Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
3883
Gasilski dom Vranoviči

Ploščo so vzidali vaščani avgusta 1971.

Vodnik, 73.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 104.

Gasilski dom Vranoviči, št. 17,

Padlim vaščanom v NOB 1941 - 1945
borciKralj AntonPetrovčič AntonSkvarča JožeZupanič JuleŽunič Anton
žrtveŠobar MilanZupanič Jože
Ob 30 letnici vstaje postavili vaščani 12.8.1971

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik neobiskano Obiskal Dušan Škodič
30.4.2021. 00:00
črna marmorna plošča
Črnomelj
VRANOVIČI,
4771
Tehnika Nestl
Nabavni center je pod vodstvom Nestla Žganka opravil zelo pomembno delo za razvoj tiskarstva na Štajerskem. S tem, da je organiziral več ali manj nemoten dotok papirja in drugega prepotrebnega materiala v tehnike na Štajerskem, je omogočil natis znatnih količin propagandnega gradiva in tako s te strani  mnogo prispeval k razvoju in razmahu narodnoosvobodilnega gibanja med najširšimi množicami Spodnje Štajerske.
S parkirišča pri Domu na Šmohorju gremo desno pri lovski preži navzdol po planinski poti cca 5 minut.

NA TEM MESTU JE V NOB DELOVALA TEHNIKA "NESTL" OD 1. 2. 1944 DO 9. 5. 1945. ZB REČICA.

Obstoječi spomeniki
Bor1974, 25.XI.2019 Stane Gradišnik, 14. 6. 2020
25.9.2019. 00:00
Granitni blok z napisom.
Laško
1023 SLIVNO, 833 ali 850
7726
Razkrižje pokopališče

Sistory navaja Ime in priimek: Josip (Jože) Hedžet, Oče: NULL, Mati: NULL, Datum rojstva: 27. 01. 1915, Kraj rojstva: Razkriška graba (Hrvaška), Kraj bivanja: NULL, Stara občina: Ni podatka, Nova občina: Ni podatka, Poklic (soc. status): inženir, Datum smrti/izginotja: 00. 00. 1943, Kraj smrti/izginotja: Hrenovoje, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Rusija. 
.
»Po Prlekiji so nastale manjše uporniške skupine, ki so pozneje prerasle v odbore OF. Na cestni upravi v Ljutomeru sta bila zaposlena Jakob Babič s Cvena in ing. Josip Hedžet iz Razkrižke grabe, ki se je aprila 1941 vrnil iz razsule jugoslovanske vojske. V Ljutomeru in iz okolice sta pričela zbirati okrog sebe zanesljive ljudi. […] Iz tega je razvidno, da je v Ljutomeru in okolici organizirano deloval širši krog ljudi. Maja 1941 je ing. Josipa Hedžeta doma v Razkrižki grabi obiskal Štefan Kovač iz Prekmurja. Pozneje so se v Hedžetovi domačiji oglašali aktivisti iz Medžimurja in prav gotovo celo iz Maribora. Ing. Josip Hedžet in Štefan Kovač sta se večkrat sestala v viničariji Tomislava Kovača, lekarnarja iz Štrigove, kamor je zahajal tudi Vinko Megla.«
[…]
IMENIK ŽRTEV 1941–1945 LJUTOMERSKE OBČINE
[…]
Hedžet ing. Josip, roj. 1915, Razkrižje, umrl 1942. leta 
[…]
SPOMENIKI IN SPOMINSKE PLOŠČE IZ NOB 
[…]
Razkrižje
Od Ljutomera je oddaljeno 7 km. Na hiši krajevnega urada je plošča iz črnega marmorja v spomin padlih borcev in žrtev s tega področja. Na plošči je 16 imen, med njimi ime ing. Jožeta Hedžeta.«
(Drago Novak, Prlekija v narodnoosvobodilni vojni, Prispevek k zgodovini Pomurja, Murska Sobota: Pomurska založba, 1965, str. 76, 200, 217)
.
»Med napredne študente z ljutomerskega območja štejemo tudi Josipa Hedžeta, doma iz Razkrižke grape. Gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti in na Ptuju, nato pa v Ljubljani študiral rudarstvo. Prišel je v stik z naprednim gibanjem, najprej postal član SKOJ, nato pa leta 1937 član KPJ. Domov je prihajal le med počitnicami in napredno vplival na vaščane. […] Organizatorji upora so bili komunisti prof. Jože Kerenčič iz Jastrebcev pri Kogu, Vinko Megla, krojaški pomočnik iz Sv. Tomaža pri Ormožu, ing. Josip Hedžet iz Razkriške grabe, pozneje pa je prekmurska partijska organizacija poslala na desno stran Mure še študenta prava iz Pucovcev v Prekmurju Štefana Kuharja-Bojana.145 […] Pri Cestni upravi sta bila takrat zaposlena kmečka sinova Jakob Babič s Cvena pri Ljutomeru in ing. rudarstva Josip Hedžet, doma iz Razkriške grabe. […] Podobna je bila tudi domačija ing. Josipa Hedžeta v Razkriški grabi, kjer so se zadrževali aktivisti, ki so prestopali nemško-madžarsko mejo. Josip Hedžet je pritegnil k sodelovanju mater Terezijo in sestro Angelo, ki je opravljala številne kurirske posle. Na njegovi domačiji so se oglašali tudi aktivisti in ilegalci iz Maribora, Prekmurja in Medžimurja.160 Avgusta 1941 se je ing. Josip Hedžet zaposlil v rudniku premoga v Murskem Središču, vendar je obdržal stalne stike z aktivisti na ljutomerskem območju. […] Ko se je Josip Hedžet vrnil iz razpadle jugoslovanske vojske, je v Prekmurju obiskal Štefana Kovača in Miška Kranjca. Dvaindvajsetega maja 1941 so se sestali na njegovem domu v Razkriški grabi Štefan Kovač, ing. Josip Hedžet, Angela in Terezija Hedžet in Dušan Špindler. Pogovorili so se o nastalih razmerah po okupaciji in o nalogah KP v Pomurju. Ugotovili so,  da so z zasedbo nastopili težki časi za slovenski narod.169 […]
Eden izmed osrednjih sestankov  v Prlekiji je bil 29. julija 1941 na domačiji Pepike Špindler v Moravcih v Slovenskih goricah. […] Na njem so bili vsi vidnejši organizatorji narodnoosvobodilnega gibanja z obeh strani Mure: Štefan Kovač, Štefan Kuhar, ing. Josip Hedžet, Vinko Megla in Dana Ročnik. […] Konec julija 1941 je Štefan Kovač sklical v vinogradu staršev Ivana Kovača v Banfiju širši sestanek aktivistov, na katerem so bili Vinko Megla, ing. Josip Hedžet, Metod Senčar, Tomislav in Ivan Kovač ter Štefan Horvat (Glavačev Štef iz Prekmurja). […] Že 23. oktobra 1941 so zajeli ing. Josipa Hedžeta in njegovo sestro Angelo iz Razkriške grabe, […] Prvi, ki je šel v partizane iz Prlekije, je bil Branko Bokša iz Koračic pri Ormožu, ki se je po pobegu iz ptujskih zaporov zadrževal v okolici Sv. Tomaža. Zopet se je povezal z Vinkom Meglo in skupaj sta odšla k ing. Josipu Hedžetu v Razkriško grabo, nato pa k Metodu Senčarju v Štrigovo, kjer sta dobila precej letakov, ki sta jih odnesla k dr. Metodu Špindlerju v Juršince. […] Na razkriškem območju je tudi leta 1944 delovala dobra postojanka na domačiji ing. Josipa Hedžeta v Razkriški grabi. Tam sta še vedno delovali njegova mati Terezija Hedžet in njena hčerka Angela. […] Kljub temu, da je bila Hedžetova domačija pod stalnim policijskim nadzorom, so se na njej zadrževali ilegalci, zlasti pred prehodom čez mejo. […]  
RAZKRIŽJE
Na domačiji ing. Josipa Hedžeta, kjer so se že leta 1941sestajali organizatorji narodnoosvobodilnega gibanja iz Slovenskih goric, Prekmurja in Medžimurja, je spominska plošča. Ploščo so odkrili 28. 9. 1986. […] 
Padli borci NOV, ustreljeni talci, umrli v taboriščih in druge žrtve fašističnega nasilja […]
2. Občina Ljutomer […] Hedžet ing. Josip, roj. 1915, Razkrižje, umrl 1942. leta, Hrenovoje.«

(Drago Novak, Prlekija 1941–1945, Ljubljana: Založba Borec, 1987, str. 26, 118, 124, 126, 130, 131, 132, 134, 144, 152, 259, 390, 399, 406)

Pokopališče leži južno nad Razkrižjem. Hiša v bližini: Razkrižje 51

[križ]
ING. HEDŽET JOSIP
PADEL V NB
1915--1943

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, 25. 9. 2022
9.4.2024. 00:00
M.Kermavnar, 9.4.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal Opis.
družinski nagrobnik
Razkrižje
K. o. 276 Razkrižje, parc. št. 616
8285
Opatje selo, pokopališče
Opatje selo, SV del pokopališča. Hiša v bližini: 54a

na levi plošči piše:
.
        *             /peterokraka/            †
12. 3. 1920         BORCI            2. 5. 1945
                      JELEN JOŽEF
                    PAHOR DRAGO
                       NEPOZNANI:
                          PETER
                              IN
                        TOVARIŠ
.
na desni plošči piše:
   JELEN BORIS
*  12. 10. 1924
PAHOR DANILO
 *  14. 9. 1924
PADLI 25. 9. 1943

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 24.4.2023, po besedilu in fotografijah Mojce Luštrek
24.4.2023. 00:00
nagrobna plošča na pokopališkem zidu
Miren - Kostanjevica
K. o. 2328 Opatje selo, parc. št. 1717/2
4698
Padlemu borcu kolesarju Ivanu Hrenu

Spomenik padlemu borcu kolesarju predstavlja pravokotna kamnita plošča, velikosti 0,60 x 0,50 m, z vklesanim napisom, ki je ob cestišču, ki pelje iz Lobnice v smeri Hoškega Pohorja in sicer na levi strani, v višini jezerca. To je okoli 250 m zračne razdalje od Ruške koče (Frajhajm 64, 2208 Pohorje) oziroma 300 m od hotela (Lobnica 26), proti vzhodu ali okoli 170 m od cerkve sv. Areha.

Ob cesti 250 m vzhodno od Ruške koče na Pohorju.

SPOMINSKA PLOŠČA 

    PADLEGA BORCA 

   N.O.F. KOLESARJA
        HREN IVAN
KOLESARSKA SEKCIJA
SSD POLET
                                  MARIBOR

Obstoječi spomeniki
Bor1974, 11.XI.2019, P.Strajnar - T.Bizjak 26.9.2020
26.9.2020. 00:00
kamen
Slovenska Bistrica
k.o.673, parc. št.:626/6
4362
KRED-Grobnica padlim
Iz Kobarida do Robiča. Tam zavijemo desno do vasi Kred. Skozi vas do cerkve, kjer je pokopališče z grobnico.

zvezda

ŽIVETI SO HOTELI 

ZA NEKAJ VELIKEGA IN PLEMENITEGA. 

NEMŠKE SVINČENKE SO DNE 14.3.1944 

V PLAZEH ZA VSELEJ POKOPALE 

NJIHOVE SANJE

OHRANIMO JIH V TRAJNEM SPOMINU

BON IVAN                        R 1912

CENCIČ AVGUŠTIN        R 1919

CENCIČ IVAN                  R 1914

HRAST AVGUŠTIN          R 1903

HRAST GABRIJEL           R 1928

KUŠČER MILAN              R 1928

LAVRENČIČ SREČKO    R 1926

ROB DARKO                   R 1928

SOK STANISLAV             R 1919

TERPIN JERNEJ              R 1901

ŽUBER FRANC               R 1910

UMRL V INTERNACIJI 1945 LAITMERIZ

KUŠĆER FRANC            R 1901

Vojko Hobič, 15.8.2019 28.2.2021 dopolnil D.Divjak
28.2.2021. 00:00
28.2.2021-dopolnil podatke D.Divjak
Grobnica
Kobarid
K.o.: 2219-KRED, št.parc.: 217/3
5398
Silvira Tomasini, Maribor

Silvira Tomasini je bila rojena 2. decembra 1913 v Trstu. Leta 1919 se je s starši preselila v Maribor, kamor se je tedaj zateklo veliko Primorcev. Tu je končala osnovno šolo ter leta 1933 maturirala na realni gimnaziji in se vpisala na univerzo v Ljubljano, kjer je študirala nemščino. V Ljubljani je postala članica komunistične partije in borka za delavske pravice. Leta 1934 je bila udeleženka veličastnega zleta Svobod v Celju ter naslednje leto med organizatorji velike mirovne akademije v Mariboru in postala ena od voditeljic naprednih žena. Stanovala je na Pobrežju, kjer je delovala v delavskem kulturnoprosvetnem društvu Vzajemnost. Brezposelna je dobila prvo službo leta 1940 na realni gimnaziji v Kosovski Mitrovici, kjer je nadaljevala z delom v revolucionarnem gibanju. Po vdoru okupatorjev je sodelovala v organiziranju odpora. Organizirala je aktiv SKOJ na gimnaziji in bila zardi delovanja 19. maja 1942 aretirana. Po dolgem in krutem mučenju v zaporu v Kosovski Mitrovici je ponoči s 13. na 14. avgust bila ustreljena. Leta 1953 je bila proglašena za narodnega heroja.

Dne 30. junija 1984 je bil na zelenici ob stavbi mariborske krajevne skupnosti, ki se je imenovala po njej (danes Mestna četrt Tezno), odkrit njen bronasti doprsni kip na valjastem lesenem podstavku z vrezanim napisom rdeče barve. Avtorica kipa je akademska kiparka Vlasta Zorko. Kasneje je bil kip prenesen v prostore krajevne skupnosti.

Zbornik spominskih obeležij narodnoosvobodilnega boja v občini Maribor-Tezno. Maribor: OK SZDL in SO Maribor-Tezno, 1987, str. 51.

Lesen podstavek brez kipa še danes stoji na zelenici ob sedežu Mestne četrti Tezno na Panonski ulici 12. Kip je spravljen v prostorih MČ. Doprsni kip je bil pred leti premaknjen v notranjost zgradbe MČ Tezno in zahvaljujoč fotografiji ga. Tadeje Slekovec je posnetek Silvirine podobe dostopen.

SILVIRA 

TOMASINI

Obstoječi spomeniki
D. Divjak, 21. april 2020, 10.5.2025 dopolnil Ivan Smiljanić 25. aprila 2020
10.5.2025. 00:00
D. Divjak objavil posnetek Silvirinega doprsnega kipa iz prostorov MČ Tezno, 10.5.2025
Doprsni kip
Maribor
7638
Kačič? Janez

Po podatkih iz Sistory se da sklepati, da gre v tem primeru za osebo 

iz Strmce pri Laškem

.
vsi123

Pokopališče Laško

JOŽEFA ROJ. ŠMID

JANEZ   * 14. 5. 1911 

UMRL 5. 5. 1945 V DACHAU

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik, 1. 8. 2022
19.3.2025. 00:00
M.Kermavnar, 19. 3. 2025, dodal Opis. PS
Nagrobnik
Laško
1026 LAŠKO, 528
9565
Ljubljana - Padli gimnazijski profesorji in dijaki na Poljanah

S poljanske gimnazije so med drugo svetovno vojno padli trije profesorji in štiri dijakinje, med njimi narodna herojinja Vida Janežič, ki je bila osrednja organizatorka OF na šoli.

Padlim je gimnazija dala vzidati spominsko ploščo v šolski avli. Svečano odkritje je bilo 28. septembra 1950 (po drugem viru že 1945).

Reprodukciji fotografije plošče sta iz zbornika Spomeniki NOB na Poljanah (1960), str. 41, in brošure Ob 10. obletnici osvoboditve: Zveza borcev "24 talcev" (1955), brez paginacije.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 25.

Plošča je bila vzidana v avli Gimnazije Poljane na Strossmayerjevi ulici 1. Danes je ni več v avli.

ŽRTVE ZA SVOBODO

PROFESORJI

JANEŽIČ VIDA

SCHWEIGER JOŽE

ČADEŽ STANKO

DIJAKINJE

VESEL SONJA

STOJKOVIČ DITA

PERUZZI DANICA

PREMELČ JOŽA

Uničeni spomeniki
Ivan Smiljanić, 17. 3. 2025
17.3.2025. 00:00
Spominska plošča
Ljubljana
K. o. 1738 POLJANSKO PREDMESTJE, parc. št. 270
1671
Trušnje

Spomenik, posvečen padlim borcem in žrtvam vojnega nasilja, je bil postavljen 24. 4. 1949, arh. Mirko Goljev.

  • EŠD 15870
Sredi vasi Trušnje, v parku pred cerkvijo in šolo, Banjšice 68.

                   [zvezda]
          PADLI BORCI V NOB

BIZJAK FRANC                  1900 – 1943
BREŠČAK FRANC             1901 – 1944
BREŠČAK VINCENC         1916 – 1944
CVETREŽNIK AVGUŠTIN  1924 – 1944
PERTOVT SLAVKO            1921 – 1945
FABJAN VILJEM                 1926 – 1945
HUMAR CVETKO               1927 – 1943
HUMAR JOŽE                    1911 – 1945
HUMAR MIRKO                  1919 – 1944
HUMAR VENCESLAV        1924 – 1944
HUMAR VIKTOR                1927 – 1945
IPAVEC ALOJZ                   1920 – 1944
IPAVEC FRANC                  1906 – 1945
IPAVEC JOŽEF                   1921 – 1945
MADON ALOJZ                   1919 – 1945
MUROVEC ANDREJ           1899 – 1943
ŠULIGOJ ALOJZ                 1909 – 1944
TESTEN JOŽE                    1925 – 1944
ŽBOGAR ALOJZ                 1903 – 1944
ŽBOGAR AVGUŠTIN I.       1915 – 1944
ŽBOGAR AVGUŠTIN II.      1915 – 1944
ŽBOGAR DANJEL               1924 – 1944
ŽBOGAR STANISLAV         1914 – 1944

                        TALCI

HUMAR MARIJA                  1876 – 1945
MUŽIČ IVAN                         1891 – 1943
STRGAR TEREZIJA             1883 – 1945
URŠIČ LEOPOLD                1897 – 1945
ŽBOGAR ALOJZ                  1887 – 1945
ŽBOGAR IVAN                     1901 – 1945

             UMRLI V TABORIŠČIH

BITEŽNIK FRANC                1896 – 1944
HUMAR ANTON                   1887 – 1945
HUMAR ALOJZ                    1927 – 1945
HUMAR JOŽE                      1882 – 1945
SKRT JOŽE                          1908 – 1945

            ŽRTVE FAŠISTIČNEGA 
            NASILJA

HUMAR UBALD                   1940 – 1944
PERTOVT LIDIJA                 1931 – 1944

                     ŽRTEV VOJNE

BREŠČAK JOŽE                  1914 – 1944

              DOMOVINA VAM KLIČE
                          "SLAVA"

[imena nedokončano]

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 24. 4. 2017, foto 21. 7. 2010
20.6.2024. 00:00
Dodal sveže fotografije in zastavil z imeni na ploščah M. Hladnik 20. 6. 2024
zidana piramida s kapniki in zvezdo na vrhu
Nova Gorica
767
Pomnik bojem 2. grupe odredov na Muljavi

Spominska plošča je bila postavljena na pobudo nekdanjih borcev II. grupe odredov septembra leta 1954 (po drugem viru 1953).

Za opis zgodovinskega dogodka prosim kliknite na spomenik (zvezdico) tik zraven, ker se oba spomenika nanašata na isti dogodek.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 106.

  • Avtor slik: Stanko Podržaj, 2016
Plošča se nahaja na zadružnem domu na Muljavi, desno ob vhodu v prostor samopostrežne trgovine ob cesti Krka - Ivančna Gorica.

V MESECU APRILU MAJU
           JUNIJU 1942
 JE II. GRUPA ODREDOV
       PRIBORILA PRVO
 OSVOBOJENO OZEMLJE

Obstoječi spomeniki
Stanko Podržaj, 15. 12. 2016 27.10.2021 D.Divjak
9.10.2024. 00:00
27.10.2021 plošče ni, odstranjena ob izdelavi toplotnoizolativne fasade, M. Kermavnar, 9.10.2024, dodal fotografijo 4/2 in na njeni osnovi spremenil status na "obstoječ". Fasada je obnovljena, na njej se vidi plošča.
Marmorna plošča
Ivančna Gorica
K.o.: 1822 - MULJAVA, št.parc.: 115/3
4746
Gažon, pokopališče

Na pokopališču  naj bi bili po RKD spomeniki padlim v NOB, vendar Ivan Zorč poroča, da tam ni nobenega partizanskega spomenika.

EŠD 17088

Pokopališče na južni strani vasi Gažon Na pokopalšču ni partizanskega spomenika. Stane Gradišnik.
Uničeni spomeniki
M. Hladnik neobiskano nedokončano. Stane Gradišnik, 8. 7. 2020
5.5.2020. 00:00
nagrobniki
Koper
2607 GAŽON, 402/2
2601
Viktor Stražišar

Sekretar kamniškega okrožja Stražišar je padel 19. 4. 1943 v Kolovcu, Peter Rupar, borec Kokrškega bataljona, pa 23. 7. 1943 na Ajdni.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 205.

EŠD 18479

Ulica Viktorja Kejžarja 28, Jesenice

Iz te hiše sta v l. 1941
odšla v NOV
prvoborca

Stražiišar Viktor

Rupar Peter

Padla l. 1943

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 7. 12. 2017
litoželezna plošča
Jesenice
2175 JESENICE, 1177
9014
Plisko polje, Vis,letališče, oblikovanje letalstva

V zavezniških taborih v Alžiriji, Maroku in Tuniziji je bilo jeseni 1943 kar 4000 primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov, ki so se že julija in avgusta 1943 na otoku Siciliji odločili za vključitev v NOV Jugoslavije. Ustanovili so svoje partizanske enote, toda zavezniki so jih namesto v Jugoslavijo odpeljali v severno Afriko (predvsem v Alžirijo). Od tod so na odločno intervencijo Vrhovnega štaba NOV Jugoslavije in tovariša Tita leta 1944 končno prispeli na jugoslovansko bojišče. Na otoku Visu so že julija 1944 oblikovali eskadriljo za zvezo Vrhovnega štaba NOVJ, ki je imela 10 letal. Opravila je 1294 poletov ter prepeljala 355 voditeljev in drugega osebjaPo podatkih Alberta Kluna je bilo v letalstvo vključeno 2211 prekomorcev: v 1. letalski bazi 104, v 1. lovski eskadrilji 292, v 2. lovski eskadrilji 223, med letalci v raznih enotah RAF 100, v letalskem odredu NOVJ pri RAF v Alžiriji, Maison Blanche, 1235 in v Blidi 257 letalcev). Tako so letalske enote, ustanovljene na severu Jugoslavije, sestavljale skupaj z letalci prekomorci jedro novega povojnega jugoslovanskega vojnega letalstva. 
Vir: Prekomorci, M. Ivančič, Koper, 2023

Geslo: prekomorci123, nedokončano123

Neobiskani spomeniki
D. Divjak 5.5.2024
5.5.2024. 00:00
6978
RAVENSKA VAS-Spominska plošča miniranje ceste

Na desni pobočju nad cesto, ki pelje iz Trbovelj v Ravensko vas je leta 1985 ZB ERNEST KOŽELJ odkrula spominsko ploščo in obeležili mesto miniranja ob napadu na nemško posadko v Zagorju.Marmorna plošča je temne barve in vgrajena v kamnito brežino.

Ob cesti Trbovlje-Ravenska vas nekaj sto metrov pred naseljem.

NA TEM MESTU SO PARTIZANI

OB NAPADU NA ZAGORJE V

NOČI OD 8. NA 9. AVGUST 1941

MINIRALI CESTO.  

                              . 

                           Z.B  ERNEST KOŽELJ                                            1985

Obstoječi spomeniki
18.9.2021
18.9.2021. 00:00
Spominska plošča
Trbovlje
1738
Padlim sokolom

Spominska plošča članom društva sokol, padlim v NOB, talcem, umrlim v taboriščih in drugim žrtvam okupatorja.

Fotografije: Marko Gričar.

Koroška Bela, Cesta talcev 8, na steni objekta TVD Partizan ob cesti.

V SPOMIN ČLANOM DRUŠTVA
SOKOL,
PADLIM V NOB, TALCEM,
UMRLIM V TABORIŠČIH
IN DRUGIM ŽRTVAM OKUPATORJA
6. 10. 2006
OB 100-LETNICI DRUŠTVA
TVD PARTIZAN IN ZB NOB
JAVORNIK-KOROŠKA BELA

Marko Gričar, 27. 4. 2017.
Plošča na steni objekta.
Jesenice
2178 KOROŠKA BELA, 302/26
2748
Ambrus, grobišče neznanih partizanov

EŠD: 18598

Ograjeno grobišče je v severnem delu s kamnitim kvadrom in napisom, v južnem delu grobišča pa stoji 23 kamnitih stebričkov, ki predstavljajo pokopane neznane padle partizane.

Grobišče so uredili 15. junija 1952. leta.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 108.

Grobišče leži na Reštovem hribu na severnem delu naselja, ob stranski cesti proti Zagradcu. Dostop do Ambrusa je iz Ivančne Gorice - Muljava - Velike Lese - Zagradec, kjer gremo na desno proti Ambrusu.

23 NEZNANIM
PARTIZANOM, KI
          SO ŽRTVOVALI
SVOJA ŽIVLJENJA
               V NARODNO
OSVOBODILNI VOJNI.

Obstoječi spomeniki
T. Bizjak, 3.2.2018 - dopolni mankajoče
7.10.2020. 00:00
Foto Franc Štibernik, naložil M. Hladnik 7. 10. 2020
kamniti kvader s posvetilom, memorialna dediščina
Ivančna Gorica
k.o.1830, parc. št.:164/119
1124
KOČEVSKA REKA- Plošča 1. kongres zveze mladine Slovenije

Zveza slovenske mladine je bila množična mladinska organizacija v okviru Osvobodilne fronte. Slovensko vodstvo KP je oktobra 1942 preimenovalo Zvezo delovne mladine. Z novim imenom so želeli poudariti širšo možnost vključevanja mladine različnih nazorov v narodnoosvobodilno gibanje.

Maja 1943 je bil na Podstenicah ustanovljen Glavni iniciativni odbor Zveze slovenske mladine in tajništvo. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 se je Zveza slovenske mladine razširila in okrepila.

Od 10. do 12. oktobra 1943 je v Kočevski Reki potekal njen prvi kongres. Od 192 izvoljenih delegatov jih je bilo največ iz Ljubljanske pokrajine, nekaj iz Gorenjske in Štajerske, Primorcem je prihod onemogočila nemška ofenziva.

Na kongresu so izvolili 33 članski Glavni odbor, tajništvo in delegate za centralni odbor USAOJ.

V resoluciji so med drugim poudarili dolžnost boriti se proti okupatorju, v razglasu mladini pa so sprejeli geslo "Vsi na fronto, vse za fronto".

Idejna zasnova spominske plošče je delo Okrajnega odbora Ljudske mladine Slovenije Ljubljana, ki je tudi financiral gradbena dela.

Spominska plošča je bila na pobudo glavnega odbora Zveze mladine Slovenije slovesno odkrita 12. oktobra 1953.

Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 41.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 119 (kot leto odkritja navedeno 1963).

N. K., Prvi kongres zveze socialistične mladine Slovenije v Kočevski Reki /Spomeniki NOB na Kočevskem/, Kočevske novice, Glasilo OK SZDL Kočevje, Letnik IV, št. 9, Četrtek, 17. 12. 1987, str. 8. Elektronski vir: Kočevske novice, št. 9, 1987 Dostop: 8. 2. 2024.

V Kočevski Reki na stavbi osnovne šole

Na pročelju podružnične šole Kočevska Reka, je vzidana spominska plošča (66x90 cm) z napisom:

V DNEH OD 10. DO 12. OKTOBRA 1943
JE V KOČEVSKI REKI NA SVOBODNIH
TLEH ZBOROVAL I. KONGRES ZVEZE
SLOVENSKE MLADINE, KI JE PREVZEL
VELIKO OBVEZO OBOROŽENE
BORBE ZA SVOBODO IN PRAVICO IN
ZA SREČNEJŠO BODOČNOST
MLADEGA RODU.

Obstoječi spomeniki
Vasja Marinč, 8.3.2017 24.12.2021D.Divjak
11.2.2024. 00:00
24.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak M.Kermavnar, 11.2.2024, dodal povezavo na Kočevske novice po predlogi Zdenke Primožič
Spominska plošča
Kočevje
K.o.: 1590 - KOČEVSKA REKA, št.parc.: *4
9266
Ustica, Italija, koncentracijsko taborišče

Vir:campifascisti.it

Neobiskani spomeniki
D. Divjak 20.8.2024
20.8.2024. 00:00
9267
Ponza, Italija, koncentracijsko taborišče


Geslo: nedokončano123

Vir: campifascisti.it

Neobiskani spomeniki
D. Divjak 20.8.2024
20.8.2024. 00:00
4484
Motvoz, Grosuplje

Tovarna Motvoz in platno je bila žarišče narodnoosvobodilnega boja na območju Grosupljega in okolice, kar dokazuje številčni odhod delavcev v partizane. Mnogi med njimi so  žrtvovali svoja življenja. Tovarna je imela svoj odbor OF. Iz nje je prihajalo veliko materiala za partizanske borce, zlasti šotorskih kril, nahrbtnikov in drugega. V tovarni so pozimi 1941/42 razmnoževali Slovenski poročevalec, besedilo zanj pa je prihajali iz Ljubljane.

Na dvorišču nekdanje tovarne Motvoz in platno je na kamnit podstavek bila vzidana spominska plošča, ki je bila odkrita 29. novembra 1947 in so na njej vklesana imena nekdanjih delavcev, ki so padli kot borci za osvoboditev domovine izpod tujega jarma.

S stečajem tovarne in prodajo zemljišč se je na tem prostoru v začetku leta 2019 pričela gradnja logističnega centra. Obe spominski plošči (večja in manjša) sta bili odstranjeni in deponirani. Obljuba je, da se po izgradnji centra uredi park in v njem postavi, po temeljiti obnovi poškodovane plošče, tako obnovljeno spominsko obeležje. 

Vir: Pomniki NOB v občini Grosuplje, stran 40, Grosuplje, 2. izdaja 2019 (slika 1 in tekst) in internetna stran ZB NOB Grosuplje (slika 2)

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 109.

  • Internetna stran ZB NOB Grosuplje (slika 2)
  • EŠD 17262

Opomba 1: Pred oktobrom 2020 (vir fotografija 4/3, F. Štibernik) je urejeno novo območje spominskega parka pred logističnim centrom z obnovljenim spominskim obeležjem. Tako postalo spomin na nekdanjo tovarno Motvoz in platno. Zapisana imena   tovarniških delavcev pa spominjajo na prispevek tovarne v času NOB. 

Na južnem delu Grosupljega preko železniškega nadvoza po Taborski cesti v smeri Turjaka. Taborska cesta 34

ŽRTVOVALI SO ŽIVLJENJE ZA SVOBODO

         PADLI V BORBI

KOVAČ JANEZ            1920-1941

HROVAT ANTON         1921-1943

LIČEN MILAN             1919-1941

RODE ZALKA              1923-1943

RODE FRANCKA          1921-1943

DOBROVNIK RUPERT  1917-1945

RUPAR PETER             1912-1944

MARINČIČ JANEZ        1908-1943

PEROVŠEK IVAN         1918-1943

PEIJATELJ JOŽE          1922-1943

FINK FRANC               1919-1942

KOŠMRL PETER          1908-1943

VIDMAR FRANC          1889-1941

ZABUKOVEC JOŽE      1923-1944

OGRINC JOŽE

CVETKOVIČ STANE    1919-1944

ŽITNIK ALOJZIJ         1920-1945

HUDE MILE               1915-1943

POTOKAR ALOJZIJ     1914-1943

BOJC IVAN                1911-1944

BARLE GUSTAV         1915-1945

ZEMLJAK IVAN          1922-1944

SAGADIN MIRKO      1923-1944

NOSAN JOŽE            1923-1943

PERME MARTIN        1922-1944

OKOREN LEOPOLD    1923-1943

KADUNC JOŽE          1925-1944

RUS ALOJZIJ            1904-1944

KOZLEVĆAR IVAN     1913-1943

        PADLI KOT TALCI

ZUPANČIČ MARTIN   1894-1943

PUCIHAR ALOJZIJ     1919-1943

BAJŽELJ IVAN           1892-1943

ŠULIGOJ LJUBA        1921-1943

LUČOVNIK VERA       1903-1943

PERME PEPCA           1921-1944

GALE ANICA             1909-1944

ŠKRJANC ALOJZIJ     1907-1944

         UMRLI V INTERNACIJI

TOMŠIČ JERNEJ        1904-1944

ARKO JOŽE               1913-1945

ANČNIK VID              1902-1945

ROZMAN ANTON        1920-1944

BERČAN LUDVIK       1921-1943

KOŠMRL IVAN           1914.1942

      ŽRTVE ZRAČNEGA NAPADA

AHLIN ALOJZIJ         1900-1943

HOČEVAR IVAN        1920-1942

              SLAVA JIM !

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 19. september 2019
22.4.2024. 00:00
Foto obnovljenega spomenika Franc Štibernik okt. 2020. M. Hladnik 19. okt. 2020. M. Kermavnar, 22.4.2024, po informaciji Franca Štibernika v Opis dodal Opombo 1.
Spominska plošča
Grosuplje
K.o. 1783 GROSUPLJE-NASELJE, št. par. 2034/1
161
Grosuplje - Spomenik padlim

Večje, v pravokotni obliki urejeno partizansko grobišče s spomenikom. Urejeno in odkrito 29. oktobra 1955 po načrtih projektantke Jakice Acceto. Leta 1985 so dodali granitne napisne plošče okoli spomenika. 

Leta 1998 so postavili še bronasti doprsni kip heroja Jožeta Kadunca.

vir: https://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-1.pdf

str.: 33

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 108.

Spominski park je bil poleti, 2. avgusta 2103, zelo zanemarjen (smeti, plevel). Sicer je bil estetsko načrtovan in sestoji iz kipa, dvojne spominske plošče in iz (št.?) ležečih kamnitih blokov - nagrobnikov ter treh obokov. 

EŠD 17261

Geslo: herojgrob1234

Levo tik pod cerkvijo v parku, ob zahodnem vznožju cerkvenega hriba, v jugovzhodnem delu Grosuplja.

Napis na obelisku:

.

JUNAŠKIM BORCEM,

KI SO PRELILI SVOJO

SRČNO KRI ZA SVOBODO,

PADLIM TALCEM,

KI SO NA TEM MESTU

IZKRVAVELI,

V SPOMIN IN SLAVO.

ROD, KI DANES TU PREBIVA,

TO SVOBODO ČUVAL BO,

ZNAL CENITI BO, LJUBITI,

KAR PLAČALI STE S KRVJO.

.

Napis na prvi plošči z leve:

.

V PROSTORU, ČASU IŠČE VAS SPOMIN,

VAS, KI NEKDAJ BILI STE MLADI, ZNANI,

ZDAJ PA LEŽITE PROSTI BOLEČIN,

PRED HRUPOM TIHI MIR GROBOV VAS BRANI.

.

PREMINULIM BORCEM,

AKTIVISTOM IN ŽRTVAM

FAŠISTIČNEGA TERORJA

V LETIH 1941 - 1945

Z GROSUPLJEGA IN

OKOLIŠKIH VASI.

OB 40-LETNICI OSVOBODITVE

6.5.1985

KRAJEVNO ZDRUŽENJE ZB NOB

GROSUPLJE

.

Napis na drugi plošči z leve:

.

BORCI IN AKTIVISTI OF  

PADLI V NOB

BLATO

JANEZ ADAMIČ

JOŽE KOLENC

ALOJZ ŠPAROVEC

GATINA

JANEZ MARINČIČ

VINKO RUS

ALOJZ RUS

JANEZ TRONTELJ

JOŽE ŽITNIK

ALOJZ ŽITNIK

GROSUPLJE

VID ANČNIK

STANISLAV DOBROVNIK

MIHA DOVŽAN

ANICA GALE

STANE GOLOUH

.

Napis na tretji plošči z leve:

.

GROSUPLJE

JANKO HOČEVAR

BOGOMIL HUDE

JOŽE KADUNC

IVAN KOVAČ

IVAN KOŠMRLJ

FRANC KOŠMRLJ

FRANC LAVRIČ

MILAN LIČEN

VERA LUČOVNIK

LUDVIK MIKLIČ

IVAN PEROVŠEK

PEPCA PERME

ANTON POLOČ

ALOJZ POTOKAR

IVAN POTOČNIK

ALOJZ PUCIHAR

LADO REJA

PETER RUPAR

LEOPOLD SKALJA

DANILO SLAMNJAK

ANTON ŠTRUBELJ

LJUBA ŠULIGOJ

.

Napis na četrti plošči z leve:

.

GROSUPLJE

STOJAN ŠULIGOJ

FRANC ZAJC

HRASTJE

STANISLAV PERME

PEROVO

JOŽE MEHLE

MARTIN ZUPANČIČ

ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA

BRVACE

IVAN JANEŽIČ

GATINA 

JANEZ RUS

JOŽE ZAJC

GROSUPLJE

ALOJZ AHLIN

JOŽE ARKO

FRANC MARINČIČ

HRASTJE

ALOJZ ŠKRJANC

SPODNJE DUPLICE

MARTIN VIDIC

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik nedokončano 2-3-2022 D.Divjak
21.9.2024. 00:00
2.3.2022 vnesel imena s plošč in dopolnil podatke D.Divjak M.Kermavnar, 21.09.2024, dodal fotografije 3/2 do 3/5 in 4/1 Zdenke Primožič. Doprsni kip Jožeta Kadunca in partizansko grobišče prenesel na samostojna zapisa.
spomenik, kip, 2 plošči, nagrobni kamni
Grosuplje
K.o.: 1783 - GROSUPLJE NASELJE, št.parc.:1782
3119
OŠ Frana Albrehta

Kipa ni v RKD niti v vodniku po kamniških spomenikih. Pesnik Fran Albreht, po katerem se imenuje šola, je bil aktivist OF in taboriščnik, nosilec partizanske spomenice.

Šolska ulica 1, Kamnik, na Z pročelju šole.

Ni besedila.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 22. 5. 2018
doprsni kip na šoli
Kamnik
1911 KAMNIK, 284/3
3131
Partizanoma nad gostilno Ledrar

Črke na spomeniku, ki je iz granitne skale, so nečitljive. Tu so 14. 3. 1945 belogardisti mučili in ubili dva partizana: Lovrenca Koncilja in Janeza Maksa - Kodra. Po RKD so bili morilci Nemci. Spomenik je odkrila 4. 7. 1982 Zveza borcev Srednja vas pri Kamniku.

50 m severno od parkirišča nasproti nekdanje gostilne Ledrar (Pirš), (Loke v Tuhinju 1), na robu gozda. S ceste se ne vidi, ker je zaraščeno.

Nečitljivo.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 22. 5. 2018
10.10.2024. 00:00
Po "Sistory" Lovrenc KONCILJA, roj. 04.08.1920 v Pirševem, samski, delavec, Janez KODRA, roj. 22.07.1912 v Zgornjem Tuhinju, stan. v Šutni, poročen, krojač-Bor1974, 10.X.2024
granitna skala
Kamnik
1916 LOKE, 103/4
4021
(70) Spominska plošča v znak zahvale prebivalcem Šentilja za prispevek v NOB
Na domu krajanov Šentilj.

PARTIZANSKEMU ŠENTILJU V ZAHVALO IN SPOMIN AKTIVISTI OF ŠALEŠKO-MISLINJSKEGA OKROŽJA, BORCI ŠALEŠKO-MISLINJSKE ČETE VOS IN 3. BATALJONA III. BRIGADE VDV

Obstoječi spomeniki
Ana Kočar, 08.04.2019 13. 5. 2020
8.4.2022. 00:00
Plošča na zidu.
Velenje, Partizanski spomeniki št.70
K. o. 965 Laze, parc. št. 546/8