| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Janez Seunig - Marko-Tacen |
Janez (Ivan) Seunig (Sevnik, Seunik) - Marko se je rodil leta 1925 v Tacnu. Dne 2. februarja 1944 je pri Tacnu kot 18-letni aktivist OF padel v spopadu z nemškimi vojaki. Na kraju smrti mu je bila posajena spominska vrba. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 58. |
Vodnik po partizanskih poteh kot lokacijo spominskega drevesa navaja "ob poti pred Rocnom v Tacnu". Točno lokacijo bo še treba ugotoviti. Označena lokacija je približna.
Vrba se nahaja na vogalu objekta kompleksov Tacen, Rocenska cesta 056,, desno pod cesto Vikrče-Tacen. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
4.5.2025. 00:00 |
— |
Pri pregledu drevoreda pod objekti Policijske akademije je ugotovljeno, da se edina vrba nahaja na začetku drevoreda, desno pod cesto. Gre za veliko, dvokrako vrbo, pod njo pa se nahaja ležeča, delno zaraščena betonska plošča, ki ima na levem in desnem koncu, obrnjenem vstran od debla, posebno obliko. Plošča daje videz, kot da je narobe obrnjena spominska plošča. Dodane fotografije, prestavljena lokacija-Bor1974, 25.V.2025. |
Spominsko drevo |
Ljubljana |
— |
|
Prilesje, bunker |
V začetku leta 1945, natančno 15. januarja, je bil izdan bunker, v katerem so bili Jože Kavčič-Jernač, doma iz Škofje Loke,gostilničar, kleparski in vodoinštalaterski mojster, telovadec v telovadnem društvu Sokol, gasilec, kulturnik- sodeloval v tamburaškem in pevskem zboru prvoborec od 23. decembra 1941, v Cankarjevem bataljonu, udeleženec Dražgoške bitke, organizator in funkcionar najprej v Škofji Loki, od leta 1943 pa sekretar OO OF Kamnik. Poleg njega pa še Tone Hauptman-Kranjc ter Aleks iz Zasavja. SIstory navaja: me in priimek: Jože Kavčič, Oče: Janez, Mati: Helena, Priimek matere: Gašperin, Po domače: NULL, Datum rojstva: 18.04.1907, Kraj rojstva: Škofja Loka, Kraj bivanja: Škofja Loka, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): ključavničar, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 15.01.1945, Kraj smrti / izginotja: Prelesje, Blagovica/Kamnik, Kraj pokopa: Škofja Loka, Država pokopa: Slovenija SIstory navaja: Ime in priimek: Anton Hauptman, Oče: Alojz, Mati: Frančiška, Priimek matere: Pirnat, Po domače: NULL, Datum rojstva: 26.05.1907, Kraj rojstva: Srednje Jarše, Kraj bivanja: Zaboršt, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): delavec, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 15.01.1945, Kraj smrti / izginotja: Prilesje, Kraj pokopa: Ihan, Država pokopa: Slovenija SIstory navaja: Ime in priimek: Anton Bregar, Oče: Anton, Mati: Marija, Priimek matere: Jereb, Po domače: NULL, Datum rojstva: 22.04.1908, Kraj rojstva: Zajelše, Kraj bivanja: Zajelše, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): kmet, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 15.01.1945, Kraj smrti / izginotja: Prelesje pri Blagovici, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija.
Vir. fotografije iz družinskega albuma. Obeležje je bilo odkrito 18. 1. 2025. Sestavlja ga kamnita skala in na njej kovinska plošča s tekstom. Ob slovesnosti je bila izdana posebna brošura z naslovom Spominska slovesnost ob 80. letnici smrti treh borcev NOB v bunkerju nad Prilesjem pri Blagovici, 15.1.1945. Avtor je Franci Gerbec, založili pa društvi ZB za vrednote NOB Lukovica in Domžale. Brošura je bogata z opisi in pa slikovnim materialom, vendar je zaradi velikega zanimanja takoj pošla. Slovesnost ob odkritju spominske plošče trem padlim borcem NOB v Prilesju pri Blagovici Vir: Miro Pivar, www.domžalec.si, 20.januar 2025
|
Alenka Kavčič Pokorn: Zadnja kmetija v naselju Prilesje, na desni strani ceste, je domačija družine Burkelca (Prilesje 3, 1223 Blagovica). Za hišo pelje kolovozna pot čez travnike in zavije navzgor proti gozdu. Gozdna pot se povzpne približno 1 km do studenca, ki teče pod njo v grapi Črnega grabna. Ob tem studencu približno 50 m po strmem bregu levo je stal bunker. Vkopan je bil v breg, vhod je bil podprt z lesenimi tramovi. |
[zvezda] V obkoljenem bunkerju nad Prilesjem so 15. januarja JOŽE KAVČIČ - JERNAČ, *18.4.1907 iz Škofje Loke, prvoborec, član TONE HAUPTMAN - KRANJC, *26.5.1907 iz Zaboršta, sekretar ANTON BREGAR – ALEKS(UKANOV), *1908 iz Zajelš pri Dolu, kurir Spominsko ploščo sta postavila ob 80. letnici njihove smrti: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 25. 5. 2024 , 4.6.2024 , 5.6.2024, 18.1.2025, 6.2.2025 |
6.2.2025. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal podatke za Antona Bregarja 4.6.2024
D. Divjak dodal fotografije 5.6.2024, dodal posnetka 4/3 in 4/5 ter opis 18.1.2025, dodal povezavo na internetno stran 6.2.2025 |
Spominska plošča |
Lukovica |
K. o. BLAGOVICA 1927 , parc. št. 513 |
|
Dr. Vladimir Bračič, Cirkulane |
Spominska plošča na pročelju večnamenske dvorane v Cirkulanah, posvečena rojaku dr. Vladimirju Bračiču, pedagogu, v šol. letu 1958/59 ravnatelju ptujske gimnazije in slovenskemu regionalnemu geografu-proučevalcu socialnih razmer v Halozah in Podravju. Bil je udeleženec NOB, družbeno-politični in kulturni delavec, večkratni urednik Časopisa za zgodovino in narodopisje, organizator mariborskega visokošolskega študija, prvi rektor mariborske univerze in zaslužni profesor Pedagoške fakultete v Mariboru. Vir: Slovenstvo na Ptujskem.
V Polomu je Vladimirja Bračiča spomladi leta 1941 doletela italijanska okupacija. Slovenske šole Italijani niso ukinili, zato je na položaju učitelja ostal še v tekočem šolskem letu in nato v letu 1941/42. Okupatorjev pritisk in nasilje nad slovenskim civilnim prebivalstvom pa ga je kot zavednega slovenskega domoljuba kmalu privedlo do spoznanja, da se bo treba upreti. Po tem, ko so porušili šolo v Polomu, je skupaj s haloškim rojakom Frančkom Kozelom, ki je že nekaj mesecev pred tem ilegalno bival pri njem, julija 1942 odšel v partizane, kjer je postal obveščevalec s partizanskim imenom Mirko Polomski. Zanimivo je, da je ime Mirko Bračič, pod katerim so mnogi poznali Vladimirja Bračiča, kot svoje partizansko ime uporabil drug partizan, Miran Bradač, partizanski poveljnik, ki je padel v boju decembra 1943. Že septembra 1942 je bil Vladimir Bračič zajet in poslan v internacijo v Italijo. Pol leta je prebil v taborišču pri Padovi, nakar so ga premestili v zloglasno taborišče na otoku Rabu. Po kapitulaciji Italije se je septembra 1943 vrnil v Slovenijo in se vključil v enote NOV na Primorskem. Tu je ostal do konca vojne, bil politični komisar 19. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Srečko Kosovel, zatem pa komisar podoficirske šole 30. divizije, inštruktor v italijanski brigadi, javni tožilec v 17. brigadi Simona Gregorčiča in komisar podoficirske šole 9. korpusa.« [Elektronski vir] BRAČIČ VLADIMIR KRATEK ŽIVLJENJEPIS
[Elektronski vir] https://www.bracic-vladimir.info/p/braciceva-obelezja-v-cirkulanah.html |
Večnamenska dvorana v Cirkulanah, h. št. 40 a.
46.34409136240216, 15.994919174836122 |
V CIRKULANAH SE JE RODIL UTEMELJITELJ IN PRVI REKTOR UNIVERZE V MARIBORU DEKAN PEDAGOŠKE FAKULTETE PROF. DR. VLADIMIR BRAČIČ HUMANIST, SOCIALNI GEOGRAF PEDAGOG IN POLITIK 1919 - 1996 UNIVERZA V MARIBORU OB 80 - OBLETNICI ROJSTVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik 17. 6. 2021
|
30.7.2023. 00:00 |
— |
Dodal slike Romana Zupanca, popravil lokacijo na zemljevidu po njegovih koordinatah in označil kot obiskano, M. Hladnik 30. 7. 2023.
Zdenka Primožič 1. 3. 2025 v Opis dodala podatke iz spletnega vira o Bračičevem medvojnem delovanju in obeležjih v spomin nanj v Cirkulanah. |
Spominska plošča |
Cirkulane |
474 CIRKULANE, 97/20 |
|
VRHNIKA, krajevno pokopališče - GROM Jože - Maks, padli borec NOV |
Grom Jože - Maks z Vrhnike se je kmalu po okupaciji vključil v NOG kot terenec, kurir, borec manjših enot, ki so delovale v Dolomitih, bil v Dolomitskem odredu, postal komandir na opazovalni točki št.8, VII. korpusa, borec brigade Toneta Tomšiča, padel 27.3.1945 v boju z nemškodomobranskimi enotami pri Kostanjevici na Krki in pokopan v Krakovskem gozdu. Po končani vojni so njegove ostanke prepeljali na Vrhniko in ga pokopali v družinskem grobu. Osnovne podatke potrjuje tudi Sistory. |
Družinski grob družin GROM - BERCE je na JZ strani pokopališča in sicer v levem zgornjem kvadrantu starega dela. Napisna plošča z klesanimi podatki je vgrajena v sam zid pokopališča. |
DRUŽINA GROM - BRCETOVA MATI TEREZIJA IVANKA GROM 1926 -
2022 OTROCI: SMRT JE BOLEČINA ŽIVIH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 14.1.2025 |
4.2.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski grob družin GROM - BERCE |
Vrhnika |
k.o.2002 - Vrhnika
parc. št.: 1872 |
|
Ilirska Bistrica - Spomenik žrtvam na hribu Svobode |
Na Hribu svobode, staro ledinsko ime Brinškov hrib na vzpetini med Trnovim in Bistrico, stoji spomenik. Posvečen je prekomorcem, borcem ostalih enot IV. Armade in domačinom, ki so padli v zaključnih bojih druge svetovne vojne na širšem območju Ilirske Bistrice. Spomenik, ki so ga slovesno odkrili leta 1966, je delo akademskega kiparja Janeza Lenassija, medtem ko je prostor Hriba svobode uredila arhitektka Živa Baraga. Za monumentalni spomenik iz železobetona, ki ga je zgradilo podjetje Primorje, sta avtorja prejela leta 1966 nagrado Prešernovega sklada. Lenassijev spomenik je bil izbran na osnovi zveznega natečaja, na katerega je prispelo veliko predlogov. V kostnici spomenika so pokopani posmrtni ostanki 284 borcev. Spomenik je bil uvrščen med najpomembnejše velike skulpture na prostoru nekdanje Jugoslavije. Njegovo sliko smo lahko srečali v številnih monografijah, posvečenih veliki plastiki oziroma javnim spomenikom. Tomo Šajn, „ Spomenika na Hribu svobode“, v: Ivan Simčič, ur., Trnovo ob 300-letnici omembe trga (Ilirska Bistrica: Društvo za krajevno zgodovino in kulturo, 2013), str. 151. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 145-146. EŠD 191 Foto: Nejc Bratina vir fotografij 3/2 in 3/3: https://www.spomenikdatabase.org/ilirska-bistrica Geslo: prekomorci123 |
Spomenik leži približno na sredini griča Hrib svobode v Ilirski Bistrici. Dostop je možen iz več strani. Lahko se pride nanj po stopnicah iz Vojkovega drevoreda. Več poti je iz Gregorčičeve ulice. Ena od njih se nadaljuje po ulici Hrib svobode. Vsaka od naštetih poti je dolga približno 150 metrov. Spomenik je na vidnem mestu in dostop do njega je enostaven. |
PADLIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Nejc Bratina, 13. 12. 2016, dop. M. Hladnik |
9.2.2024. 00:00 |
— |
Odkrit 5. 6. 1966. Javni spomeniki na Primorskem, 79, veliko literature o njem. M. Hladnik, 11. 12. 2020
M. Kermavnar, 9.2.2024, dodal Besedilo na spomeniku in fotografiji 3/2 in 3/3 |
prosto stoječi spomenik |
Ilirska Bistrica |
Trnovo, 145/4, Občina Ilirska Bistrica |
|
Krtinovica, spomenik padlim borcem |
Spomenik v obliki kamnitega bloka, postavljen v cestno brežino. Na prednji strani je vzidana napisna plošča z imeni dvanajstih talcev, ustreljenih na tem mestu 27. 5. 1943. Postavljen je bil julija 1951. EŠD 23414 |
JZ od vasi Krtinovica, desno ob cesti Štanjel-Vipava, tik za ovinkom in mostom čez Rašo. |
DNE 17. 5. 1943. OZBIČ JOŽE ŠTJAK │ GRMEK JOŽE ŠTJAK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 15.7.2020
D. Divjak 5.2.2025 |
5.2.2025. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal fotografijo Brune Olenik, 5.2.2025 |
Spomenik |
Sežana |
— |
|
Grob žrtev požiga vasi Podbeže |
»Tone Ivančič-Kusov, Smrekar, Orana, 40-letni kmet iz Brkinov, pozneje partizanski učitelj in referent za propagando. […] Tone Ivančič-Kusov (gl. spredaj). Besedilo je nastalo na pokopališču v Hrušici maja 1944, ko so Nemci požgali vas Podbeže, ljudi zaprli v skedenj ter jim s strojničnimi rafali pokosili noge, da so živi zgoreli. Rokopis hrani avtorjeva sestra. Če 17. Štiriindvajset jih je bilo.
|
Grob se nahaja na pokopališču v Hrušici, na grobnem prostoru severno od Cerkve. |
NAD VAŠIM SKUPNIM GROBOM DRAGI BRATJE UTIHNIL JE VIHAR KRVAVIH DNI SRCE KI GA SOVRAŠTVO JE RANILO ZDAJ V TIHI ZEMLJI VEČ NE KRVAVI SVOBODE ZARJA KI ZA NJO STE PADLI NAD DOMOVINO NAŠO VSTAJA ŽE A DUŠE VAŠE ZDAJ V SVOBODI VEČNI PRI BOGU POTOLAŽENE ŽIVE V TRPLJENJU STE ZA VEČNOST DOZORELI DOBOJEVALI STE SVOJ ZADNJI BOJ ZA ŽRTEV STE PLAČILO ŽE PREJELI UŽIVAJTE ZDAJ V GROBU POKOJ SVOJ ! ŽALUJOČI SORODNIKI ----- ŽRTVAM POŽIGA PODBEŽE 18. 5. 1944 |
— |
— |
— |
— |
Potepan S., foto: Potepan S. in Ujčič D., 29. 11. 2017 |
17.8.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 17. 8. 2024 dodala v Opis pesem Podbeške žrtve avtorja Toneta Ivančiča. |
Grob |
Ilirska Bistrica |
2577 HRUŠICA, 2526/1 |
|
TVD Partizan Jesenice |
— |
Jesenice, Ledarska ulica 004 |
Telesnovzgojno društvo PARTIZAN Domžale |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974 |
25.10.2024. 00:00 |
— |
— |
Telovadnica |
Jesenice |
— |
|
Pavel Kelih |
Nemška plošča, ki so jo postavili avstrijski komunisti: Hier liegt Ruhe im Frieden Pavel Kelih je povezal Matijo Verdnika- Tomaža s selskimi uporniki. Ustrelili so ga orožniki na vratih doma, kamor se je večkrat vračal. Padlim za svobodo, 27, 28 Pokopališče je bilo opuščeno, ko ga je leta 1996 zasul plaz. Sedaj je na urejeni zelenici samo znamenje, ki spominja na ta dogodek in obeležje posvečeno partizanu Pavlu Kelihu.
|
Na opuščenem pokopališču pred vasjo Bajdiše (Waidisch), levo ob cesti, ki iz Borovelj pelje v Sele.
Hiša v bližini: Waidisch 26, 9170 Ferlach, Avstrija |
PADLEMU PAVEL KELIH ZVEZA DER KÄRNTNER PARTISANEN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano |
1.5.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 20.10.2022, fotografiji 2 in 3 |
— |
Avstrija |
— |
|
Spomenik NOB, Velika Bučna vas |
Steber, posvečen padlim domačinom, stoji na kvadratnem podstavku in se na vrhu zaključi s stilizirano žaro. Prostor omejujejo betonski stebri in petkotne "stele". Avtor Jože Plečnik, risal Ivan Kocmut, odkrit 29. 11. 1951.
foto123 besedilo123 |
Stoji nad cesto Novo mesto - Karteljevo v Veliki Bučni vasi, v severnem delu Novega mesta. Hiša v bližini: Ljubljanska 77 |
JUNAKOM
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 24. 5. 2020
M. Hladnik 30.5.2022
D. Divjak 10.2.2025 |
10.2.2025. 00:00 |
— |
Dop. M. Hladnik 30. 5. 2022
D. Divjak dodal posnetek z Google.Maps 10.2.2025 |
Obelisk |
Novo mesto |
K. o. 1454 Daljni vrh, parc. št. 778 |
|
KAZLJE-Spomenik ubitim domačinom |
Na cestnem otoku v križišču v naselju Kazlje ceste, Štorje - Štanjel, se na desni strani takoj opazi kamnita gmota, kjer je na obdelani površini marmornata plošča z napisom. Stoji na urejeni s kamnom urejeni površini, kjer sta levo in desno cvetlični koriti ter na desni strani z drogom za zastave ter nastavkoma še za dva zastavna droga. Površino dodatno dopolnjuje košato drevo, ki spomladi s svojo zeleno krošnjo dopolnjuje celoto. 3. marca 1943 so v bližini naselja partizani napadli kamion z italijanskimi vojaki. Pri tem so ubili štiri vojake in jih sedem ranili. Italijani so se maščevali z uboji vaščanov in požigom 29 domačij. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 146. |
Na križišču na vzhodni strani vasi Kazlje, ko se pripeljemo iz naselja Štorje opazimo na desni strani cestni otok z drevesom in spomenikom na travni površini. |
ZVEZDA 3.3.1943 SO FAŠISTI POŽGALI KAZLJE ZVERINSKO MUČILI IN UMORILI TOVARIŠE STANISLAVA PUPISA FRANCA PUPISA ALOJZA VRANA PAVLA VRANA SLAVA ŽRTVAM KRAJANI IN OK O AKTIVISTOV OF KAZLJE 6.3.1983 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 17. 4. 2017, foto 19. 10. 2013, dopolnil D.Divjak 24.3.2019, 10.12.2021 |
10.12.2021. 00:00 |
— |
10.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spomenik-spominska plošča na klesanem kamnu |
Sežana |
— |
|
Šmarje, pokopališče, Baruca Ivan |
. (Vid Vremec [ur.], Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str.738) »BARUCA Ivan (r. 16. 6. 1909 – Šmarce), p. 10. 1. 1945 – Srbija« (Srečko Vilhar, Albert Klun, Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov v Afriki, Knjižnica NOV IN POS 38, Ljubljana: Osrednji odbor prekomorskih brigad v Ljubljani in Partizanska knjiga, 1970, str. 316) Opomba: Podatki o dnevu in mesecu rojstva ter o kraju rojstva se v knjigi Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov v Afriki (16. 6., Šmarce) razlikujejo od podatkov v Sistory in v knjigi Slovenska Istra v boju za svobodo ( 9. 4, Šmarje). Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Šmarje, Koper, po poti od poslovilne vežice, levo 11. vrsta, 1. grob levo od poti. |
[križ, reliefna upodobitev zadnje večerje] BARUCA IVAN 1909 - 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 11.2.2025, po predlogi in fotografiji Zdenke Primožič |
23.2.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Koper |
K. o. 2608 ŠMARJE, parc. št. 730/1 |
|
Pokopališče Zavojan, pilot Leopold Ankon |
Kapetan Anton Ankon Rodil se je 16, junija 1910 na Lavrici pri Ljubljani. Že v Kraljevini Jugoslaviji se je izšolal za vojaškega mornariškega pilota. Ob kapitulaciji Jugoslavije je 16. aprila 1941 z mornariškim letalom Do-22H čez Grčijo pobegnil v Aleksandrijo, poleg njega in njegove posadke pa je takrat pobegnilo še osem posadk ter letal. Vseh devet letal je uspešno priletelo in v bližini Aleksandrije pristalo v zalivu Abukirk. Britanci so pilote in člane posadk z letali takoj sprejeli kot prostovoljce v RAF. Ankon je dobil vojaško številko 178169. Ti letalci so sestavljali tako imenovano abukirsko eskadriljo oziroma No. 2 Yugoslav Squadron, kot so jo imenovali Britanci. V tej enoti so leteli do 21. aprila 1942, ko so enoto zaradi izrabljenosti letal ukinili. Ankon je potem letel v drugih enotah RAF do ustanovitve 352 Sq RAF/1. lovske eskadrilje BOV in POJ. Kot vodja skupine je 25. septembra 1944 povedel štiri letala Spitfire v stoto bojno operacijo 1. lovske eskadrilje NOV in POJ, on pa je letel v letalu Spitfire Vb EP 309Y. Poleteli so z letališča Canne v Italiji, cilj napada pa je bilo bombardiranje nemških položajev blizu kraja Ljubuški. Zaradi zelo goste nizke oblačnosti nad ciljem je bilo napad skoraj nemogoče izvesti. Kljub vsemu je Ankon napadel skozi oblake in se zaradi prenizke višine zaletel v tla, tako da je umrl pri opravljanju svoje osme bojne naloge v I. lovski eskadrilji. Po smrti je bil povišan v čin kapetana in odlikovan za hrabrost. Vir:Aleš Bedič, Letalo Spitfire Slovenec, MORS Vojaški muzej SV, Maribor 2023 Posmrtne ostanke kapetana Ankona, katerega truplo je na kraju nesreče našla in zakopala starejša pastirica na planini, so leta 1988 prenesli na pokopališče v Zavojane pri naselju Vrgorac, kjer so mu soborci obenem postavili tudi primeren spomenik. Julija 2014 sta zgodovinarja Helena Jaklič in Iztok Petrič na njegov grob položila venček ter prižgala svečo. https://www.facebook.com/photo.php?fbid=4473234706052904&id=853981087978302&set=a.854489701260774 Geslo: nedokončano123 Geslo: letalci123 |
Izvoz na cestninski postaji Ravča. Od nje mimo industrijske cone v naselje Zavojane ter nato do do pokopališča, ta pot je dolga okoli 7 km. Pokopališče Zavojan, grob je blizu cerkve. Mesto padca letala je na enem izmed okoliških hribov. |
zvezda KAPETAN PILOT NOVJ LEOPOLD ANKON RODJEN 15.6.1910 U LJUBLJANI POGINUO 25.9.1944 NA IZVRŠAVANJU RATNOG ZADATKA U BORBI ZA OSLOBODJENJE DOMOVINE POSTAVILI KOMANDA RV-PVO VAZDUHOPLOVCI PREKOMORCI |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 10.8.2024, 8.12.2024, 25.1.2025 |
25.1.2025. 00:00 |
— |
D. Divjak dodpolnil podatke in dodal fotografiji, 9. 12.2024, dodal povezavo na FB Vrgorac, 25.1.2025 |
Grob |
Zavojane, Vrgorac, Splitsko-dalmatinska županija, Hrvaška |
— |
|
Martin Konšak, Maribor |
Bronasti doprsni kip Martina Konšaka, delavca, ki je bil po osmih mesecih mučenja v mariborskih zaporih kot talec ustreljen 25. januarja 1944 v Velenju, je delo akademske kiparke Vlaste Zorko. Kip, ki ga je v bron odlil zagrebški livar Vladimir Šeb, je bil leta 1981 postavljen na kamnit podstavek pred osnovno šolo, ki nosi Konšakovo ime. Na svečanosti ob odkritju so bili udeleženi tudi Konšakova vodova ter otroka. Kasneje je bil kip prestavljen v notranjost šole.
»Preberimo enega izmed številnih poslovilnih pisem, ki so jih napisali pred
nasilno smrtjo zavedni slovenski ljudje. Pismo je iz knjige Poslovilna pisma za
svobodo ustreljenih. Z ozirom na Tvoje delo in zadržanje ter sigurne informacije Ti pišem to pismo. V mojem srcu si zapisana kot zavedna Slovenka in dobra tovarišica. Zato Ti lahko zaupam nekatere svoje tajne. Vsi ste slišali o meni. toda vsega nobeden ne ve. Mislim, da se ne varam v Tebi, zato Ti zaupam. Obtožen sem bil in osumljen, da sem vodja OF za Štajersko itd. Jaz sem seveda trdno vztrajal na tem, da se sploh nisem mešal v politiko, da ne poznam nobenega, sploh nikogar. Saj me razumeš? Nato so me začeli mučiti. Šestnajst dni brez izjeme so me vsak dan tepli in mučili na najbolj zverske načine, boksali v trebuh, želodec in prsa, tako, da mi je prsni koš pokal; lasali so me tako neusmiljeno, da mi manjka polovica las, pulili so mi brke. brado in obrvi, pikali so me specialno iglo po glavi, iz prstov na roki so mi potegnili vse nohte, na poseben način. Devetkrat so me obesili tako, da so bile noge in spodnji del telesa zgoraj, glava pa spodaj. Potem, so me neusmiljeno bili po nogah in po zadnjici, oprosti mi za izraz, šestnajsti dan so me mučili štiri in pol ure kar skupaj. Na pol mrtev sem prosil za malo vode. Tedaj pa je eden izmed mojih mučiteljev rekel: »Takoj dobiš, – « in mi je v usta napravil malo potrebo. Seveda sem takoj zaprl usta, toda vseeno mi je teklo v usta, nos in oči. Nato so me pustili pol drugi mesec na miru, da so se mi rane zacelile. 62-ti dan so me ponovno, takrat v bunkerju, slekli do nagega, potem pa so mi pokazali vso švabsko kulturo XX. stoletja. Zlomili so mi tri rebra, nalomili hrbtenico, od nog do glave pa sem bil ne plav ampak črn in razmrcvarjen; nohti na nogah so mi vsi odpadli. Stavili so mi pogoj: ali usta odpreti — ali umreti! Zavedal sem se vsega tega in ni mi žal, da krasijo polomljene in obtolčene kosti moje razmrcvarjeno telo. Konšak je ostal samo Konšak — pa če bom šel s temi posledicami tudi v grob, ne bo na mojem grobu pisalo »Izdajalec«, temveč »Junak, ki je za domovino kri prelival in bil pripravljen za njo žrtvovati vse.« Naši organizaciji in bodoči domovini hočem ostati za vsako ceno zvest. Veš, draga tovarišica. za mene to ni nič novega. Sigurno si že kedaj slišala za beograjsko glavnjačo — tam so me tudi mučili, skupaj z mojimi ostalimi tovariši, ki so danes na čelu naše organizacije OF. Na primer: dr. Ivan Ribar je moj osebni dobri prijatelj, isto tako Moša Pijade in drugi. V Jugoslaviji so nas tudi zapirali, mučili in preganjali. V Jugoslaviji sem bil namreč višji funkcionar delavskega pokreta. Ti čarobnica, Ti črnolaska, ali se spominjaš kako si bila huda, kako si me kregala pred jetniškim oknom: »Verdammter Banditenführer!« Metala si skozi okno kamenje na mene, toda to ni bilo kamenje temveč kruh. V bolnico si nosila razne strupe, male stekleničke, v katerih je bil strup za bandite. Ne, to ni bil strup, to so bile kapljice za okrepitev slovenskih borcev! Lepega dne bo sonce zopet sijalo poštenim ljudem, fašistični morilci, izdajalci in mednarodni morilci pa se bodo znašli na obtožniški klopi. Te pozdravlja Tvoj tovariš M. Konšak Martin Konšak je bil mehanik, doma iz Ljubnega. Napisal je ilegalno pismo na dveh koščkih okrvavljenega papirja nekaj dni pred ustrelitvijo. To pismo je M. Konšak napisal Mariji Štampar, paznici v mariborskih sodnih zaporih, ki je pomagala našim ljudem in tudi Konšaku.«
|
Doprsni kip je nekoč stal na tlakovani površini pred vhodom v Osnovno šolo Martina Konšaka na Prekmurski ulici 67. Zdaj se nahaja v šolski avli. |
MARTIN KONŠAK 1910 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić 25. 4. 2020 |
14.1.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 27.11.2024, po predlogi dodal fotografij 3/1 do 3/3, ki jih je pridobila Zdenka Primožič, posredovala pa jih je Jasmina Voršič, prof., ravnateljica OŠ Martina Konšaka Maribor. Dodal katastrske podatke.
Zdenka Primožič 14. 1. 2025 dodala v Opis sestavek iz Šaleškega rudarja. |
Doprsni kip |
Maribor |
K. o. 0680 TEZNO, parc. št. 225 |
|
Šmarje, pokopališče, Francarli Franc |
. Opomba: V Sistory in v knjigi Slovenska Istra v boju za svobodo zapis priimka: FRANKARLI, mesec rojstva 1., na nagrobniku zapis priimka FRANCARLI, mesec rojstva 11. Razlikujejo se tudi podatki o datumu smrti: v Sistory ?? 4. 1945 in knjigi Slovenska Istra v boju za svobodo aprila 1945, na nagrobniku pa 5. 2. 1945. Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Šmarje, Koper, po poti od poslovilne vežice, levo, ob zidu (v neposredni bližini 5. vrste). |
[fotografija v medaljonu] FRANCARLI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 13.2.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
23.2.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Koper |
K. o. 2608 ŠMARJE, parc. št. 730/1 |
|
Milan Kalan - Klek, Madoni |
Bronasta spominska plošča je pritrjena na skalo. Nad ploščo je simbol Triglava v betonu. Posvečena je sekretarju SKOJ-a, ki je padel na tem mestu. Postavljena je bila 4. 6. 1972.
Ob plošči stoji tudi informativna tabla s pojasnilom. "Milan Kalan-Klek Nakazoval se je dokončen konec vojne, zmaga je bila na dosegu roke, ljudi je prevevalo upanje in veselje, ko je skupina borcev, v kateri je bil tudi skojevec Milan Kalan-Klek, odšla proti Gorici. Domačini so jih sicer opozorili, da so na „vrhu gore“ še vedno Nemci, toda mladi fantje so veselo krenili na pot. Zašli so v nemško zasedo, pet borcev (neznani) in Milan Kalan-Klek so padli pod streli Nemcev, le enemu partizanu je uspelo in si je z begom rešil življenje. Na mestu, kjer se je 27. 4. 1945 zgodila tragedija, je postavljen spomenik komaj 18-letnemu Milanu Kalanu-Kleku, sekretarju RK SKOJ-a Gorje – Bled, ki je bil rojen na Blejski Dobravi. V spomin na ta dogodek sta se leta 1975 krajevni skupnosti Grgarske Ravne-Bate in Blejska Dobrava pobratili ter ohranili stike in prijateljstvo vse do današnjih dni."
|
400 m južno od vasi Madoni, na vzhodni strani ceste. |
NA tem mestu je 27.4.1945 padel sekretar RK SKOJ-a Gorje - Bled tov Kalan Milan - Klek roj. 31. 1. 1927 Na Blejski Dobravi ZB NOV Bl Dobrava |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 28. 5. 2019, obiskal Lanko Marušič, nov. 2019 |
29.9.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 29. 9. 2024 dopolnila Opis s povezavo na spletni vir. |
— |
Nova Gorica |
1289/13 |
|
Štruc Štefan, Ljuba |
— |
Pokopališče Celje |
[zvezda] ŠTRUC ŠTEFAN 1906 - 1988 LJUBA 1940 - |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
11.10.2022. 01:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Celje |
1082 TEHARJE, 904/4 |
|
Mengeš - Kulturni dom |
Vklesana so imena 51 borcev in žrtev fašističnega nasilja iz Mengša, padlih v letih 1941-1945. Zadnja žrtev je že na dan osvoboditve 9. maja 1945. Med padlimi sta tudi častna občana Tomo Brejc - Pavle in dr. Marjan Dermastia - Urban. Ploščo je dala vgraditi mestna organizacija ZZB NOV Mengeš po načrtu arh. Toneta Rusa 29. novembra 1962. EŠD 10703 Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 149. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 189. Ne pozabite nas: obeležja svobode: spomini in spomeniki, Mengeš: Združenje borcev NOB, 2016, str. 34-35. Opomba 1: Jani Luštrek 15. 12. 2024 sporoča: Plošče niso javno dostopne. Kulturni dom je zaklenjen in v avlo je mogoče priti le v času dogodkov njegovega najemnika Špas teatra. Poleg tega je stena s ploščami od stropa do tal zakrita z zavesami, nanje pa gledališče odlaga scenske elemente, ki jih kopiči kar na spominske plošče. foto123 |
V avli Kulturnega doma Mengeš, Slovenska cesta 32. Nasproti kipa partizana. |
ČASTNEMU OBČANU MENGŠA |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 7. 2018 |
5.1.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 5. 1. 2024, V Opis dodal Opombo 1 Janija Luštreka in Status postavil na odstranjen zaradi prosto nedostopnega obeležja. |
velika marmornata plošča |
Mengeš |
1938 MENGEŠ, 210/8 |
|
Požig vasi Jamnik |
Spomenik je postavljen padlim borcem, talcem in žrtvam fašističnega terorja, ki je hkrati tudi spomenik zavedni in od sovražnika požgani vasi. Spomenik predstavlja ostanke kmečke hiše z ožganimi bruni in edinim preostalim okencem; pred tem simboličnem ozadjem stoji železen kip borca, ki poziva k uporu. Višina celotnega spomenika je 390 cm, širina pa 326 cm.Na zid je pritrjena pokončna kamnita plošča iz belega istrskega kamna (80 cm x 60 cm). Črke napisa so reliefno izklesane. Načrte za jamniški osrednji spomenik je napravil arh. Nande Jocif. Železno skulpturo so po zamisli slikarja Milana Batiste skovali kroparski kovači. Spomenik je 19. julija 1964 odkril krajevni odbor ZB NOV Jamnik-Podblica. Na pobudo ZB NOB Kranj KO Besnica-Podblica, v sodelovanju s KS Podblica, ZVKDS in MO Kranj, je bil spomenik prenovljen, v oktobru 2014. OPIS DOGODKOV: Jamnik je znan v zgodovini NOV tudi po tem, ker so se tu večkrat spopadli z Nemci borci Cankarjevega bataljona (1941), borci I. in II. grupe odredov (1942) kakor tudi Prešernove brigade. Ker pa se Nemcem nikoli ni posrečilo partizane povsem premagati in jih pregnati z Jamnika, so 27. februarja 1944 vas požgali, domačine pa odpeljali v razna nemška koncentracijska taborišča, od koder se mnogi niso več vrnili. Večino Jamničanov so odpeljali v internacijo že leta 1942. Na območju Jamnika so se stalno zadrževale partizanske vojaške enote in politične formacije. Tu je delovala partizanska tehnika »Jelovica«. Tudi ob požigu vasi 27. februarja 1944 domačini niso izgubili zaupanja v partizanski boj za svobodo. V ofenzivi aprila 1945 pa so se poleg Nemcev in domobrancev pojavili tudi drugi kvizlingi ter v vasi izropali še tisto živino, ki je leto poprej niso odpeljali Nemci. Jamnik je svobodo dočakal porušen in izčrpan, saj so domačini ne glede na to, da so jim Nemci izropali večji del premoženja, prehranjevali še domačo vojsko in aktiviste. VIRI:
EŠD: 20678, memorialna dediščina FOTO: Jože Bešter apr. 2013, Lado Nikšič nov. 2014, Damjan Renko mar. 2015 |
Spomenik se nahaja sredi gorske vasice pod obronki Jelovice na Jamniku. |
1941-1945 27. II. 1944 JE OKUPATOR POŽGAL TO GORSKO VAS VASI JAMNIK, PODBLICA, NJIVICA IN NEMILJE SO ŽRTVOVALE V ČASU NOB 37 ŽIVLJENJ ZB JAMNIK – PODBLICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lado Nikšič, nov 2015 |
8.1.2023. 00:00 |
— |
Po pričevanju okoličanov je bil za požig Jamnika kriv domačin Matevž Resman, p. d. Bindkov (tega hišnega imena na Jamniku sicer ni več), ki je bil pri domobrancih v Kranju. Partizani so imeli v njegovi hiši nekakšen štab, enkrat so se celo srečali, a jim je ušel. Pri požigu ga ni bilo zraven, zato so požgali tudi njegovo hišo. Po vojno so ga trije vaščani s pomočjo RK našli na avstrijskem Koroškem in z njim obračunali. (Janko Potočnik: Požig Jamnika. Svobodna beseda 2023)
Druga razlaga požiga: Povod za požig Jamnika je bil, ker so borci 2. bataljona Prešernove brigade v Kropi zajeli nemškega arhitekta Hansa Moebusa in ga zadrževali v Farjem Potoku. Moebusa so partizani zamenjali za zapornika iz Begunj, Nemci pa so iz maščevanja požgali Jamnik (Janez Šmitek: Kroparska kronika NOB, Radovljica, 1985, 38) . -- M. Hladnik 8. 1. 2023 |
replika ostanka kmečke hiše z ožganimi bruni |
Kranj |
Nemilje, 250/1, Podatek o lastniku ni javen |
|
Štanjel, Spomenik NOB |
Okvir nad nagrobnikom ima napis IHS. Desno je plošča z nečitljivim napisom s pisanimi črkami. Plošča je julija 2024 čitljiva. |
Na križišču pod gradom, na V strani ceste skozi vas, nasproti hiše Štanjel 41. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 27. 5. 2020, foto M. Hladnik 15.7.2020
D.Divjak 8.4.2022 |
1.8.2024. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil napis s spomenika in podatke 8.4.2022
M. Kermavnar, 1.8.2024, dodal manjkajoče/nečitljivo besedilo na spomeniku in fotografiji 3/1 in 3/2. |
Spomenik |
Komen |
K.o.: 2418 - ŠTANJEL, št.parc.: 26 |
|
Peršmanov muzej |
Na gorski kmetiji pri Peršmanu je živela družina Sadovnik in bila od leta 1942 pomembno oporišče odporniškega gibanja na južnem Koroškem. 25. aprila 1945 so pripadniki SS in policijskega regimenta 13 tam ustrelili enajst oseb iz družin Sadovnik in Kogoj. Leta 1965 je Zveza koroških partizanov na nekdanjo stanovanjsko hišo pritrdila spominsko ploščo, leta 1982 pa je spodbudila ureditev majhnega muzeja o zgodovini odpora in preganjanja. Leto pozneje so pred muzej postavili partizanski spomenik, ki je bil na prvotnem kraju v Šentrupertu pri Velikovcu razstreljen. S tem je Peršmanova domačija postala muzejski in spominski kraj. Na pobudo Društva Peršman so leta 2012 na Peršmanovi domačiji odprli prenovljen sodoben muzej. Na razstavni površini 100 m² sta v obeh deželnih jezikih prikazana preganjanje in odpor koroških Slovencev, s posebnim poudarkom na poboju Peršmanove in Kogojeve družine in poteku sodne preiskave poboja. Za muzej skrbita Zveza koroških partizanov in Društvo Peršman. Muzej je odprt od 10. do 17. ure od začetka maja do konca oktobra ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih in po dogovoru. Vstop v muzej je prost, prostovoljni prispevki zaželeni.
|
Muzej in spominski kraj Pri Peršmanu, Koprein-Petzen/Pod peco 3, A-9135 Bad Eisenkappel/Železna Kapla
|
25. APRILA 1945 SO VOJAKI SS Spominska plošč na podstavku spomenika: V SPOMIN NA SVINJŠKI PLANINI PADLIM PARTIZANOM - PRIPADNIKOM OSMIH NARODNOSTI - SO KOROŠKI PARTIZANI LETA 1947 OB NAVZOČNOSTI ZASTOPNIKOV ZAVEZNIŠKIH SIL ODKRILI TA SPOMENIK V ŠENTRUPERTU PRI VELIKOVCU. NEZNANI STORILCI SO SPOMENIK V NOČI OD 10. NA 11. SEPTEMBER 1953 RAZSTRELILI. AVSTRIJSKE OBLASTI GA NISO OBNOVILE V PRVOTNI OBLIKI, ZATO GA JE ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV LETA 1983 OBNOVILA IN POSTAVILA NA TO MESTO. Napis je dvojezičen |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, |
25.10.2020. 00:00 |
— |
— |
muzej, spominski plošči, kip |
Avstrija |
— |
|
Spominska plošča NOB Kamnje |
Spominska plošča padlim domačinom je bila odkrita 23. septembra 1959 (po drugem viru 1950). Izdelana je bila v livarni Železarne Jesenice na pobudo Občinskega odbora ZZB NOV Bohinjska Bistrica in vaški odbori OF.
|
Na obcestni fasadi Gasilskega doma, Kamnje 26a. |
[zvezda v lovorovem vencu] ŽRTVE ZA SVOBODO 1941—1945 BROD ROJEN KOŠNIK STANKO 1916 SAVICA JENSTERLE ANTON 1899 RIBČEV LAZ BOLTAR FELIKS 1913 ŽLAN PODLIPNIK FRANC 1915 KAMNJE CERKOVNIK ANTON 1919 POLJE CVETEK JANEZ 1907 SKROMNI TIHI SO NAM PRIBORILI ZMAGO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 4. 2017 nedokončano |
20.7.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 20.7.2024, dodal fotografiji 3/1 do 3/3, dopisal katastrske podatke in status določil: obstoječ, uredil besedilo na plošči. |
Spominska plošča |
Bohinj |
K. o. 2199 Savica, parc. št. 264 |
|
Tatre, Spomenik 3. bataljonu Šercerjeve brigade |
Na pokopališču naselja Tatre je grob v katerem leži 27 padlih ali pobitih borcev 3. bataljona Šercerjeve brigade.ki so padli pod streli Nemcev. Po izdaji so nemški vojaki napadli partizane, ki so v vas prišli 14. novembra 1943 ter po spopadu požgali vas, domačine pa odpeljali na sodišče v Ilirsko Bistrico. Od tam so nekatere ospeljali v zapor, starešine pa pobili na dvorišču sodišča. vir: http://www.hrpelje-kozina.si/wp-content/uploads/2020/01/Glasilo-JANUAR-2020-web.pdf str.: 5 (8) Foto: iz občinskega glasila Hrpelje-Kozina jan. 2020. |
Tatre, pokopališče, JV vogal pokopališča.
Hiša v bližini: Tatre 3
|
1941 [zvezda] 1945 BARTOL FRANC GOTENICE 8.09.1974 SAMSA ANTON PRELOŽE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 10.3.2021
29.5.2021 dopolnil D.Divjak |
8.9.2023. 00:00 |
— |
29.5.2021 dopolnil podatke in dodal posnetek D.Divjak
M. Kermavnar, 8.9.2023, obiskal, dodal fotografije 3/1 do 3/3 |
— |
Hrpelje-Kozina |
K.o.: 2563 Tatre, št.parc.: 1031/5 |
|
Kotmara vas |
Prvotni spomenik je pričal, da so trije partizani padli 9. 5. 1945.
|
Ob severnem zidu nasproti vzhodnega konca cerkve. Pokopališče v Kotmari vasi, Köttmansdorf
Kirchenstraße 8, 9071 Köttmannsdorf, Avstrija |
PADLIM PARTIZANOM DEN GEFLLENEN PARTISANEN TRIJE NEZNANI BORCI DREI UNBEKANNTE KAMPFER ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV 1971 VERBAND DER KÄRNTNER PARTISANEN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
10.10.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 10.10.2023, dodal fotografije 3/1 do 3/3, dopolnil lokacijo in spremenil status v "obiskan" |
— |
Avstrija |
— |
|
LJ-POLJE - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva, tajni vhod v bolnišnico na Studencu |
V Pot spominov in tovarištva je vključena tudi bolnišnica na Studencu v
Polju. Med NOV so aktivisti OF po vodnem kanalu izpod varovalnega zidu, s
čolnom ali kako drugače, prepeljali v območje bolnišnice številne bolne ali
hudo ranjene partizane. Osebje bolnišnice jih je oskrbelo, aktivisti OF pa
ozdravljene vrnili v njihove enote. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 65. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 34. |
Polje, Zaloška cesta - Pot spominov in tovarištva, ki pelje tako zunaj kot znotraj varovalnega zidu bolnišnice na Studencu in naprej proti Litijski cesti, JZ od bolnice s h. št. 28.
S 46°03.0522' V 014°34.5494' |
NA TEM KRAJU JE BIL V DOBI NOV TAJEN VHOD V BOLNIŠNICO IZPOD ZIDA PO POTOKU - ZA RANJENE IN BOLNE PARTIZANE, KI JIM JE NUDILA VARNO ZA - VETJE IN PA VSO ZDRAVSTVENO POMOČ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 4.6.2018, M. Hladnik popr. lokacijo po info M. Župančič 10. 8. 2020 |
13.5.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 13.5.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil Opis s prispevkom v časopisu Moščanska skupnost |
kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogajanja, memorialna dediščina |
Ljubljana |
k.o.1772 - Slape, parc. št.1121/2 |
