| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Dobrova pri Ljubljani, pokopališče |
Spomeniki pomembnim osebnostim in dogodkom iz NOB. EŠD 17242 . Geslo: herojgrob1234 |
Južni del pokopališča v Dobrovi. |
KOT TALCI SO DALI OČE FRANC ZADNIKAR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Haldnik. Dopolnil: M. Kermavnar 14.5.2020 |
14.5.2020. 00:00 |
— |
— |
nagrobniki |
Dobrova-Polhov gradec |
1994 DOBROVA, 1141/4 |
|
Milka, Tončka in Mica Šobar, Rožni Dol |
Številna Šobarjeva družina z Gornjih Laz se je jeseni 1941 vsa vključila v NOB. Milka, narodna herojinja, je padla pri Gabrovki nad Litijo, Mica je padla na Grmeču v Bosni, Tončka pa na Javorovici. V družinskem grobu na pokopališču v Rožnem dolu počivata sestri Milka in Tončka, na nagrobniku pa je izpisano tudi ime sestre Mice. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978,
str. 95. »Rožni dol: Partizansko grobišče na pokopališču. Napis: 'Tu sta pokopani sestri Šobar Milka-Nataša, narodni heroj, borka Cankarjeve brigade, padla 17. 8. 1943, v Sv. Križu pri Litiji, in Šobar Tončka, borka Cankarjeve brigade, padla 17. 4. 1944 na Javorici.' Tretja sestra, Mica, poročena Majer, je padla kot borka leta 1942 na Grmeč Planini v Bosni.«
»Komandant čete je materi, ki je v boju izgubila tri hčerke (poleg Milke sta padli še Mica in Tončka) v pismu zapisal tudi: 'Mama nikar ne žaluj! Zaman iščem danes med brigadirji takšnih borcev, kot so bile Tvoje hčerke – ne najdem jih več.'« |
Pokopališče Rožni dol, na severni strani cerkve. |
[križ] KOŠIR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
23.12.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 9. 9. 2024 v Opis dodala podatek s spletne strani, 10. 9. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjige Bela krajina skozi viharje k svobodi.
Dodal posnetek nagrobnika in označil kot obstoječe. Nagrobnik je pokazal potomec Dušan Šmajdek. M. Hladnik 23. 12. 2024. |
Nagrobnik |
Semič |
K. o. 1522 Pribišje, parc. št. *56 |
|
Lehen na Pohorju |
"4. julija 1975 smo praznovali državni praznik, dan borca. Takrat smo na Podružnični šoli v Lehnu na Pohorju odkrili ploščo v spomin med narodnoosvobodilnim bojem padlim partizanom Lehna. Obenem smo odkrili skulpturo matere s padlim partizanom, ki jo je v lesu izdelal umetnik in likovni pedagog Štefan Kresnik. Partizanski miting v Lehnu je bil v čast tridesete obletnice zmage nad nacifašizmom. -- Borut Milena Končnik. Svobodna beseda avg. 2020. 10 |
Na stari OŠ Lehen na Pohorju 49. |
ZA SVOBODO DOMOVINE IN LEPŠO ČUČEJ JOŽE ODBOR ZVEZE BORCEV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 28. 9. 2020 |
30.12.2022. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografije, 30.7.2022
Obisk in dve sliki M. Hladnik 30. 12. 2022 |
plošča in kip |
Podvelka |
— |
|
Dr. Zdenko Budič |
14. julija 1942 so tri čete Kranjčevega bataljona 2. grupe odredov in Poljanska četa napadale nemško obmejno postojanko Lučine, a so postojanki prišle na pomoč okrepitve in odbile partizanski napad. 1. četa Kranjčevega bataljona je bila 16. julija obkoljena v Čenšiškem grabnu na zahodni strani Bukovega Vrha. V preboju je padel zdravnik dr. Zdenko Budič, njegovega spremljevalca, bolničarja, pa so Nemci ujeli. Več... Zdenko Budič - Janez, zdravnik, rojen je bil 27. julija 1915 v Ljubljani, oktobra 1941 je postal vojaški poverjenik v kvartnem odboru OF Stari Vodmat, maja 1942 vstopil v 1. bataljon Savinjskega odreda in z 2. grupo odredov, ki je bila na pohodu prek Gorenjske na Štajersko, prišel v Poljansko dolino. Spomenik je bil odkrit 6. avgusta 1978. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 55-56. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/bukov-vrh.html |
Dostop iz Poljan po Hotoveljski grapi do Drnovškovega mlina, kjer se pot odcepi h Kisovcu (5 km). |
[zvezda] DR. BUDIČ ZDENKO 1915 – 1942 L. D. POLJANE, 4. 7. 1978 [zvezda] Dr. ZDENKO BUDIČ * 1915--+1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
29.12.2022. 00:00 |
— |
Dodal štiri fotografije Tomaža Wrabra, nečaka padlega ("Letos 16. julija [2022] (torej točno na 80. obletnico njegove smrti) smo ta grob spet obiskali in nastalo je nekaj fotografij, ki so v priponki. Tista s svečko je seveda zaradi obletnice."). -- M. Hladnik 29. 12. 2022 |
dve plošči na grobu |
Gorenja vas |
2046 KOVSKI VRH,146/1 |
|
Pavel Lunaček |
V stavbi ginekološke klinike UKC Ljubljana je vzidana spominska plošča organizatorju partizanskega sistema konspirativnih bolnišnic dr. Pavlu Lunačku - Igorju. Marmornata plošča je vdelana v svetel kamnit okvir, vrh katerega sta vklesani lovorovi vejici. Na nasprotni steni je vzidana enaka spominska plošča, posvečena 16 predstavnikom ljubljanske porodniške šole med letoma 1753 in 1944. |
Spominska plošča je vzidana v prostorih ginekološke klinike UKC Ljubljana na Šlajmerjevi ulici 3, v nekdanji vhodni avli, kjer se zdaj pričenja pasaža, ki kliniko povezuje s sosednjo stavbo porodnišnice.
|
AKADEMIK IN PROFESOR DR. PAVEL LUNAČEK - IGOR BOREC NOV SOUSTANOVITELJ POPOLNE MEDICINSKE FAKULTETE PRVI PREDSTOJNIK KLINIKE ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO 1945-1955 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
10.5.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
— |
|
Ljubljana, Žale, Stane Kavčič |
Kavčič je že pred vojno deloval v sindikatih, član KPS pa je postal julija 1941. Med NOB je bil od 1942 sekretar okrožnega komiteja komunistične partije Vrhnika, januarja 1943 je postal sekretar pokrajinskega komiteja Skoja za Slovenijo in sekretar Glavnega iniciativnega odbora Zveze slovenske mladine. Na Kočevskem zboru je bil izvoljen v SNOO in AVNOJ, konec 1943 pa postal član CK SKOJ in predsednik pokrajinskega odbora USAOJ (Zveze socialistične mladine Jugoslavije) za Slovenijo. Krajši čas se je šolal v Sovjetski zvezi. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941. Po koncu vojne je bil na vodilnih političnih položajih. Kot zagovornik liberalne gospodarske usmeritve in slovenskih interesov v Jugoslaviji je bil jeseni 1972 prisiljen odstopiti s funkcije predsednika Izvršnega sveta Slovenije (vlade) in člana predsedstva ZKJ in se upokojiti.
Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Stane_Kav%25C4%258Di%25C4%258D |
Ljubljana, pokopališče Žale, grob: oddelek [19B], vrsta [11], grob [12] |
STANE KAVČIČ1919 –1987 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 7.12. 2022, po slikah in besedilu M. Luštrek |
7.12.2022. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
|
Žrtvam v Lazeh, Stari trg |
Oktobra leta 1943 se je v Poljanski dolini ob Kolpi odvijala Nemška ofenziva.
Na tem področju se je odvijala Nemška ofenziva pod imenom Četrta faza in to po
izrecni zahtevi Hitlerja. V okviru te Četrte faze so deli nemškega 14. SS
policijskega polka začeli prestopati reko Kolpo pri Blaževcih in Štefancih s
Hrvaške v popoldanskih urah 23. oktobra 1943. V vasi Dol so se zbrali Nemci
in Belogardisti, ki so se priključili nemškim enotam.
"V petih grobovih z nagrobniki so pokopani znani in neznani padli partizani, ki so izgubili življenja med drugo svetovno vojno v okolici Starega trga. Urejeni so bili po letu 1945." Datum odkritja: 1. november 1951. Grob so uredili svojci. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 103. |
Na vzhodnem delu pokopališča v Starem trgu, ob cerkvi na južni strani vasi Stari trg. |
KOT ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA IN DOMAČIH IZDAJALCEV SO PADLI ZA SVOBODO SVOJEGA NARODA DNE 24.10.1943 V LAZEH KAPŠ PETER KOBE JOŽE RAUH JOŽE KOBE VILIJEM GORJUP MIRKO KOBE EMIL SLAVA JIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 9. 3. 2017, dop. M. Hladnik |
29.4.2024. 00:00 |
— |
Dodal troje svežih fotografij. M. Hladnik 29. 4. 2024 |
Nagrobnik |
Črnomelj |
K. o.: 1557 - STARI TRG OB KOLPI, parcela: *1/0 |
|
Bazoviškim zapornikom, Koper |
Na današnjem Muzejskem trgu je od leta 1822 stala kaznilnica, ki je lahko sprejela do tisoč kaznjencev; bila je med največjimi v nekdanji Avstriji. V letih fašistične okupacije je bilapremajhna. Zato so tudi nekdanjo stavbo ob sedanjem skladišču tobaka, zahodno od mehaničnih delavnic Slavnika v Semedeli, uporabljali za zapore in mučilnice. Leta 1930 sov njej mučili bazoviške žrtve Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. Na osnovni šoli Janka Premrla-Vojka ob Ulici Patricia Lumumbe je vzidana spominska plošča s posvetilom vsem, ki so trpeli v zaporih; odkrita je bila ob 40-letnici KPJ, decembra 1959. Spominsko znamenje s posvetilom je tudi na ostankih fašistične mučilnice v Semedeli, 100 m od križišča cest Ljubljana—Piran in Koper—Semedela; odkrito julija 1970.
|
Spomenik je v Semedeli, Istrska cesta 61, levo ob avtocesti pred predorom. Dostop iz Semedele do viadukta. Pod mostom je spomenik. |
NA TEM MESTU JE NEKDAJ STALA FAŠISTIČNA MUČILNICA BORCEV ZA
SVOBODO. V NJEJ SO LETA 1930 MUČILI TUDI BAZOVIŠKE JUNAKE. POSTAVLJENO V SPOMIN
MUČENIKOM IZ BAZOVICE IN DRUGIM PROTIFAŠISTIČNIM BORCEM, ŽRTVAM
FAŠIZMA.JULIJA 1970. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
S. Gradišnik, 19.07.2021 |
30.4.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Koper |
k.o.2606 - Semedela, parc. št.:365/5 |
|
Tribuče, Spominska plošča padlim in ustanovitvi |
Datum odkritja: 27. 4. 1952 Tekst prepisan iz fotografij, zato je pomanjkljiv. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 98. |
Nekdanja osnovna šola, Tribuče 58 |
[zvezda] SPOMINI IZ NOB PADLI V BORBI ŽRTVE FAŠIST. TERORJA KRALJ JANEZ KRALJ MIHA SLAVA PADLIM JUNAKOM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano
Dušan Škodič, 5.8.2021 |
6.2.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 6.2.2022, originalni zapis na tej lokaciji razdelil na dva in zapisal tekst na plošči |
Spominska plošča |
Črnomelj |
K. o.: 1546 - TRIBUČE Parcela: *90 |
|
OŠ Tribuče, ustanovitev 1. avstrijskega batalijona |
Ustanovitvi Avstrijskega partizanskega bataljona, v katerem se je poveljevalo v nemščini.
Datum odkritja prvotne plošče: 28. 11. 1964 Datum odkritja nove plošče: 25. aprila 2015 Avtor: kamnoseštvo Dim iz Gradca Postavitelj: Zveza borcev Slovenije in KPA (Komunistična partija Avstrije) V Tribučah je bila z ukazom glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije 24. 11. 1944 ustanovljen 1. avstrijski bataljon v katerem je sodelovalo približno 150 borcev z območja današnje Avstrije. Spominska plošča ima po novem zapis v dveh jezikih, prejšnja spominska plošča pa je hranjena v avstrijskih arhivih. |
Na poslopju nekdanje OŠ v Tribučah 58, hiša je že 30 let zasebna last. Plošče obiskujejo, po podatkih lastnika občasno pride tudi avtobus iz Avstrije.
Lokacija popravljena |
V TEM KRAJU JE BIL Z UKAZOM GLAVNEGA ŠTABA AN DIESER STELLE WURDE ENTSPRECHEND |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano
Dušan Škodič, 5.8.2021 |
8.8.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 6.2.2022, originalni zapis na tej lokaciji razdelil na dva in zapisal tekst na plošči, dopolnil opis. |
Spominska plošča |
Črnomelj |
k.o. 1546 - TRIBUČE, Parcela: *90 |
|
Ljubljana, spomenik talcem |
Po odloku o streljanju talcev z dne 24. aprila leta 1942, ki sta ga podpisala poveljnik XI. armadnega zbora general Mario Robotti in visoki komisar Emilio Grazioli, so v Ljubljani 1. maja leta 1942 ustrelili na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti prva talca – Ernesta Eypperja in Mirka Gašperina. V Gramozni jami pa so prve talce ustrelili 13. maja 1942, kot prvega mladinca Milana Šušteršiča. Padlo je več 124 žrtev, med njimi organizacijski sekretar CK KPS Tone Tomšič, slikar Hinko Smrekar in vrsta drugih aktivistov OF. Na kraju, kjer so talce in obsojence streljali, stoji kip umirajočega talca, delo kiparja Borisa Kalina. Obelisk pred vstopom je delo Vinka Glanza, 1957. Viri:
Foto: Domen Kaučič |
Vzporedno s Tomačevsko cesto, na zahodnem robu Novih Žal, na koncu 150 metrske peščene poti. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Domen Kaučič, 20.12.2016 |
19.9.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 19.9.2023, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 |
Kip ustreljenega na kamniti plošči |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 565/2 |
|
Elizabeta, Helena, Julij, Ladislav Schönauer, Šalovci |
|
Šalovci 161 |
[nedokončano] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
17.5.2024. 00:00 |
— |
— |
spotikavci |
Šalovci |
— |
|
Bazovica |
Bazovica v boju. V Bazovici: Odbor za postavitev spomenika padlim v N.O.B., 1973 |
Ob cerkvi (zahodno) sredi Bazovice. Italija |
[zvezda] PADEL KOT TALEC PADLI V KONCENTRACIJSKEM TABORIŠČU: POGREŠANI: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 1. 11. 2018 |
25.5.2023. 00:00 |
— |
Popravki in dopolnitve besedila M. Luštrek 17. 9. 2022.
M.Kermavnar, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 Mojce Luštrek |
pet stebrov s preklado, pokončni kamniti blok in bronasta skulptura v obliki rože/sklede |
Italija |
— |
|
Ljubljana-Judovski spotikavci: Ladislav in Regina Zajc |
Postavljeno 6. 8. 2018.
|
Va pločniku pred vhodov v hišo Resljeva 8, Ljubljana |
TUKAJ JE PREBIVAL LADISLAV ZAJC ROJ. 1901 ARETIRAN 12. IX. 1944 DEPORTIRAN V DACHAU TROSTBERG PREŽIVEL . TUKAJ JE PREBIVALA REGINA ZAJC ROJ. STEINBERG, 1910 ARETIRANA 12. IX.1944 ODPELJANA V BEGUNJE DEPORTIRANA V RAVENSBRÜCK PREŽIVELA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 5. 4. 2019 po podatkih Vuka Čosića
10. februar 2021- dopolnil D.Divjak |
11.4.2025. 00:00 |
— |
10.2.2021 - uskladil zapis spotikavcev, D.Divjak
M.Kermavnar, 11.4.2025, dodal fotografijo 3/1 Zdenke Primožič. |
Spotikavec |
Ljubljana |
TABOR, 3768 |
|
Grobišče na Kalobju |
— |
Na pokopališču Kalobje |
[zvezda] S PODROČJA KALOBJA SO V LETIH 1941 - 1945 DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA SVOBODO DOMOVINE NASLEDNJI BORCI NOV: OCVIRK IVAN VOGA TOMAŽ BREČKO FRANC OCVIRK LEOPOLD POLUTNIK FRANC OCVIRK FRANC SENICA FRANC PRIVŠEK STANISLAV VODOPIVEC FRANC ZUPANC ŠTEFAN SAJOVIC FRANC ŽVEGLER KAREL MURN ANTON ROMIH JOŽE ZIMŠEK PETER SLAPŠAK LEOPOLD NJEŽIČ SLAVKO IZ BOSNE PUSAR JANEZ V TEM GROBIŠČU SO POKOPANI ŠTIRJE NEZNANI BORCI 14. DIVIZIJE NOV ZA VASJO LEŽIJO FANTJE, FANTJE, KI HOTELI SO ŽIVETI, PA SO MORALI UMRETI. KAJUH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Dvoršek, 4.3.2018 |
3.10.2023. 00:00 |
— |
Prepis s plošče Bor1974, 23.VIII.2021
M.Kermavnar, dodal ime avtorja verzov na plošči, vir verzov in fotografije 3/1 do 3/3 |
Spomenik in grobovi borcev NOV |
Šentjur |
— |
|
Padli zdravniki in medicinci |
Plošča je posvečena 45 zdravnikom in 50 medicincem, umrlim v narodnoosvobodilni borbi 1941-1945. Plošča ranjencem, zdravljenim 1941-42. Postavljena 1947, relief 1971 (ali 1970). Avtor reliefa je Marjan Keršič Belač. EŠD 5663 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 21. Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 86. |
Komenskega 4, Ljubljana, ob vhodu nad stopnicami na zahodni strani stavbe; nasproti City Hotela, spominska plošča je vzidana ob severozahodnem vogalu stavbe. |
NAŠI STANOVSKI TOVARIŠI PADLI IN MUČENI DO SMRTI LEO ADAMIČ FRANC JANEŽIČ RADO
PRIMIC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 5. 2017 |
23.2.2025. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 6.3.2024, dodal besedilo na spomeniku.
M.Kermavnar, 23 .2. 2025, dodal fotografijo 3/2 Janija Luštreka ter drobne popravke teksta. |
plošča z reliefom |
Ljubljana |
TABOR, 2484 |
|
Padlemu partizanu, Radelca |
V Radelci je postavila v spomin svojemu sinu, ki je padel v boju 16. avgusta, njegova mati z Breznega vrha, znamenje. Vir: Milan Ževart, Po sledeh NOB, str. 244. . SIstory navaja Ime in priimek: Gabriel Helbing, Oče: Janez, Mati: Neža, Datum rojstva: 06. 03. 1923, Kraj rojstva: Zgornja Kapla, Kraj bivanja: Brezni vrh, Stara občina: Remšnik, Nova občina: Radlje ob Dravi, Datum smrti/izginotja: 26. 08. 1944, Kraj smrti/izginotja: Radelca, Kraj pokopa: Remšnik. » V že nekajkrat omenjenem članku 'Na Kozjaku žari' je ohranjeno kar obsežno pričevanje komandanta Murata o bojih pri sv. Urbanu. […] Po partizanskem poročilu sta pri sv. Urbanu padla dva partizana, po pričevanjih pa trije. […] Zgodaj zjutraj v prvem spopadu je bil hudo ranjen Gabrijel Helbl, domačin s Kozjaka. Tedaj je bil ranjen tudi Ivan Veingerl-Mirko. Pri umiku partizanov z bojišča je neka okupatorjeva enota naletela na ranjenca. Mirku je uspelo pobegniti, Gabrijel Helbl-Franci je tudi stekel nekaj korakov, nakar so ga zajeli in ubili. Mati Gabrijela Helbla je po osvoboditvi v spomin svojemu sinu postavila kapelico pri sv. Urbanu.« (Milan Ževart, Lackov odred, 1. knjiga, Knjižnica NOV in POS, Maribor: Založba Obzorja Maribor, 1988, str. 150, 151) Fotografija1: (Milan Ževart, Lackov odred, 1. knjiga, Knjižnica NOV in POS, Maribor: Založba Obzorja Maribor, 1988, str. 152) |
Radelca, lokacija je približna. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
S.Gradišnik 7.11.2023 |
16.3.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 16.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil Opis in dodal fotografijo 1. |
znamenje |
Radlje ob Dravi. |
— |
|
Šempas, spominska plošča Hrovatin Jožefu |
Spominska plošča posvečena Hrovatin Jožefu - kmetu, komunistu, revolucionarju in borcu Prekomorske brigade Geslo: prekomorci123 |
Šempas 136, na stavbi KS Šempas |
[srp in KMETU KOMUNISTU |
— |
4. 7. 1982 |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar --
Slikal in obiskal - LM: 18.7.2021 --
27.avgust 2021 dopolnil D.Divjak -- |
27.8.2021. 00:00 |
10.1.2026. 12:04 |
27.8.2021 dodal fotografije in dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
K. o.: 2313 - ŠEMPAS, parc. št. *475 |
|
Grobišče petih padlih borcev |
V letu 1942 so belogardisti iz postojanke Cerklje vedno pogosteje hajkali po področju Krvavca in napadali partizanske enote. V takih bojih je v avgustu 1942 padlo pet borcev II. grupe odredov, katerih imena in priimki so ostali neugotovljeni. V jeseni 1945 so bili ti neznani partizanski borci prekopani in prepeljani na cerkljansko pokopališče. Nagrobnik je postavil krajevni odbor ZB NOV Cerklje in ga odkril 4. oktobra 1959. Spomenik je bil obnovljen leta 2015. Obnovil ga je prostovoljno Ivan Krivec. Vir: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 79. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 227. EŠD: 10081 (memorialna dediščina) |
Na vaškem pokopališču v Cerkljah v prvi vrsti, levo od vhodnih vrat pri poslovilnih vežicah, za zidom. |
NEZNANIM PETIM BORCEM KI SO PADLI POD KRVAVCEM V BORBI Z OKUPATORJEM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Krivec in Petra Ropret |
7.6.2023. 00:00 |
— |
15.01.2023, Lado Nikšič
M.Kermavnar, 7.6.2023, po informaciji sprememba opisa lokacije na pokopališču, sprememba napisa na spomeniku in fotografije 3/1 do 3/3. |
Naravna skala (138 cm x 66 cm) z zglajeno ploskvijo, v katero je vklesan in rdeče obarvan napis. |
Cerklje na Gorenjskem |
K. o. 2118 Cerklje, parc. št. 526 |
|
Žalikova domačija, Logarovci |
Plošča je bila prvotno pritrjena na zunanji zid Žalikove domačije in bila odkrita 1. 6. 1958. Pozneje je bila prestavljena na dograjen betonski podstavek z vzidanimi prodniki, ki stoji pred hišo. Spominska plošča obeležuje spomin na borbo partizanov in aktivistov s Kozaki. Neenakovreden boj se je odvijal 3. 2. 1945, kjer sta poleg borcev izgubila življenje domačina Žalik Ivan in Katarina, gospodarja domačije. Ustreljena sta bila vržena v goreče poslopje. Za kratek čas je uspelo pobegniti hudo ranjenima Cirilu Jurešu in Petje Mariji, ki pa so ju ujeli. Oba so mučili in na koncu ubili: Jureša so obesili in njegovo truplo je viselo par dni na ljutomerskem glavnem trgu. Petjetova je bila ustreljena pozneje. Tragična izguba življenj le nekaj mescev pred koncem vojne! Ker obstajajo različne interpretacije dogodka, naj ta zapis omeni le umrle, kajti preživeli so odnesli skrivnosti v grob.
31. 1. 1978 so po Branku Bernotu - Aljažu poimenovali osnovno šolo v Križevcih pri Ljutomeru, danes je to OŠ Križevci pri Ljutomeru. |
Logarovci , ob h. št. 66 |
Na tem mesu so dne 3. febr. 1945 v zmagoviti bitki z okupatorjevimi hlapci padli: BERNOT Branko - Aljaž iz Ljubljane BERDEN Jožko - Rastko iz Babinec ŽALIK IVAN - lastnik te hiše ŽALIK Katarina - njegova žena Hudo ranjena so fašisti ujeli in pozneje zverinsko ubili, JUREŠA Cirila-Maksa iz Bunčan PETJE MARIJO - Vido iz Litije Slava jim! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vesna Kitthiya, dop. MH |
13.4.2020. 00:00 |
6.10.2025. 11:57 |
Vnesel podatek B. Borovskega o poimenovanju šole in lit. M. Hladnik 6. 10. 2025 |
Spomenik |
Križevci |
247 LOGAROVCI, 1314 |
|
Anhovo, Spominska plošča Žnidaršič Alojzu |
Na fasadi hiše Anhovo 16 |
IZ TE HIŠE JE PADEL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
14.8.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 7.9.2021, fotografijI, napis na obeležju |
Spominska plošča |
Kanal ob Soči |
2274 ANHOVO, 1422 |
||
Goriče - centralni spomenik padlim borcem in talcem |
OPIS SPOMENIKA: Kvader v obliki spirale (višina 460 cm, premer 87 cm) prikazuje spremembo družbenega reda po zmagi revolucije. Spomenik je posvečen padlim borcem in talcem iz krajev, ki so pripadali bivši občini Goriče (Babni vrt, Čadovlje, Golnik, Goriče, Letence, Kamnjek, Zavode, Pangeršica, Povlje, Srednja vas, Tenetiše, Trstenik, Zalog, Svarje in Žablje). V prednjo ploskev so vklesana imena padlih borcev, v zadnjo ploskev pa imena ustreljenih talcev – domačinov. Načrte za spomenik in okolje je napravil arhitekt Edvard Ravnikar. Spomenik, ki ga je postavil krajevni odbor ZB NOV Goriče, je 28. junija 1953 odkril je takratni predsednik MLO Kranj in nekdanji komisar Gorenjskega odreda Vinko Hafner. OPIS DOGODKA: V krajih, ki so pripadali nekdanji občini Goriče, so se v letih pred vojno preživljali ljudje v glavnem s kmetijstvom, z živinorejo, sadjarstvom, delno tudi z gozdarstvom. Prebivalci so zato živeli v pretežni meri pod vplivom vladajočih meščanskih strank. Položaj pa tudi miselnost sta se začela spreminjati šele z razvojem industrije v Kranju in bližnjem Tržiču. Pa tudi gradnja novih poslopij golniškega zdravilišča je nudila mnogim domačinom delo. Tako se prvič v občini Goriče pojavi nov sloj – delavci. Prihajali pa so na golniška gradbišča tudi delavci od drugod, posebno s Primorskega. Ti so že šli skozi pekel fašističnega zatiranja in si zato našlidelo v naših krajih. Kot narodno zavedni in napredno usmerjeni ljudje so prinesli tega duha tudi na področje Gorič. Ista napredna miselnost pa je pričela prihajati v te kraje tudi po delavcih, ki so bili zaposleni v Kranju in Tržiču. In tako je našel veliki čas narodnoosvobodilnega boja domačine Gorič in okolice pripravljene. Krvni davek je bil v teh podgorskih krajih zaato izjemno visok: v bojih je padlo 26 domačinov, 23 pa jih je bilo ustreljenih kot talcev ali je umrlo v taboriščih. Med najbolj aktivnimi v boju za preusmeritev vaške miselnosti v Goričah je treba omeniti Oskarja Peršoljo, ki je prišel v Jugoslavijo iz Goriških Brd (Kojsko) že leta 1936. v partizane je odšel spomladi leta 1942. udeležil se je znane borbe v Udin borštu 14.septembra 1942. Takrat so ga Nemci ujeli. Poslali so ga v taborišče Mauthausen in že 21.aprila 1943 je podlegel mučenju. Od domačinov je bil najpomembnejši aktivist Stanko Konc – Kos. Po poklicu je bil krojaški pomočnik in bil že v letih pred pred okupacijo zelo agilen v drlavskem prosvetnem društvu Svoboda (pozneje Vzajemnost) v Kranju. V partizane je odšel v začetku leta 1942 in takoj prevzel različne politične in vojaške funkcije. V borbi z gestapovci in domačimi izdajalci je bil dne 14.februarja 1944 tik nad Zalogom ustreljen. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 84-85; Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 227; Podatki o spomenikih in spominskih obeležjih na območju KO ZB NOV Goriče, ki s svojo dejavnostjo pokriva KS Golnik, Goriče, Tenetiše in Trstenik EŠD 29198, memorialna dediščina |
Spomenik stoji sredi Gorič, na ovinku ceste, ki vodi proti Golniku (blizu cerkve).
Hiša v bližini: Goriče 27 |
PADLI BORCI V NOB 1941 – 1945 DOLENC VALENTIN GRIL VALENTIN JAVORNIK JAKA KALAN ANTON KONC STANKO MALI ANTON KOSMAČ MARTIN STARE FRANC SIRC MIHAEL GORJAN JOŽE ZAPLOTNIK JANEZ ZUPAN IVAN ZUPAN PETER MALI FRANC VALJAVEC JOŽE ROTAR IVAN ROTAR PETER URBANC JAKOB LIKAR STANKO LIKAR FRANC MOČNIK JANEZ DORNIK MIHA ŠVEGELJ SLAVKO TORČ JAKOB ŠVEGELJ LUDVIK PAVLI SLAVKO ZUPAN ALOJZIJ STUDEN PETER PADLI TALCI ALEŠ FRANC BRŽNIK ANTON BEZNIK ANTON CERAR PETER DOLINŠEK ALOJZ JENSTERLE FLORIJAN KRNIČAR FRANC KOKALJ JOŽE KLINAR FRANC KRNIČAR JURIJ LAZAR JOŽE LOTRIČ FRANC MALI PETER MOČNIK IVAN PERŠOLJA OSKAR PODAKAR LUKA PRISTAV STANISLAV STARE JOŽE STARE VINCENC OMAN FRANC VETERNIK ANTON VIDMAR LADO JANC JANKO KOŠIR MATEVŽ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mirko Mali |
7.5.2023. 00:00 |
— |
Dodal še tri fotografije. M. Hladnik 17. 4. 2021
M. Kermavnar, 7.5.2023, dodal fotografijo 4/4 |
kvader v obliki spirale |
Kranj |
2088 GORIČE, 25/1 |
|
Renče, Plastika Bratkovič Lucijanu – Bratušu |
Bratkovič Lucijan-Bratuš vir: http://www2.arnes.si/~ljijs30/zgodovina_7.html Avtor fotografij : Bogomir Furlan, Renče |
Osnovna šola Renče, Trg 31
Plastika se nahaja na steni večnamenskega prostora - knjižnica v OŠ. DD |
LUCIJAN BRATKOVIČ BRATUŠ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK, 1.4.2020
12.9.2021 D.Divjak |
1.4.2020. 00:00 |
— |
12.9.2021 dodal posnetke Bogomirja Furlana in podatke D.Divjak |
Plastika |
Renče-Vogrsko |
K.o.: 2322 - RENČE, št.parc.: 3573/1 |
|
Ledine, gasilski dom |
Imena sedmih padlih gasilcev. Odkrita je bila 22. 7. 1951.
Opomba 1: Leta 2023 je bil obnovljen gasilski dom. Plošča je ostala vidna na prvotnem mestu. |
Na zahodni fasadi gasilskega doma, Ledine 13. |
[zvezda] Večna jim slava! Prost. gas. društvo Ledine |
— |
22. 7. 1951 |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 19. 6. 2018 |
18.3.2025. 00:00 |
26.12.2025. 07:43 |
M. Kermavnar, 17.3.2025, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 in Opombo 1. |
Spominska plošča |
Idrija |
K. o. 2359 LEDINE, parc. št. 49/2 |
|
Ljubljana, Akademski pevski zbor |
Plošča je bila odkrita ob 80-letnici koncerta Akademskega pevskega zbora ljubljanske univerza. 12. decembra 1941, v času okupacije današnjega slovenskega ozemlja, je namreč APZ izvedel svoj zadnji koncert, ki mu je sledila razglasitev kulturnega molka. Koncert se je končal s pesmijo Lipa zelenela je |
Ljubljana, Nazorjeva 2, v podhodu iz Nazorjeve ulice do vhoda v veliko dvorano Grand Hotela Union. |
V DVORANI HOTELA UNION JE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
13.12.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
AJDOVŠČINA, 2561/7 |