| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Vito Kraigher |
Pravnik in politik dr. Vito Kraigher (1911-1945), starejši brat Sergeja Kraigherja, je bil med drugo svetovno vojno pripadnik VOS in član študijske komisije pri predsedstvu SNOS. Na začetku aprila 1945 je bil v nemški ofenzivi na Goriškem zajet in izročen domobrancem, ponoči med 3. in 4. majem pa je bil pri Turjaku ubit v skupini 29 jetnikov. Na proslavi 27. aprila 1960 ob priložnosti 15. obletnice konca vojne in praznika dela sta bili bežigrajski osnovni šoli združeni v Osnovno šolo dr. Vita Kraigherja. Po slavnostni akademiji je predsednik šolskega odbora II. osnovne šole inženir Jože Skubic v avli šolske stavbe odkril marmornato spominsko ploščo Vitu Kraigherju. Vira: "Včeraj popoldne", Delo, 28. 4. 1960, str. 2 (povezava). Pavle Lešnjak in Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad: delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad: 3 zvezek, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989, str. 137. |
Spominska plošča je vzidana v desno steno levega vhoda v Osnovno šolo dr. Vita Kraigherja na Trgu 9. maja 1 v Ljubljani. |
(zvezda) OB PETNAJSTLETNICI OSVOBODITVE JE DOBILA ŠOLA DNE 27. APRILA 1960 SVOJE IME PO DR VITU KRAIGHERJU KI JE ŽRTVOVAL ŽIVLJENJE ZA SVOBODO NAŠEGA LJUDSTVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
7.5.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
— |
|
Spominska plošča narodnemu heroju Milošu Zidanšku - Straža na Gori |
— |
Straža na Gori 25; plošča je na stari hiši |
V TEJ HIŠI SE JE 12. SEPTEMBRA 1909 RODIL NARODNI HEROJ MILOŠ ZIDANŠEK PREDVOJNI ČLAN CK KPS IN CK KPJ. KOT ČLAN VOJNEGA VELIČINO NJEGOVE ZGODOVINSKE OSEBNOSTI CENIMO KOT ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV 23.7.1978 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 04.04.2019 in 27.X.2019 |
8.10.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 8. 10. 2024, dodal fotografij 3/1 in 3/2 Mojce Luštrek |
Spominska plošča |
Šentjur |
K. o. 1122 Dramlje, parc. št. *22 |
|
Moravče, pokopališče, Janež Terezija in Jernej, Bizjak Jernej in neznani partizan |
Janež Terezija: SIstory navaja Ime in priimek: Terezija Janež, Oče: Janez, Mati: Ivana, Po domače: Tinčkova, Datum rojstva: 19. 10 1891, Kraj rojstva: Zgornje Koseze, Kraj bivanja: Zgornje Koseze, Stara občina: Moravče, Nova občina: Moravče, Poklic (soc. status): posestnik, Datum smrti/izginotja: 17. 09. 1943, Kraj smrti/izginotja: Zgornje Koseze, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija. Janež Jernej: SIstory navaja Ime in priimek: Jernej Janež, Oče: Anton, Mati:
Terezija, Po domače: Tinčkov, Datum rojstva: 12. 08. 1919, Kraj rojstva: Zgornje
Koseze, Kraj bivanja: Zgornje Koseze, Stara občina: Moravče, Nova občina:
Moravče, Poklic (soc. status): posestnik, Datum smrti/izginotja: 17. 09. 1943,
Kraj smrti/izginotja: Zgornje Koseze, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa:
Slovenija. |
Pokopališče Moravče, Iskalnik grobov Domžale – Moravče (Jernej Bizjak), P: B, V: 3, S: 1 0 (Iskalnik grobov Domžale - Moravče Dostop: 18. 4. 2024)
|
17. 9. 194[4?, 3?] [sta dala svoje življenje] za domovino JANEŽ TEREZIJA Naj jim bo lahka slovenska zemlja |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 18.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič. |
18.4.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Moravče |
K. o. 1955 Moravče, parc. št. 137/1 |
|
Natzweiler- Struthof, taborišče , Alzacija, Francija |
Koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof je bilo nacistično koncentracijsko taborišče v Vogezih blizu alzaške vasi Natzwiller (nemško Natzweiler) v Franciji, v mestu Schirmeck, približno 50 km jugozahodno od Strasbourga. Natzweiler-Struthof je bilo edino nacistično taborišče na ozemlju današnje Francije. Obstajala so začasna taborišča, ki so jih vodili Francozi, na primer Deportacijsko taborišče Drancy. V tem času je območje Alzacija-Lorena administrativno spadalo pod Tretji rajh. V tem taborišču je bil interniran tudi slovenski pisatelj Boris Pahor, na podlagi te izkušnje je napisal roman Nekropola ter Vladimir Martelanc, ki je tu tudi umrl. Natzweiler-Struthof je deloval med 21. majem 1941 in začetkom septembra 1944, ko je SS taboriščnike preselil v koncentracijsko taborišče Dachau. Gradnjo taborišča je nadzoroval Hans Hüttig. Taboriščnike so poslali na smrtni marš v zgodnjem septembru, skupaj z majhno SS-ovsko enoto, ki je nadzorovala delovanje taborišča.[1] 23. novembra 1944 ga je ameriška vojska odkrila in osvobodila kot prvo zahodnoevropsko koncentracijsko taborišče. V treh letih je bilo zaprtih pibližno 52.000 ljudi iz Jugoslavije, Poljske, Sovjetske zveze, Nizozemske, Francije, Nemčije, Norveške in drugih dežel. Taborišče so zgradili predvsem za zapornike po odloku Nacht und Nebel, v večini primerov za pripadnike odporniških gibanj. Taborišče je imelo krematorij in plinske celice, ki jih niso uporabljali za množično morjenje. Josef Kramer, poveljnik taborišča, je bil za svoje zločine usmrčen. Obsojen je bil tudi za morjenje Judov v tukajšnjih plinskih celicah .[1] Taborišče je imelo tudi več podenot. Vir: https://www.struthof.fr/ Taborišče Natzweiler , Wikipedia Google Maps 14200 fotografij Geslo taborišče123 |
48°27′18.000″N 7°15′16.560″E |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 31.1.2024, 21.4.2024 |
21.4.2024. 00:00 |
— |
— |
Spominski park |
Francija |
— |
|
Prevzem tovarne, Trbovlje |
STT ni več. Plošča je verjetno shranjena v muzeju. |
Bivša STT Trbovlje |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik 15.5.2023 |
15.5.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Trbovlje |
— |
|
Štrped |
Na lepo obnovljenem spomeniku je prav mogoče tudi kako slovensko ime, npr. Stanko Ugrin, ki ga navaja seznam žrtev 2. svetovne vojne na Sistory. Slovencev je v vasi Ugrini pri Buzetu 14 %. |
Ob glavni cesti sredi vasi Štrped, zraven menjalnice in kavarne. |
POGINULI BORCI U NOB-I |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
14.6.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Hrvaška, Buzet |
— |
|
Škofja Loka, pokopališče, Šink Borut |
»111576 Šink Borut, 23. 5. 1912, Sežana, uradnik – 11. 1944, Škofja Loka, umrl 15. 3. 1945, Melk« (France Filipič, 30. november 1944 – iz Trsta, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 487. »TVD Partizan, Škofja Loka, Padli telovadci in športniki […] Šink Borut […]« (Miloš Rutar, Sodelovati in zmagati, Slovenski športniki v NOB, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str. 468. Sistory navaja: Ime in priimek: Marij Borut Šink, Kraj smrti/izginotja: Melk/Mauthausen. |
Mestno pokopališče Škofja Loka, Partizanska cesta 43. Desno od kapele sredi pokopališča. (Pogled od glavnega vhoda) |
ŠINK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 1.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
7.3.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Škofja Loka |
K. o. 2035 Škofja Loka, parc. št. 68 |
|
Padli v NOV-Podsreda |
— |
Pokopališče Podsreda |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974 |
5.10.2023. 00:00 |
— |
— |
Družinski spomenik |
Kozje |
— |
|
Milje, Italija, pokopališče |
Grobovi so razporejeni po dva in dva, prevladujejo borci iz bataljona Alma Vivoda. LSI 1: 304 https://www.spomeniki.org/monuments/partizansko-pokopalisce-v-miljah/ |
Pokopališče leži V od mestnega jedra Milj. Grobišče se nahaja na večjem prostoru (pribl. 15 x 20 m) v njegovem JZ predelu. Vhod je mogoč tudi s ceste na južni strani. |
[velika rdeča zvezda v krogu na sredini] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 12. 2022
D. Divjak 11.3.2024 |
11.3.2024. 00:00 |
— |
Dodal fotografije 2. 10. 2022. M. Hladnik
D. Divjak dodal povezavo 11.3.2024 |
grobišče |
Italija, Milje |
— |
|
Kamnik, pokopališče Žale, Novak Franc |
SIstory navaja: Ime in priimek: Franc Novak, Oče: Janez, Mati: Marija, Po domače: Šuštarjev, Datum rojstva: 20. 02. 1901, Kraj rojstva: Jastroblje, Kraj bivanja: Jastroblje, Stara občina: Motnik, Nova občina: Kamnik, Poklic (soc. status): čevljar, Datum smrti/izginotja: 22. 05. 1945, Kraj smrti/izginotja: Dachau, Kraj pokopa. Dachau, Država pokopa: Nemčija. |
Pokopališče Žale, Kamnik, za širšo potjo, ki preči pokopališče, po poti proti kapeli na vrhu, levo, 1. vrsta, 13. grob levo od poti.
|
NOVAKOVI [križ] URŠIČEVI OČE FRANC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 23.8.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
23.8.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Kamnik |
K. o. 1911 Kamnik, parc. št. 603/4 |
|
Spominska plošča petletki pri Erjavčevi koči in postavitvi elektrovoda |
. |
Makadamska cesta za oskrbo Erjavčeve koče, južna stran. Pod njo stoji zidan transformator s ploščo nad vrati |
Leta 1949 so gorniki izvrševalci Titove petletke z udarniškim delom zgradili ta elektrovod v korist ljudstvu - socialistične domovinePD Jesenice 29.X. 1949 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 19.10.2020 |
21.9.2020. 00:00 |
— |
— |
Kovinska plošča in Titov profil |
Kranjska Gora |
2169 KRANJSKA GORA, 825/26 |
|
ŠTOBLANK - GROBNICA PADLIM PARTIZANOM |
— |
Iz Špetra Sovenov do Ažle naprej do vasi Kozica in Liese. Tukaj mzavijemo levo skozi vas Zavrt do Štoblanka (St. Volfang), kjer je desno nad cesto pokopališče. Grobnica je na levi stranim od vhoda. |
JUGOSLOVANSKI IN ITALIJANSKI PARTIZANI
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič |
11.4.2020. 00:00 |
— |
— |
GROBNICA |
Italija, Dreka |
— |
|
Spominska plošča PRVI petletki |
. |
Šalka vas 107 pri Kočevju |
OBNOVLJENO V LETU SVOBODE 1947 PRVI PETLETNI PLAN 30. XI. 1947 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 23.04.2023 |
24.4.2023. 00:00 |
— |
— |
Okrogla plošča s srpom in kladivom na podlagi petokrake zvezde |
Kočevje |
— |
|
Deportirancem v nemška taborišča |
Spomenik so postavili leta 1990. |
Na trgu pred železniško postajo v Gorici |
DACHAU - BUCHENWALD - AUSCHWITZ - MAUTHAUSEN - FLOSSENBURG - RAVENSBRÜCK -
RISIERA SAN SABBA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
22.12.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Italija, Gorica |
— |
|
Padli delavci Avtomontaže |
Obrat Avtomontaža, ki je nastal leta 1933, je bil že pred vojno močno središče delavskega gibanja, med drugim je bilo organiziranih več stavk pod komunističnim vodstvom. Med vojno je bila Avtomontaža razglašena za vojno industrijo, delavci pa so prejeli določeno stopnjo imunitete, kar so pripadniki odporniškega gibanja s pridom izkoriščali. Komunistična organizacija je ostala prisotna med delavstvom obrata, njeni člani pa so skušali na različne načine sabotirati delo in popravila. Med vojno je v partizanskih vrstah, taboriščih ali kot talci umrlo petnajst delavcev Avtomontaže. Padlim delavcem so leta 1962 na pobudo delovnega kolektiva odkrili spomenik, sestavljen iz bronaste skulpture moškega akta, dela akademskega kiparja Draga Tršarja, in masivnega kamnitega podstavka, v robove katerega so bila vklesana imena padlih. Avtor arhitekturne ureditve je bil Vlasto Kopač. Spomenik je sprva stal na prvotni lokaciji Avtomontaže na Kamniški ulici 25, nato je bil s selitvijo tovarne na Celovško cesto 180 preseljen tja. Tovarniški obrat je bil leta 2007 po stečaju porušen. Usoda spomenika ni znana. Viri: Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 52-53 (vir fotografije št. 3). Avtomontaža: 50 let: 1936-1986, Ljubljana: Avtomontaža, 1986, str. 6 in 28 (vir fotografij št. 1 in 2). Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 47. |
Spomenik je stal pred poslopjem podjetja Avtomontaža na Celovški cesti 180, ki je bilo kasneje porušeno; danes je na tem mestu soseska Celovški dvori. Označena lokacija na zemljevidu je približna. |
1941 1945 BIZJAK JANEZ |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić, 16. 4. 2025 |
16.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Spomenik |
Ljubljana |
K. o. 1739 2207/5, parc. št. 2207/5 |
|
Taborišče izgnancev samostan Redemptoristenkloster Forchheim, |
Vir:Tone
Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 - 1945,
Maribor 1968 Geslo: izgnanci123 |
Klosterstrasse 10, Forchheim, Zgornja Frankonija, Nemčija |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 17.2.2024 |
17.2.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Nemčija, Forchheim, Zgornja Frankonija |
— |
|
Temljine, Spomenik Cirilu Drekonji |
Spomenik v obliki kamnite mize s stoli, z vklesanim napisom v plečnikovskem slogu. Prostor je tlakovan in ograjen s kamnitim zidom. Odkrit je bil 6. 6. 1954. Posvečen je učitelju in pisatelju Cirilu Drekonji (1896-1944), rojenem v tej vasi. EŠD 25750 Kot talec ustreljen l. 1944 v Ljubljani. Napisan je tudi na spominskih ploščah: v Kamniku, v avli občinske stavbe v Ljubljani, v avli poslopja Društva slovenskih pisateljev.
|
Spomenik stoji v severnem delu vasi. Hiša v bližini: Temljine 26 |
V TEJ VASI
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
23.4.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Tolmin |
K. o. 2239 Kneža, parc. št. 1161/9 |
|
Padlim v NOB in osamosvojitveni vojni-Videm pri Ptuju |
. |
Trg v Vidmu pri Ptuju desno pred vhodom na parkirišče Mesarije Žerak. Viden s ceste, a pogled delno zakriva živa meja. |
"V SPOMIN PADLIM V NOB IN V VOJNI ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO OBČINA VIDEM 2001" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 |
10.12.2022. 00:00 |
— |
Prepis in slike Bor1974 - 14.XII.2022 |
Troetažni okrogli podstavek iz kamenja z belim cvetom in marmorno ploščo ob strani. |
Videm |
— |
|
Svetozar Vukanić, Žale
|
— |
Ljubljanske Žale: Žale [A]: oddelek [37A], vrsta [6], grob [7]. |
[levo od nagrobnika je rdeča zvezda na kovanih rešetkah] VUKANIĆ SVETOZAR VUKANIĆ IVA KLENOVŠEK ANA 1912 - 1991 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mojca Ž. 2.6.2022
D.Divjak 30.6.2023 |
30.6.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 30.6.2023 |
družinski nagrobnik
|
Ljubljana |
K.o.: 1736, št.parc.: 826/11 |
|
Grizoldova domačija |
Vrata Grizoldove domačije na Smolniku so bila vedno odprta za borce, kurirje,
obveščevalce in aktiviste. Ta trdna domačija se je že več rodov nazaj izkazala s
svojo narodno zavednostjo in svobodoljubjem. Na Grizoldovi domačiji so se vršili
razni sestanki in konference ilegalcev in legalnih sodelavcev. Sin Franjo je
razmnoževal ilegalno literaturo. Bil je član Okrajnega komiteja SKOJ za okraj
Maribor-desni breg. Na tej domačiji je bila ustanovljena na prelomu leta 1944/45
Pionirska organizacija za območje Ruš. 28.marca 1945 so Nemci zverinsko umorili
gospodarja Mirka Grizolda in njegovega 17 letnega sina Franja, ustrelili Jožeta
Fridriha, dom pa izropali in zažgali. Tako so nas pozdravljali slavoloki, ko smo se vzpenjali na 840 m visoki Smolnik nad Rušami. Tu je bila 5. oktobra 1980 slovesnost, ki so jo organizirale družbenopolitične organizacije in KS Smolnik-Fara. Odkrili so spominsko ploščo, na kateri piše: GRIZOLDOVO DOMAČIJO Približno 2000 ljudi se je zbralo na tem prečudovitem delu Pohorja, da bi se
poklonili spominu žrtvam boja za našo svobodo ter se seznanili s težko, a
veličastno zgodovino NOB tega kraja, obenem pa vse to združili z lepim izletom v
naravo. […] (Erna Muser, Pohorje vabi, Planinski vestnik, Glasilo Planinske zveze Slovenije, 2, februar 1981, str. 90, 91. Elektronski vir: Planinski vestnik, 2, februar 1981, 89 Dostop: 10. 6. 2024) |
Smolnik 74, Ruše |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
10.6.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 10.6.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal opis in povezavo iz Planinskega vestnika |
Spominska plošča |
Ruše |
K. o. 672 Smolnik, parc. št. *36 |
|
Franc Šteklič |
Blizu naselja Ljubečna, je na mestu, kjer je padel Franc Šteklič, sekretar OK KPS za Celje-okolica, je spominska plošča.
Franc Šteklič je napisan tudi na plošči, ki se hrani v gasilskem muzeju v Ljubečni (Opekarski in gasilski muzej) |
Ljubečna |
NA TEM MESTU JE |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik 3. 4. 2022 |
21.8.2022. 00:00 |
— |
Foto Urh Ferlež 21. 8. 2022. "Plošča je bila na željo lastnika s prvotne lokacije odstranjena in je shranjena v opekarskem in gasilskem muzeju, ki je v gasilnem domu (naslov Kocbekova cesta 5)." |
Spominska plošča |
Celje |
— |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.6 |
— |
Na koncu kraka Žaucerjeve ulice, SZ od h. št. 18, Ljubljana. |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po fotografiji in podatkih Mojce Župančič |
29.8.2020. 00:00 |
— |
— |
Betonski steber |
Ljubljana |
Vič, 1275/3 |
|
Škofja Loka, plošča neposlušnim mobiliziranim Luksemburžanom |
»21. maja 1993 - […] Predsednik vlade kneževine Luksemburg Jacques Santer je odkril spominsko ploščo Luksemburžanom, mobiliziranim v nemško policijo, ki so leta 1941 v Škofji Loki in drugod v Sloveniji odkrito zavračali vojskovanje proti slovenskim partizanom. Ploščo so vgradili na pročelje škofjeloške vojašnice.«
Iz območja nekdanje škofjeloške vojašnice je bila plošča leta 1998 preseljena na fasado Osnovne šole Škofja Loka-mesto. Pri napadu v Dražgošah januarja 1942 je sodelovalo večje število v nemško policijo mobiliziranih Luksemburžanov, ki pa so se uprli že prvi dan. Niso hoteli v napad proti partizanom in odvrgli so celo orožje. Zaradi tega jih je policijsko poveljstvo nekaj pobilo, ostale pa so razorožili in jih odpeljali s Češnjice in Škofje Loke v Šentvid in dalje v Innsburck. Tam so od njih zahtevali, da prisežejo Hitlerju. Luksemburžani pa so jim odgovorili, da niso Nemci, in da se proti drugim narodom ne bodo borili za Hitlerja. Zato so jih razposlali po raznih koncentracijskih taboriščih.
|
Škofja Loka, Šolska ulica 1, na fasadi, Osnovne šole Škofja Loka-mesto, desno od glavnega vhoda |
LUKSEMBURŽANOM, NASILNO MOBILIZIRANIM V OKUPACIJSKO POLICIJO V SPOMIN NA NEPOSLUŠNOST NACISTIČNIM OBLASTEM V AKCIJAH PROTI ODPORNIŠKEMU GIBANJU SLOVENCEV V LETU 1941. VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE 21. MAJ 1993 . AUX LUXEMBOURGEOIS INCORPORÉS DE FORCE DANS LA POLICE D'OCCUPATION, EN MÉMOIRE DE LEUR ESPRIT INSOUMIS AU RÉGIME NAZI DANS LES ACTIONS MENÉES CONTRE LA RÉSISTANCE SLOVÈNE EN 1941. LE GOUVERNEMENT DE LA RÉPUBLIQUE DE SLOVÉNIE LE 21. MAI 1993 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 17.12.2021 |
30.3.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 30.3.2023, po podatkih Zdenke Primožič dodal opis |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
K. o. 2035 Škofja Loka, parc. št. 42/2 |
|
Strane, Komanda mesta Senožeče in Postojna |
V vasi in njeni bližini je v letu 1944 dolgo taborila Komanda mesta Senožeče, ki se je proti koncu leta preimenovala v Komando mesta Postojna. |
pročelje hiše Strane 1 |
NA TEM OBMOČJU JE OD MARCA 1944 DELOVALA KOMANDA MESTA SENOŽEČE IN POSTOJNA OK ZSMS STRANE 1944–1984 POSTOJNA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 19. 12. 2023, po slikah in besedilu Mojce Luštrek |
19.12.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Postojna |
K.o. 2482 Strane, parc. št. 1771/2 |
|
Partizanska narodna kmetija, Planina |
— |
Na razcepu cest proti Mirni gori in Gačam, Planina. |
V tej vasi in njeni |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
23.12.2024. 00:00 |
— |
— |
lesena plošča |
Semič |
1532 Planina, 2436 |