| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Modrijan Janez |
— |
Pokopališče Špitalič. |
PADEL NA TRŠKI GORI MODRIJAN JANEZ * 1. 7. 1910 + 6. 2. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
25.4.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Kamnik |
K.o.: 1921-ŠPITALIČ, št.parc.: 1 |
|
Spominska plošča padlim Ručigajevim |
OPIS SPOMENIKA: Vzidana podolgovata plošča iz sivega dalmatinskega kamna (velikost 80 cm x 45 cm). Napis na njej je vklesan in pozlačen. OPIS DOGODKA: Ernesta Ručigaja so ubili gestapovci 6. decembra 1942 v domači hiši. Njegov sin Božo je padel 25. decembra 1941 na Lavtarskem vrhu v boju z Nemci. Boris Ručigaj je padel v boju z okupatorjem na Bašeljskem sedlu 13. Julija 1942. Jože Ručigaj, stric Boža in Borisa, je bil ubit na Rupi pod Ovčanovim travnikom 19. marca 1944. Celotna družina znanega kranjskega sodavičarja Ručigaja je bila že pred vojno na glasu kot napredna in revolucionarna. Spominska plošča je bila odkrita ob tedanjem občinskem prazniku 1. avgusta 1953. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 9-10. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 230. EŠD 5096 |
Glavni trg 8 v Kranju, pročelje bara Teater cafe |
ZA SVOBODO SO IZKRVAVELI LETA 1941 – 1942 OČE ERNEST RUČIGAJ SINOVA BOŽO IN BORIS LETA 1944 STRIC JOŽE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
ZB NOB KO Kranj-center, Lado Nikšič maj 2014, sliko dodal M. Hladnik |
28.5.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 28. 5. 2023, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 |
Spominska plošča |
Kranj |
2100 KRANJ, 130/1 |
|
Sviščaki, Spomenik NOB |
Spomenik je izdelan iz neobdelanega avtohtonega kamna. Na prednjo stran je
vzidana plošča z vklesanim napisom. Posvečen je vsem udeležencem NOB, padlim v
Snežniških gozdovih. Odkrit je bil 12.08.1951. |
Spomenik stoji na jasi ob planinskem domu Svinščaki. Sviščaki 15, Snežnik |
☆
V SPOMIN BORCEM NOV, |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
30.1.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 30.1.2023, po besedilu in fotografijah Mojce Luštrek. |
— |
Ilirska Bistrica |
K. o. 2508 Snežnik, parc. št. 2055/21 |
|
Plošča Andreju Manfreda |
Andrej Manfreda je bil sin zavedne slovenske dužine. zaradi revolucionarnega delovanja in protifašističnih stališč je bil ves čas zasledovan. 25. marca 1930 so ga doma aretirali in odpeljali v Goriške zapore. Septembra 1930 je bil obsojen na 10 let ječe. Po petih letih zaradi bolezni odpuščen, toda že spomladi 1936 ponovno aretiran in obsojen na 14 let ječe. Umrl je v neznanihn okoliščinah v ječi v Soluzzu. Plošča je bila postavljena 15. septembra 1957 |
Spominska plošča stuji na fasadi njegove rojstne hiše v Gregorčičevi ulici št.20 Danes je tukaj Dom Andreja Manfreda. |
[zvezda] V tej hiši se je rodil 8. XI. 1908 organizator in eden prvih upornikov zoper fašistično nasilje ANDREJ MANFREDA ki je po herojski borbi za pravico delovnega ljudstva izhiral v zaporih dne 7. VII. 1943 v Saluzzo . POSTAVIL OBČ. L. O. KOBARID 15. 9. 1957 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič 26.12.2018 |
3.7.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 3. 7. 2023, po predlogu Mojce Luštrek uredil napis na plošči. |
Spominska plošča |
Kobarid |
2223 KOBARID, 288/4 |
|
Srečko Potnik |
Spominska plošča Srečku Potniku, mlademu VOS-ovcu se nahaja na Pražakovi ulici 13 v Ljubljani. Odkrita je bila leta 1949. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, gl. ur Albert Jakopič, Ljubljana 1978, str. 23. |
Pražakova ulica 13 v Ljubljani |
POTNIK SREČKO je na tem mestu 22. 5. 1942 padel kot žrtev fašističnega nasilja |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
5. 12. 2016 Filip D., foto M. Hladnik
S. Gradišnik, 22. 1. 2025 |
22.1.2025. 00:00 |
— |
S. Gradišnik, 22. 1. 2025. Zvezda je bila že trikrat obnovljena, a vedno znova demolirana. Posnetek št. 3. |
spominska plošča |
Ljubljana |
TABOR, 3787 |
|
Radio Kričač, Reber 7 |
|
Reber 7, Ljubljana |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in sliki Mojce Župančič |
14.8.2021. 00:00 |
— |
Sliki stavbe J&M Luštrek. |
medaljon |
Ljubljana |
LJUBLJANA MESTO, 153/28 |
|
Skladišče tiskarne Urška |
Partizanske tiskarne in ciklostilne tehnike so se srečevale z velikim pomanjkanjem tiskarskega materiala, papirja, strokovnih delavcev in ostalega. Zelo so skrbeli za varnost, zato so za material, ki ga je bilo težko zagotoviti, in osebje gradili skrite bunkerje oziroma za material tudi posebna skladišča. Tako je imela npr. v začetku leta 1944 Tiskarna Urška oziroma Grafika 13A na zalogi za približno štiri mesece materiala(18.000 pol satiniranega papirja, 25.000 polčasopisnega papirja, 9.000 pol ovojnega papirja, 70.000 ciklostilnega papirja, 25.000 pol prepisnega papirja, 10.000 pol pisarniškega papirja, 12.000 matric, 169 tub ciklostilne barve, 80 kg razne tiskarske barve, 1.000 kuvert, 60 zavitkov ozalit papirja ter 5 ročnih ciklostilov). Že med gradnjo barake za Urško 14 so zgradili tudi bunker za tehnično gradivo tehnike. Za bunker so izbrali globoko in ozko kraškovrtačo, ki so jo zakrili z več sloji smrekovih debel. Nato so jo z zemljo ter mahom in listjem dobro zamaskirali. Bunker je bil gotov že proti koncu aprila 1943. Zaradi povečanih potreb po tisku so proti koncu leta 1943 začeli graditi novo barako zaosebje približno 20 minut hoda stran in v njeni bližini so pripravili še en bunker za material. Poleg starega bunkerja pri Urški, ki so ga zgradili aprila 1943, so zgradili še novega, saj je na primer v poletnih mesecih 1943 v tehniko prihajalo vse več tehničnega gradiva in papirja. Poleg članov tehnike so ob prihajajoči nemški ofenzivi konec oktobra 1943 tu zavetje poiskali tudi člani IO OF in plenuma OF z Baze 20. Članitehnike so vse pospravili in poskrili v podzemne bunkerje, ki so bili pripravljeni za skrivanje tiskarskega gradiva in papirja, sami pa so se umaknili v barake. Po tem, ko so Nemci bombardirali Pugled, so se umaknili v bunker. Zunaj sta ostala Tone Marinček – Bregar in njegova žena DanicaMarinček – Urška, ki sta 26. oktobra zaprlavhod v bunker. Bunkerji so bili za silo založeni s hrano in vodo, Bregar in žena pa sta skrbela tudi za oskrbo. Po koncu ofenzive so v tiskarni že 12. novembra ponovno začeli s tiskanjem.
Slike na infotabli:
Postavitev smernih in infotabel so omogočili Slovenski državni gozdovi, d.o.o.Idejni projekt vrednote NOB: Združenje borcev za vrednote NOB Kočevje, zanj Jože Oberstar, 2020. Določitev trase peš poti, lokacij smernih in info tabel: Bojan Knavs, Jože Oberstar, Robert Latin in Vesna Jerbič Perko. Besedilo: Vesna Jerbič Perko (Pokrajinski muzej Kočevje). Strokovni sodelavec: Blaž Štangelj (Inštitut za novejšo zgodovino). Oblikovanje in izdelava tabel: Pavel Majerle Kukin. Postavitev smernih nosilcev in kozolcev Recinko d.o.o. |
Iz vasi Željne del po asfaltu po oznakah smeri Baza 20, po makadamu do vrha Roga zadnji odcep levo iz smeri Kočevja (iz smeri Stare žage prvi odcep desno) ob čebelarski postaji - opazovalnem čebelarskem panju. Vozimo po makadamu in zavijemo v prvem odcepu levo ter vozimo do prve smerne table na desni strani vozišča, parkiramo avto, z oznako Skladišče partizanske tiskarne Urška puščica desno po označeni vlaki do info table cca 10 min hoda.
45°41'18.3"N 14°58'34.5"E |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Pavel Majerle Kukin, vnesel M. Hladnik |
21.1.2022. 00:00 |
— |
— |
Infotabla |
Kočevje |
1572 ROG, 41 |
|
Josip Lemut, Bonetovšče |
Kamnita piramida, posvečena padlemu Josipu Lemutu - Saši, prvemu komandirju bataljona Simon Gregorčič. Postavljen je bil 16. 8. 1947.
Ob obisku 9.3.2022 je spomenik skoraj nedostopen. je za žično ograjo in trnovim grmovjem. Napis je skoraj nečitljiv |
Ob cesti na Bonetovšču nad Kromberkom, 50 m JV pred hišnima št. 3 in 21. |
NA TEM MESTU JE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
11.3.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 9.3.2022, napis na spomeniku, dopolnjen opis in fotografije |
— |
Nova Gorica |
K. o. 2302 Kromberk, parc. št. 479/3 |
|
Kobdilj |
Grobnica je bila na zelenici, obdani s stebrički in kovinsko ograjo. Spomenik nad grobnico je bil iz kamna pozidan slop, zaključen s simbolom Triglava. Odkrita 23. 8. 1953. EŠD 20728 Spomenik so preselili na pokopališče na griču nad Kobdiljem. |
Zahodno od naselja Kobdilj, južno od ceste Štanjel - Kobdilj, nasproti h. št. Kobdilj 1. Dostop je bil z glavne ceste po manjšem stopnišču in peščeni poti. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik |
14.7.2020. 00:00 |
— |
— |
grobnica |
Komen |
2418 KOBDILJ, 796/2 |
|
Kobdilj, grobovi na pokopališču |
— |
Pokopališče Kobdilj je na griču nad vasjo, okoli cerkve. |
TU POČIVA OČE .......................................... TUKAJ POČIVAJO .......................................... RODBINA ŠVAGELJ .......................................... UKMAR VLADIMIR .......................................... DRUŽINA GRČA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
14.7.2020. 00:00 |
— |
— |
nagrobniki |
Komen |
2418 KOBDILJ, 894/2 |
|
Kneža, Slatna - spomenik padlim borcem in žrtvam FN |
Trije pravokotni betonski bloki, obdani z opeko. Na prednji strani so pritrjene marmorne plošče. Postavljen je bil 1. 11. 1957. Obnovljen 1981? (letnica na levi strani podstavka spomenika) EŠD 26972 Čas človečnosti, 196 Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 248. Po JSNP (170) je bil spomenik 39 + 22 žrtvam odkrit sept. 1949, avtor je bil Jože Plečnik. Po Vodniku (462) je tam tudi grobnica. |
na levi ob cesti Grahovo ob Bači-Kneža, vizavi odcepa za Temljine |
PADLIM BORCEM NOV ŽRTVAM FAŠIZMA IN SEDMIM NEZNANIM TALCEM OBEŠENIH NA TEM MESTU KI SO DALI ŽIVLJENJA ZA SVOBODO 1941 - 1945 . HUM PRI PODMELCU BORCI KOVAČIČ PETER 1885 - 1943 MANFREDA ANTON 1915 - 1945 MANFREDA ANTON 1923 - 1945 MANFREDA VIKTOR 1926 - 1944 RUTAR JANKO 1919 - 1945 ŽRTEV FAŠIZMA MANFREDA JOŽEF 1897 - 1945 . KLAVŽE BOREC PAJNTAR JOŽKO 1912 - 1943 ŽRTVI FAŠIZMA POBERAJ ALOJZ 1891 - 1943 SELJAK LIVIJAN 1912 - 1942 . KNEŽA BORCI BENEDEJČIČ ANDREJ 1911 - 1942 DREKONJA ANTON 1924 - 1944 DREKONJA JOŽEF 1924 - 1944 DREKONJA STANKO 1928 - 1945 KOGOJ ANTON 1888 - 1944 KOKOŠAR LUCIJAN 1925 - 1944 KUŠTRIN FRANC 1914 - 1945 MOČNIK JOŽEF 1916 - 1944 MRAK VENCESLAV 1914 - 1944 ŠORLI IVAN 1908 - 1945 ŽRTVE FAŠIZMA DREKONJA IVAN 1899 - 1943 GOLJA LJUDMILA 1913 - 1943 HUMAR IVAN 1911 - 1944 KOS IVAN 1888 - 1944 PAPEŽ RUDOLF 1909 - 1941 REJC DANIJEL 1914 - 1941 ŠORLI FELICIJAN 1897 - 1942 . KNEŽKE RAVNE ŽRTEV FAŠIZMA RUTAR ANICA 1914 - 1943 . LISEC BORCI DROLE ANGEL 1923 - 1941 HVALA JUSTIN 1921 - 1944 KENDA ANTON 1904 - 1943 KENDA MIRKO 1926 - 1943 KOGOJ IVAN 1904 - 1944 KOGOJ VIKTOR 1908 - 1943 ŠTURM FRANC 1925 - 1943 . LOJE BORCI KENDA LUCIJA 1901 - 1943 KOVAČIČ MIHAEL 1902 - 1943 ŠORLI MARTIN 1904 - 1944 ŽRTEV FAŠIZMA ŠORLI LEOPOLD 1884 - 1944 . PODMELEC BORCI KOKOŠAR HINKO 1916 - 1943 LAPANJA ADOLF 1906 - 1943 LAPANJA JOŽEF 1911 - 1943 ŽRTVI FAŠIZMA DROLE IVAN 1900 - 1944 GOLJA ANTON 1906 - 1945 . SELA NAD PODMELCEM BORCI BOŽIČ ANTON 1902 - 1943 BOŽIČ IVAN 1910 - 1944 GOLJA VLADKO 1926 - 1944 KOVAČIČ ANTON 1901 - 1943 ŠAVLI ADOLF 1912 - 1943 ŠORLI PETER 1925 - 1944 ŽRTVE FAŠIZMA BOŽIČ IVAN 1893 - 1945 DOBRAVEC ANTON 1881 - 1943 GOLJA ANTON 1900 - 1943 ŠORLI PETER 1885 - 1943 . TEMLJINE BORCI DOBRAVEC ALBIN 1915 - 1945 DOBRAVEC JUSTIN 1926 - 1945 ORTAR PETER 1909 - 1943 ŽRTVE FAŠIZMA DOBRAVEC FRANC 1892 - 1943 DREKONJA CIRIL 1897 - 1942 DREKONJA MIHAEL 1893 - 1943 DROLE DANICA 1924 - 1943 KOGOJ VENKO 1921 - 1944 KRAJNIK KATARINA 1894 - 1944 PAPEŽ IVAN 1889 - 1943 PODOREN ANTON 1898 - 1944 SMREKAR IVANKA 1904 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, dopolnjeno 1. 11. 2018; T.Bizjak 6.10.2019 |
30.4.2021. 00:00 |
— |
M. Hladnik 30. 4. 2021
M. Kermavnar, 26.9.2022, napis na spomeniku |
kamniti kvadri, kraj zgodovinskega dogajanja |
Tolmin
|
k.o.2239 - Kneža, parc. št.: 457/13 |
|
Šempeter v Savinjski dolini, pokopališče, Žagar Anton |
Sistory navaja Datum rojstva: 18. 10. 1908, Oče: Anton, Kraj rojstva: Prebold, Kraj bivanja: Srebrniče, Kraj smrti/izginotja: Srebrniče. »3. Žagar Anton , rojen 1908 v Celju, zaposlen kot lesni manipulant na žagi v Straži pri Novem mestu. Neugotovljenega dne 1944 so ga odpeljali domobranci in ga v Srebrničah ubili. (Vir: Dokumentacija občinskega odbora ZZB Novo mesto)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 391. |
Šempeter v Savinjski dolini, pokopališče Žagar Anton, srednji del pokopališča (med obema potema), po poti od glavnih vrat pokopališča, levo, 4. grob v 20. vrsti (pred razpelom).
Iskalnik grobov groba ne najde. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 20.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
20.3.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Žalec |
— |
|
Rob - Grob Karolina Petric |
»7. PETRIČ Karolina z Osolnika. 11. novembra 1942 so prišli na Osolnik pripadniki MVAC in Italijani iz Roba in jo ubili skupaj z družino Centa. (Vir: KUVZ, fasc. 865/II v AS DE II)."
|
Na pokopališču pri sv. Mariji, Rob, lokacijo na zemljevidu določi natančneje. |
Kot žrtev fašizma je tu pokopana Karolina Petric 1. IX. 1903, ustreljena 11. XI. 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 16. 4. 2017, foto 11. 8. 2013 |
8.9.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 8. 9. 2024 dopolnila Opis s podatki iz literature. |
Nagrobnik |
Velike Lašče |
K.o.:1714- SELO PRI ROBU, par.št.: *88 |
|
Družina Štemberger |
Sistory navaja več žrtev vojne s tem priimkom iz teh krajev, vendar ne teh na spomeniku. |
Pokopališče Jelšane |
D. ŠTEMBERGER |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
10.3.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ilirska Bistrica |
— |
|
Narodni heroj Miha Pintar - Toledo. |
Rodil se je 2.4.1913 v Šentrupertu na Koroškem. Mladost je preživel v Rušah. Bil je učitelj. Po izbruhu španske državljanske vojne je odšel v Španijo. Po zlomu španske republike je bil najprej interniran v Franciji, potem pa na delu v Nemčiji. Od tam je pobegnil in prišel poleti 1941 na Štajersko. Priključil se je šaleški partizanski skupini, z njo pa prvi pohorski četi in postal njen komandir. Spomladi 1942 je bil komandir šaleške partizanske skupine 1. štajerskega bataljona. Padel je 3.6.1942 v Lokovici pri Šoštanju, ko je reševal ranjenega tovariša. Na hiši, kjer je živel je vzidana spominska plošča.Vir: Vodnik po partizanskih poteh. |
Toledova ulica 9 |
IZ TE HIŠE JE POLETI 1936 ODŠEL MED ŠPANSKE BORCE NARODNI HEROJ MIHA PINTAR-TOLEDO UČITELJ1941 KOMANDIR POHORSKE ČETE PADEL KOT KOMANDIR ŠALEŠKE ČETE 3. JUNIJA 1942 PRI PRELOGAH BLIZU ŠOŠTANJA. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 5. 10. 2023 |
5.10.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča. |
Ruše |
— |
|
Avče, Grobnica padlim v NOB na pokopališču |
— |
Pokopališče Avče, pred vasjo, ob vhodu levo |
MASLO FRANC 1914 – 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 8. 4. 2020 |
20.6.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar,7.9.2021, fotografije, napis na spomeniku
Dodal dve sveži sliki M. Hladnik 20. 6. 2024 |
grobnica |
Kanal ob Soči |
k.o Avče, 609/2 |
|
Ustanovitev Levstikove brigade, Dolenjske Toplice |
Na zahodni fasadi hotela Kristal v centru Dolenjskih Toplic je spominska plošča z napisom. Sama plošča nima svoje registracijske številke, pač pa je vključena v objekt Hotel KRISTAL. IO OF, ki se je po kapitulaciji Italije preselil v Sotesko, je 11. septembra izdal ukaz o splošni mobilizaciji od 17. do 45. leta. Zaradi mobilizacije in velike količine zaplenjenega orožja so naglo nastajale nove partizanske enote in tudi novi rodovi vojske. Istega dne, to je 11. septembra, se je v Dolenjskih Toplicah pred Zdraviliškim domom postrojila VIII. slovenska narodnoosvobolina brigada Frana Levstika. Po postrojitvi je brigada takoj krenila v boj nad Žužemberk, kjer se ji je brez boja vdala posadka MVAC. brigada je do konca vojne delovala predvsem v Suhi krajini. V zaključnih bojih, aprila 1945, je imela pomembno vlogo pri zaščiti roških bolnic in osrednjih ustanov narodnoosvobodilnega gibanja. V sklepnih operacijah za osvoboditev je 5. maja skupaj z Ljubljansko brigado osvobodila Ribnico, imela srdite boje na Orlah pri Ljubljani, nato pa 9. maja vkorakala v Ljubljano. Spominsko ploščo je 23. 10. 1955 na Zdraviliškem domu - sedanji hotel Kristal - vzidal odbor Levstikove brigade. Ob 60 letnici ustanovitve brigade je občina Dolenjske Toplice brigadi podelila domicil, Občinsko združenje borcev za vrednote NOB Dolenjske Toplice pa je v njen spomin uredilo pešpot, ki povezuje dva pomembna pomnika njene preteklosti: Dolenjske Toplice - kraj ustanovitve brigade in bližnji Mali Rigelj, kjer je bil ustanovljen njen predhodnik Levstikov bataljon. . 10. septembra 1967 je Skupščina občine Ribnica Levstikovi brigadi podelila domicil.
|
S ceste, ki iz Novega mesta pelje proti Podturnu, sredi Dolenjskih Toplic zavijemo levo na Zdraviliški trg 19. Na hotelu Kristal je na zahodni fasadi hotela vzidana spominska plošča.
KOORDINATE: N 45º 45' 24,43"; E 015º 03' 32,17" |
[zvezda] 11. SEPTEMBRA 1943 JE BILA NA TEM TRGU IZ JURČETOVE ČETE IN LEVSTIKOVEGA BATALJONA USTANOVLJENA VIII. SLOVENSKA NARODNO OSVOBODILNA BRIGADA FRANA LEVSTIKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Kulovec 6. 2. 2019
4.10.2021 D.Divjak |
4.10.2021. 00:00 |
— |
4.10.2021 dopolnil opis D.Divjak
Dodal svež posnetek M. Hladnik 22. 12. 2024 |
marmorna plošča |
Dolenjske Toplice |
K.O. Toplice, pc. št. 470/1 Lastnik TERME KRKA N. MESTO |
|
Padli telovadci, Sokolska ulica, Maribor |
Spominska plošča je bila posvečena telovadcem, ki so padli med drugo svetovno vojno. Odkrita je bila leta 1975. Stavba, na kateri se je nahajala plošča, ne stoji več.
|
Spominska plošča se je nahajala na stavbi na Sokolski ulici 9, vendar stavba s tem naslovom ne stoji več, saj je bila tu zgrajena vpadnica. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić 26. 4. 2020 |
21.8.2024. 00:00 |
— |
Ploščo so prestavili na lokacijo Na Poljanah 2, Maribor: https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:8968_x1739548.4029097997_y5869365.164899057_s17_b362
M. Hladnik 21. 8. 2024 |
Spominska plošča |
Maribor |
— |
|
Spomenik 20 padlim borcem NOB, Vinska Gora |
Više v hribovskih domačijah so med NOB borci XIV. divizije prenekaterikrat našli varno zatočišče. Pred zadružnim domom je spominski obelisk in grobišče 19 padlih borcev Tomšičeve, Šercerjeve in Bračičeve brigade. Načrte zanj je izdelal inž. Dušan Samec iz Celja. Žalec, KLS: Vinska gora Spomeniki ... Žalec, 110 . foto123 |
Pred domom krajanov, Vinska Gora 31B |
PADLI V BOJIH PROTI OKUPATORJU LETA 1944 BORCI TOMŠIČEVE, ŠERCERJEVE IN BRAČIČEVE BRIGADE NOV Žager Franc, Jurko Avgust, Drev Anton, Lesjak Štefan, Avberšek Maks, Mihelak Anton, Delakorda Stanko, Mihelak Ivan, Drev Alojz, Plešnik Avgust, Drev Rudolf, Plešnik Franc, Felicijan Alojz, Umek Franc, Hrustl Roman, Videmšek Miha, Jablanšek Marija, Zabukovnik Franc, Kroflič Alojz, Žerjav Anton, Krump Karel |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 8. 4. 2019, dop. M. Hladnik, nedokončano
Stane Gradišnik, 26. 4. 2020 |
12.10.2024. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, 12. 10. 2024, popravil lokacijo. |
Zložen steber. |
Velenje, Partizanski spomeniki št.65 |
K. o. 0975 Vinska Gora, parc. št. 483 |
|
Kraljev Vrh, Pavle Lupšina in Stanislav Zorko |
V grobu sta pokopana dva slovenska kurirja, Pavel Lupšina - Triglav in Stanko Zorko - Murči, ki sta vzdrževala stike z zagorskimi partizani in sta bila obešena v Jakovljah. Ujeli so ju v Zagorskem selu skupaj z Antunom Sladovićem iz Zagorskega sela in ju odpeljali v Pregrado v zapor. Iz zapora v Pregradi so jih odpeljali v Jakovlje, kjer so jih 17. julija 1944 obesili ob Solarskem gozdu. Pokopali so jih na mestu obešanja, po vojni, leta 1946, pa so jih prekopali. Posmrtne ostanke Triglava in Murčija so pokopali v Kraljevem Vrhu. Njim v čast so leta 1965 postavili nagrobnik. Veteranska organizacija iz Jakovelj ni uspela izvedeti njihovih pravih imen, poznala je samo partizanska imena: Triglav in Sutla (čeprav je prav Murči). Na grobu piše, da sta tam pokopana dva neznana borca NOB, ki sta bila leta 1944 obešena v Jakovljah. Z raziskavo sem ugotovil imeni obeh obešenih kurirjev: Pavle Lupšina - Triglav, rojen leta 1919 v Dolenji Vasi pri Brežicah, in Stanko Zorko - Murči, rojen leta 1923 v Zverinjaku (danes Gornji Lenart) pri Brežicah. Šimunković, M. (2019). Naslijeđe revolucije – Vodič kroz spomen obilježja posvećena Narodnooslobodilačkoj borbi u zaprešićkom kraju. Zaprešić: Proksima i UABA Zaprešić. Več o Triglavu in Murčiju: https://www.facebook.com/triglav.murci
Po
zapisu na sloju Hrvatski spomenici. Avtor Šimunković Mario . Stanko Zorko – Murči: SIstory navaja: Ime in priimek: Stanislav Zorko, Oče: NULL, Mati: Antonija, Priimek matere: Zorko, Po domače: NULL, Datum rojstva: 04.04.1923, Kraj rojstva: Zverinjak, Kraj bivanja: Zgornji Obrež, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): delavec, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 12.07.1944, Kraj smrti / izginotja: Sv. Ana, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Ni podatka . Usoda Pavla Lupšine in Stanislava Zorka s kurirske postaje S 28 je omenjena tudi v knjigi: Rado Zakonjšek, Partizanski kurirji, 1965, stran 422. |
Kraljev Vrh, Hrvaška, pokopališče |
OVDJE SU SAHRANJENA 29.XI. UDRUŽENJE BORACA |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar 20.4.2024, po zapisu Šimunković Maria |
20.4.2024. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Hrvaška |
— |
|
Latkova vas, gasilski dom |
19 žrtvam. KLS, Žalec |
Gasilski dom Latkova vas, 41, Prebold. |
[zvezda] CENTRIH FRANC ŠLANDER VILI LEPO JE, VEŠ, MAMA, LEPO JE ŽIVETI. TODA ZA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 7. 5. 2020 |
21.4.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 21.4.2024, dopisal imena na spomeniku in dodal katastrske podatke |
Spominska plošča |
Prebold |
K. o. 1006 Latkova vas, parc. št. 1360/5 |
|
Goriški grad |
Plošča je posvečena ustreljenim partizanom. Pred gradom je na poti od parkirišča za ravnotežje plošči steber, posvečen italijanskim žrtvam, postavljen 18. 9. 1949. |
Po LSI zadnje dvorišče goriškega gradu. Plošča je desno od vhoda na grajsko dvorišče, ki se nahaja za vogalom desno od vhoda v grad. |
1943 – 1944 – 1945 12. IX. 2015 A. N. P. I. VZPI AVL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 12. 2022 |
22.10.2022. 00:00 |
— |
Dodal slike in besedilo 22. 10. 2022 M. Hladnik |
Spominska plošča |
Italija, Gorica |
— |
|
Lipa v Strugah |
Kamnita stela (odkrita 1958) z zaključkom v obliki stiliziranega Triglava in
s pravokotno granitno napisno ploščo na sprednji strani je posvečena v NOB
padlim prebivalcem struških vasi. |
Na ploščadi ob cesti, pred osnovno šolo Dobrepolje, Lipa, h. št. 16, 1313 Struge |
POLEGLI STE V NASILJU – A IZ VAŠE KRVI ČETEŽ nedokončano, preveriti imena |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano
Dopolnil D.Divjak, 25. maj 2020 |
20.6.2024. 00:00 |
— |
Foto Franc Štibernik 2017. M. Hladnik 19. 10. 2020
M. Kermavnar, 20.6.2024, po fotografijah dopisal imena na spomeniku |
— |
Dobrepolje |
K.o.: 1567-POTISKAVEC, št.parc.: 60/2 |
|
Spomin umorjeni skojevki Tušar Štefaniji |
Poimensko znamenje je posvečeno Štefaniji Tušar - Fani. Za njo so ostale samo štiri izjave znancev (hrani jih Cerkljanski muzej) in spominska plošča, ki sta jo leta 1979 postavili ZB NOV in ZSMS Eta. Spominska plošča pravokotne oblike, izdelana iz sivega marmorja je pritrjena na obnovljeni steber nekdanjega kozolca. Datum odkritja: 6.5.1979 Druga fotografija: Teja Hvala |
100 m naprej od bencinske črpalke proti Cerknemu,
hiša v bližini: Goriška cesta 38 |
OB POTOKU JE BILA 27.3.1945 ZVERINSKO MUČENA IN UBITA 22-LETNA SKOJEVKA TUŠAR ŠTEFANIJA FANI CERKNO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 17.2.2018 |
25.5.2023. 00:00 |
— |
Sliki "3-4" Bor1974, 25.VIII.2021 |
Plošča na stebru nekdanjega kozolca |
Cerkno |
K. o. 2344 Cerkno, parc. št. 815 |
|
Koper, pokopališče Škocjan, Badovinac Marko |
»S komandantom Džemsom je postal politični komisar 1. bataljona belokranjskega odreda dotedanji politični komisar belokranjskega bataljona Ivan Galič-Jovo. Komandir 2. čete je postal Ilija Badovinac, kmet iz Rosalnic pri Metliki, ki je prišel s svojima bratoma Markom in šestnajstletnim Vladom v partizane na Sela pri Jugorju 20. maja 1942, […] Toda 2. ali Mavsarjeve čete tisto popoldne niso pričakali. Obe patrulji, ki ju je komandant Džems poslal k četi z naročilom za premik k bataljonu, so spet na prevaro na Dolžu prestregli belogardisti, tako da do čete sploh nista prišla. […] Šla sta čez Dolž, kjer sta na prostoru med cerkvijo in šolo naletela na kakih 30 oboroženih mož, razvrščenih v polkrogu, s partizanskimi triglavkami na glavi. Nič hudega sluteč sta jih pozdravila in vprašala po komandirju, le-ti pa so ju brez besed zgrabili, ju razorožili in zaprli v cerkev. Tam je bilo zaprtih že kakih dvajset domačinov, moških in žensk. Kmalu so pripeljali še političnega komisarja 1. čete Marka Badovinca in njegovega spremljevalca partizana Petka […] Zajete partizane sta odgnala dva oborožena belogardista z Dolža proti Šentjoštu prek Malega Orehka. V Malem Orehku, kamor so prispeli že v mraku, sta belogardista poklicala belega zaupnika krojača Gorenca, naj se jim pridruži s puško. Nato so šli trkat še na okno k mežnarju, ki je bil prav tako oborožen belogardistični pajdaš. Ker se dolgo ni nihče oglasil, sta se belima stražarjema ponudila še Divjak in Marko Badovinac, da jima bosta pomagala klicat. Stopila sta za vogal, da bi potrkala še na drugo okno, tu pa je Divjak potegnil Badovinca za rokav in kot bi ustrelil sta izginila v mraku. […] Od te sobote, 11. julija 1942, ni bilo na partizanski strani nobenega dvoma več o tem, kdo se krije pod zvočnim imenom »štajerskega bataljona« na območju Gorjancev.« (Radko Polič, Belokranjski odred, Ljubljana, 1975, str. 207–208, 226–228) |
Pokopališče Škocjan Koper, po poti od glavnih vhodnih vrat, najzgornejši del pokopališča, nekaj vrst pred kapelo desno od poti, 1. grob. |
[rdeča zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 15.9.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
15.9.2023. 00:00 |
— |
— |
Koper, pokopališče Škocjan, |
Koper |
K. o. 2604 Bertoki, parc. št. 3865/40 |