker.Sonja je izdala prav vse, kar je vedela. Švabi so prišli po Kuneja in preiskali tudi prejšnji bunker, ki je bil na strečo prazen. Aretirali so tudi Rdeškega Karla in ga skupaj s Kunejem ustrelili kot talca v Zagorju ob Savi. 

Franc Zalaznik-Leon, Dolga in težka pot, str. 166-67.

Spomenik je sezidan iz naravnega kamna. Zaključi se s simbolom Triglava in rdečo zvezdo. Domenzije spomenika: 3,2 x 2, 7 x 1 m, plošče: 120 x 70 cm.

Posvečen taboru prve skupine primorskih partizanov v Štjaškem hribu, odkrit 1950 (letnica na spomeniku), po Vodniku 20. 8. 1951.

• Vodnik 449
• JSNšP 166
• vir slika 2:

https://pvdseverkp-po.com/aktivnosti/2020/08/25/praznik-obcine-sezana-spominski-pohod/#prettyPhoto[group704825061]/5/

                                 [zvezda]

NA TEM MESTU SO SLAVNI PRVOBORCI USTANOVILI
      PRVI PARTIZANSKI LOGOR NA PRIMORSKEM
              "JANEZ"                          "JOVO"
              "MILKO"        1941         "CVETKO"
              "PETER"                         "BENJAMIN"
          NJIH IMENA NAJ ŽIVE V NAŠIH SRCIH
TER NAS POBUJAJO V NADALJNI BORBI IN DELU
                  ZA IZGRADNJO SOCIJALIZMA.

                                                                 OO ZB SEŽANA 1950

Plošča posvečena mučenim v goriških zaporih v letih 1924 do 1943 je kvadratne oblike. Postavljena je bila 23.9.1979.

EŠD 13481

V TEJ ZGRADBI

JE ITALIJANSKA OKUPACIJSKA

OBLAST IMELA OD 1924 DO 1943

POLICIJSKO POSTAJO - MUČILNICO

ZAVEDNIH SLOVENCEV KOMUNISTOV 

IN AKTIVISTOV OF

KRAJEVNA SKUPNOST  IN

DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE

V ŠEMPETRU PRI GORICI

15.9.1979

Spomenik v obliki valjastega telesa iz betona in železa, 300 x 120  cm. Na dvignjenem platoju ob zidu so nameščene marmorne napisne plošče umrlim iz Gradišča in Oševljeka. Avtor Negovan Nemec, odkrit 28. 11. 1971.

• EŠD 21736

"Na Gradišču so se prvi pogovori o odhodu domačinov v partizane začeli januarja 1943 z Antonom Šibeljo - Stjenko. Že 24. februarja 1943 je 36 prostovoljcev, od tega osem deklet z Gradišča in iz Oševljeka, skupinsko odšlo v partizane. Njihov odhod v Kraško četo je bil dobro pripravljen po zaslugi tamkajšnjega odbora Osvobodilne fronte."

           centralna plošča:

GRADIŠČE      OŠEVLJEK
V NOB 1941 - 1945
ZDAJ VETER RAZNAŠA BESEDE NJEGOVE,
PRISLUHNI NATANKO, DA ČUJEŠ GLASOVE:
LEPO JE, VEŠ MAMA, LEPO JE ŽIVETI,
TODA, ZA KAR SEM UMRL, BI HOTEL ŠE 
                                         ENKRAT UMRETI!
28.11.1971

  leva plošča:

PADLI BORCI
               34
ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA
               7

  desna plošča:

UMRLI V 

TABORIŠČIH

               4
ŽRTVE VOJNE
               6

Spomeniki ... Žalec, str. 90 in 93.

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

Kurirska postaja S-32 pod hribom Sevčnik je delovala med Polzelo in Velenjem, zvezo pa je vzdrževala med postajami S-23, S-30 in S-34. Postaja je bila pri kmetu Jakobu v Kotah (Silova 9).

    PARTIGIANI JUGOSLAVI CADUTI 
 PER LA LIBERTA NEL MAGGIO 1943
JUGOSLOVANSKI PARTIZANI PADLI 
        ZA SVOBODO V MAJU 1943

                      [zvezda]

AMBROŽIČ STANISLAV     1910
BIZJAK FRANC                   1909
BREŽIČ FRANC                  1923
CIGOJ STANKO                  1921
ČUFER FRANC                   1910
FORNAZARIČ JOŽE           1911
FURLAN ANTON                 1905
JEŽ STANKO                       1903
KORUZA ALOJZ                  1922
KRŽIŠNIK ŠTEFAN             1912
MAJCEN JOŽE                    1913
RUPNIK PAVLA                    1921
IGNOTO - NEZNAN PARTIZAN

   L`IGNOTO E - NEZNAN JE
   VERENKO BENJAMIN     1923

ANPI UDINE    ZZB NOV SLOVENIJE

Na pokopališču v Bertokih je postavljen spomenik 31 padlim v NOB.

                           [zvezda]
    NAJ BO VAM BORCEM 
    NARODNOOSVOBODILNE 
    VOJNE  1941 - 1945  VEČEN 
    SPOMIN IN TRAJNA 
    HVALEŽNOST DOMOVINE, ZA 
    KATERO STE ŽRTVOVALI 
    SVOJA ŽIVLJENJA.
        OBNOVILO ZDRUŽENJE BORCEV 
        NOV POBEGI - ČEŽARJI 
        1. NOVEMBRA 1979
.
BERTOK         DANIJEL    1905 – 1944
BERTOK         RENETA    1925 – 1943
BERTOK              ALDO    1925 – 1943
BEŠTJAK            ALBIN    1911 – 1943
BORDON          MARJO    1926 – 1943
CEPAK          HERMAN    1909 – 1943
DEFAVERI       ODONE    1926 – 1943
FURLANIČ          EGIDI    1927 – 1943

FURLANIČ        ANGEL    1928 – 1943
JAKOMIN        ERNEST    1905 – 1943
JAKOMIN            JOŽE     1909 – 1943
KOCJANČIČ  BRANKO    1919 – 1943
KURET             ROMAN    1908 – 1943
MARŠIČ               JOŽE    1907 – 1943
POBEGA          BRUNO    1913 – 1944
POBEGA     BENJAMIN    1912 – 1956
POBEGA           ANGEL    1909 – 1958
PEČARIČ          KARLO    1926 – 1944
PEČARIČ             JOŽE    1927 – 1945

ŠKER                GVIDO    1925 – 1966
TURK              ALFONZ    1912 – 1943
VATOVEC      ALVERIN    1919 – 1943
VATOVEC   BOGOMIL     1923 – 1943
VATOVEC      NIKOLAJ    1906 – 1943
VATOVEC           MAKS    1907 – 1943
VATOVEC         ELVIRA    1922 – 1944
VATOVEC        MARIJA    1919 – 1944
VATOVEC         MARJO    1899 – 1943
VATOVEC         LIBERO   1907 – 1943
ZUDEK              KARLO   1915 – 1945

LUKAČ                JOSIP   1899 – 1943

Ponoči, 7. 9. 1941 je prišlo blizu gostilne pri Ruskem carju med skojevci z Ježice in italijanskimi vojaki do oboroženega spopada, v katerem sta bila dva Italijana ranjena. O tem spopadu pravi italijansko poročilo: "V naselju Ježica so neznane osebe napadle z revolverskimi streli 3 obmejne miličnike in dva finančna stražnika ter ranili dva miličnika." Na hišni številki 249 je spominska plošča, odkrita 6. 9. 1955. Na Bratovževi ploščadi je bil 7. 9. 1977 odkrit spominski kamen. 

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 15.

• SIstory navaja Ime in priimek: Antonija Klep, Oče: Aleš, Mati: Marija, Datum rojstva: 01. 09. 1895, Kraj rojstva: Špitalič pri Kamniku, Kraj bivanja: Liboje, Stara občina: Petrovče, Nova občina: Žalec, Poklic (soc. status): gospodinja, Datum smrti/izginotja: 30. 03. 1945, Kraj smrti/izginotja: Liboje, Kraj pokopa: NULL. 

»Nekaj dni pred nemško kapitulacijo se je mudila četica partizanov pri kmetu Rezcu po domače Lepavcu pod Kamčičem. Četica je pri Rezcu prenočila. Našel se je izdajalec, ki je to sporočil Nemcem, ki so že zgodaj zjutraj hiteli z močno patruljo proti kmetiji, kjer so se zadrževali partizani. Ko je to videla Antonija Klep, ki je imela sina Franca med partizani, ki jih bo nemška patrulja zdaj zdaj obkolila, je hitela s kanglico, da gre po mleko proti Lepavcu, da bi obvestila partizane. Ko so Nemci opazili mater, kako hiti vzporedno z njimi v breg, so se hitro odločili: nekaj od njih je namerilo puške in ženica se je, do smrti zadeta, zgrudila na komaj ozelenelo rušo.
     Vendar njena žrtev ni bila zaman. Opozorjeni po strelih so se partizani v hiši na hitro pripravili in odbili prvi napad, nato pa so se umaknili na vrh Kamčiča.304«

• Rado Zakonjšek, Velika preizkušnja, Prispevek k zgodovini NOV v Savinjski dolini 1941–1945, Ljubljana: Založba Borec, 1977, str. 528.    

Klep Antonija, roj.1895 v Špitaliču pri Kamniku, gospodinja v Libojah. Med vojno je bila članica odbora OF, delala je kot obveščevalka. Ko je nameravala obvestiti partizane, da prihajajo Nemci, jo je med potjo zadela sovražna krogla.

•  Spomeniki in spominska obeležja NOB v občini Žalec, 1986.

          [zvezda]
       KLEP ANTONIJA
PADLA V BORBI ZA SVOBODO
SLOVENSKEGA NARODA
APRILA 1945