| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Zaloše |
Besedilo za ploščo smo 2022 pripravili na pobudo Iztoka Pogačnika, sina enega od padlih. Ker se lastnik hiše ni strinjal, do njene izdelave in postavitve ni prišlo. -- M. Hladnik 3. 1. 2023 |
Zaloše 17, Podnart |
IZ ŽNIDARJEVE HIŠE V ZALOŠAH SO KOT PARTIZANI DALI ŽIVLJENJE TRIJE SINOVI PETER POGAČNIK * 18. 7. 1916 PADEL 9. 9. 1942 NA LIPNIŠKI PLANINI JANEZ POGAČNIK - IVKO * 12. 12. 1913 USTRELJEN KOT TALEC 28. 4. 1943 V BRODEH JOŽE POGAČNIK - IZTOK * 19. 2. 1907 PADEL 26. 4. 1943 NA GOLOBARJU Sorodniki in KO ZB NOB Stane Žagar, jeseni 2022
|
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik |
3.1.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Radovljica |
K. o. 2161 Zaloše, parc. št. 583 |
|
Kočevje, pokopališče, Mavrin Ferdo |
Kraj rojstva: Kočevski Rog, ranjen v boju z MVAC pri napadu na Hočevje, umrl
v bolnici zaradi zastrupitve (ranjen od avionske bombe).
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Mestno pokopališče Kočevje, od glavnih pokopaliških vrat desno, nedaleč od spomenika padlim v NOB. |
[cvet] MAVRIN FERDO * 22. I. 1912 + 7. IV. 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 14.3.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
14.3.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Kočevje |
K. o. 1577 KOČEVJE, parc. št.2486/1 |
|
MOTNIK-Rudi Karat |
Plošča, odkrita 8. septembra 1968, je postavljena na Zadružni dom sredi Motnika, v katerem je tudi trgovina (nekdanja pošta), in večnamenska dvorana. Del stavbe je tudi gasilski dom. EŠD 21106 Motnik je bil 1. 2. 1944 osvobojen, Nemce so pobili, nekaj pa jih je po skrivnem rovu zbežalo iz postojanke. Na Karatovi hiši je bila nekoč plošča, posvečena zasedanju plenuma OF za kamniško okrožje 26. 11. 1944. [Katera hiša je bila to in kje je plošča zdaj?] Po poti spominov ..., 32 Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 34. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 211. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 32. |
Motnik 56, obcestna fasada hiše. |
V TEM KRAJU JE PADEL 1. 2. 1944 V BOJU ZA OSVOBODITEV MOTNIKA RUDI KARAT DŽEK, NAM. KOMANDANTA 3. BAT. VI. SNOUB BORCI ŠLANDROVE BRIGADE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
foto M. Hladnik 24. 8. 2018
4.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
4.6.2021. 00:00 |
— |
4.junij 2021 dopolnil podatke D.Divjak |
spominska plošča |
Kamnik |
K.o.: 1923 - MOTNIK, št. parc.: 68 |
|
Ivan Strožič, Čreta |
Plošča je bila prvotno na Zakrajškovi hiši pri cerkvi sv. Katarine. (KLS
Žalec). 27. X. so odpeljali Ivana Strožiča in ga po treh dneh ustrelili. |
Na fasadi cerkve sv. Katarine na Čreti. |
V spomin Ivanu Strožiču p. d. Zakrejšku kot prvi žrtvi nacizma in komunizma iz Črete. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 4. 2017, foto 12. 7. 2008
Stane Gradišnik, 10. 6. 2020 |
8.10.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 8.10.2024, dopolnil opis |
Spominska plošča |
Vransko |
K. o. 1011 Tešova, parc. št. *28 |
|
Šmarje, pokopališče, Morgan Marjo |
. Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Šmarje, Koper, po poti od poslovilne vežice, na koncu poti levo, ob zidu ( tik pred spomenikom NOB). |
[zvezda] TUKAJ POČIVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 9.2.2025, po predlogi in fotografiji Zdenke Primožič |
23.2.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Koper |
K. o. 2608 ŠMARJE, parc. št. 730/1 |
|
Miloš Lokar, pokopališče Regello, Italija |
"Meseca in leta so na Ventoteneju preživeli znani italijanski antifašisti, med njimi bodoči predsednik republike Sandro Pertini, Umberto Terracini, predsednik ustavodajne skupščine, ter vodja sindikalne zveze CGIL Giuseppe Di Vittorio. Altiero Spinelli je skupaj s tovariši tam napisal sloviti Manifest Ventoteneja, ki nakazuje temeljne smernice združene Evrope, sedanje Evropske unije. Pri pisanju listine je sodeloval tudi mladi slovenski antifašist, Ljubljančan Miloš Lokar, ki zaradi prezgodne smrti žal ni dočakal konca vojne in osvoboditve. Pokopan je v kraju Reggello južno od Firenc."
|
Cimitero di Reggello, Via Mentana, 50066 Reggello FI, Italija [lokacija na zemljevidu je označena na pamet] |
M I L O Š L O K A R |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik 17.11.2023
D. Divjak 14.2.2024 |
14.2.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal posnetek 14.2.2024 |
Nagrobnik |
Italija, Firence |
— |
|
Bastija,spomenik umrlim Primorcem in Hrvatom, Korzika |
Po zavezniški zasedbi južne Italije je začela Badoglijeva vlada ponujati svoje oborožene sile zaveznikom, da bi se udeležile bojev z Nemci, ki so odprli novo fronto v Srednji Italiji. Na Sardiniji, Siciliji in v severni Afriki je bilo okrog 30.000 Slovencev in Hrvatov iz Primorske, Benečije in Istre, ki so tja prišli kot vojaki italijanske fašistične vojske in ob kapitulaciji Italije prešli v sestav Badoglijeve vojske. V veliki večini so želeli pristopiti v vrste NOVJ. Pisale so se številne resolucije o tej nameri, o vprašanju vračanja Slovencev in Hrvatov, italijanskih državljanov, so govorili tudi na pogovorih maršala Tita z generalom H.M. Wilsonom in nato na sestanku Tita z Winstonom Churchilom 12. In 13. avgusta 1944. Ta se je načelno strinjal o njihovi vključitvi v NOVJ, iz operativnih razlogov pa naj ne bi bilo mogoče razrešiti obveznosti tistih, ki so bili takrat s Sardinije že premeščeni na Korziko. Februarja 1944 so zavezniki odbrali skoraj 6000 pripadnikov posebnih delovnih čet in jih v naslednjih treh mesecih premestili na Korziko,na Sardiniji pa jih je ostalo okrog 2000. Prva je 14. februarja 1944 na Korziko odšla 354. četa, sledilo pa jih je še 26. Te so imele med 111 in 225 mož. 1. februarja 1945 je na Korziki bilo 4741 slovenskih in hrvaških pripadnikov posebnih čet. Pobudniki preselitve so bili baje italijanski oficirji zaradi vesti, da se v jugoslovanski bazi v Bariju zbirajo enote in pripravljajo odhode prekomorskih brigad v Jugoslavijo. Na Korziko so odšli tudi italijanski oficirji, katerim pa so vojaki odrekli poslušnost in so bili ti vrnjeni na Sardinijo. Po preselitvi na Korziko so bili pripadniki posebnih bataljonov vključeni v VII. ameriško armado, Sekcija severne baze(Northern Base Section, NORBS), komandant je bil general J. P. Ratay, in sicer najprej v 2615., nato pa v 2698. tehnični nadzorstveni polk (Technical Supervisor Regiment). Naloga enot na Korziki, tudi posebnih delovnih čet, je bila priprava na inazijo v južno Francijo. NORBS je bila zadolžena za popravilo cest, pristanišč, letališč, skladišč, vojašnic, telekomunikacij in prevoze, za čuvanje vojaških objektov in taborišč vojnih ujetnikov, avtočete, inženirske, intendantske in še posebne čete za nakladanje bomb na letala. Čete so preoblekli v ameriške uniforme, jih formirali po sistemu ameriške armade in jim dodelili svoje oficirje in podoficirje. Ti so se do Slovencev in Hrvatov večkrat vedli žaljivo. Izboljšale so se tudi življenjske razmere, za svoje delo so prejemali plačilo. Glede hrane so bili v začetku izenačeni z Američani, kasneje pa je bila hrana omejena. Oficirji so imeli osebno orožje in nosili posebne oznake. Dve četi sta bili stražarski, imeli sta orožje in stražili skladišča, taborišča vojnih ujetnikov in delno nadzorovali prometu. Ameriško poveljstvo jim je v začetku dovolilo nositi značke z jugoslovansko zastavo in peterokrako zvezdo in izobešati jugoslovansko zastavo z zvezdo, konec maja 1944 pa so tudi to prepovedali. Uradno so se imenovale »Slav Companies«, to je »slovanske čete«. Ime jugoslovansko se je obdržalo na pokopališču, kjer so pokopani pripadniki slovanskih čet, ki so se večinoma ponesrečili pri delu s strelivom in z razstrelivom. Do 30. novembra 1944 je na Korziki umrlo 30 Primorcev in Istranov, od teh le dva v bolnišnici ( zastrupitev in malarija), vsi ostali so se ponesrečili predvsem pri prevozih streliva. V eni večjih nesreč pri kraju Biguli je zletel v zrak kamion z razstrelivom. Šest umrlih so pokopali v skupni grob (Anton Marinac, Simon Fatovič, Ivan Korič,Peter Medved, Ludvik Skočir in Anton Stemberger) Vir: S.Vilhar in A.Klun, Prva in druga prekomorska brigada, Nova Gorica, 1967 Vir-foto: M.Ivančič, Prekomorci, zgodbe o odisejadi Primorcev in Istranov, Koper, 2023 Vir: N. Troha, Slovenci in Hrvati v "slovanskih četah" na Sardiniji, Korziki in južni Franciji (1944-1945), Prispevki za novejšo zgodovino XLVI-1/2006 Geslo: prekomorci123 |
— |
NA TEM MESTU JE POKOPANIH 28 SLOVENCEV IN HRVATOV, PRIPADNIKOV "SLOVANSKIH ČET" 2696. TEHNIČNO-NADZORSTVENEGA POLKA VII. AMERIŠKE ARMADE, KI SO LETA 1944 NA KORZIKI ŽRTVOVALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA SVOBOBODO DOMOVINO. ICI REPOSENT 28 SLOVENES ET CROATEZ, SOLDATS DE "COMPAGNIES SLAVES" DU 2698*REGIMMENT DE LA SURVEILLANCE TECHNIQUE DE LA 7h ARMEE AMERICAINE, MORTS EN CORSE POUR LA PATRIE ET LA LIBERTE EN 1944 FRANC BENČIČ, JAKOV DRAŽEVIĆ, IVAN ERJAVEC, SIMON FATOVIĆ, ŠTEFAN GORJUP, IVAN HUMAR, ALOJZ JUH, JOSIP KALČIČ, IVAN KORIĆ, ANTON KREGAR, IVAN LEBAN, ANTUN MARINAC, RUDOLF MARKIČ, PETER MEDVED, IVAN NOVAK, LAMPERT OGRIČ, ANDREJ PIPAN, ANTON PREGELJ, JOSIP PREZELJ, JOSIP SEMOLIČ, JOSIP SINDIČ, LUDVIK SKOČIR, BOGOMIR STANIČ, FRANC SVETLIK, ANTUN STEMBERGER IN MILAN VOLK. . LES COMBATTANTS DES SKUPNOST BORCEV "SLOVANSKIH "COMPAGNES SLAVES" ČET S SEDEŽEM V POSTOJNI POSTOJNA REPUBLIQUE SLOVENE REPUBLIKA SLOVENIJA BASTIA 9. MAI 1992 BASTIA, 9.MAJA 1992 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 15.12.2023 nedokončano |
15.12.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal francoski tekst s spomenika in dopolnil opis 1.1.2024 |
Spomenik |
Francija, Bastija, Korzika |
— |
|
Jože DEŽELAK in Janez ZEMLJAK-Jurklošter |
Jože Deželak, rojen 1910 v Grahovšah, je delal po različnih rudnikih. Leta 1942 je bil mobiliziran v nemško vojsko. Ko je prišel leta 1944 na dopust, se je pridružil partizanom Kozjanskega odreda. Padel je v bojih z Nemci v Mrzlem Polju pri Jurkloštru.Vir: Andrej Mavri, Laško pod kljukastim križem str.302 Zemljak Janez, rojen 1906 na Blatnem Vrhu, je bil borec Kozjanskega odreda od avgusta 1944. Kot kurir je padel na njivicah pri Jurkloštru 20. marca 1945.Vir: Andrej Mavri, Laško pod kljukastim križem, str. 282. |
Pokopališče v Jurkloštru |
DEŽELAK TUKAJ POČIVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 17. 8. 2019, |
17.8.2019. 00:00 |
— |
S.Gradišnik dodal besedilo in opis, 21.9.2022. |
Nagrobnik |
Laško |
1034 MRZLO POLJE, 10/1 |
|
Središče KP in SKOJ, Maribor |
Šestkotna spominska plošča z vklesanim napisom rdeče barve spominja na aktivnost KPJ in SKOJ v stanovanju šolskega sluge Franca Potočnika, kjer so se na tajnih sestankih zbirali člani okrožnega člani okrožnega odbora OF in drugi komunisti, četudi je v sosednji sobi delovala nemška policijska postojanka. Plošča je bila odkrita 29. novembra 1959. Wikimedia: odkritje spominske plošče v Žolgerjevi ulici 1959. |
Spominska plošča je vzidana pod arkadami šolske stavbe na Žolgarjevi ulici 2 in 4, kjer delujeta VIII. osnovna šola in Osnovna šola Franceta Prešerna. |
V LETIH 1943-1944 JE BILO V ŠOLI ŽARIŠČE REVOLUCIONARNEGA DELA KP IN SKOJ-a spominu borcev komunistov, članov OO OF terencev in kurirjev |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
3.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Maribor |
— |
|
Spomenik v Podgori |
Domačini so 1975 postavili padlim spomenik s prostovoljnim delom. Padlo je 33
krajanov, 15 jih je umrlo v taboriščih, 4 so bile civilne žrtve. |
sredi vasi Podgora / Piedimonte del Calvario, v križišču ceste, ki gre proti cerkvi. |
SLAVA PADLIM ZA SVOBODO napis na spomeniku: PADLI V NARODNO OSVOBODILNI BORBI BOGOMIR BREŠAN RENATO GARBI FRANCI MAREGA UMRLI V KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČIH ANTON BIZJAK ALOJZ HVALIČ UMBERTO PERCO ŽRTVE FAŠIZMA ENRICO BENTIVOGLIO PODLEGLI VOJNIM POSLEDICAM STANKO PETEJAN napis na zidu levo od stopnic SPOMENIK SO ZGRADILI IL MONUMENTO E ESTATO REALIZZATO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lanko, 14.6.2019, dop. M. Hladnik |
1.8.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 1.8.2024, dopisal imena na spomeniku, dodal fotografije 3/2 do 3/5 in 4/1 |
vaški spomenik |
Italija, Gorica |
— |
|
Moravče, pokopališče, Brvar Jože |
SIstory navaja Ime in priimek: Jože Brvar, Oče: Jožef, Mati: Ivana, Po domače: Fajdiga, Datum rojstva: 05. 04. 1892, Kraj rojstva: Drtija, Kraj bivanja: Katarija, Stara občina: Kresnice, Nova občina: Moravče, Poklic (soc. status): kmet, Datum smrti/izginotja: 16. 04. 1943, Kraj smrti/izginotja: Les pri Katariji, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija. Opomba: Jože Brvar je napisan tudi na spomeniku v spomin žrtvam Moravške doline 1941–1945 v Spominskem parku pred cerkvijo sredi Moravč. |
Pokopališče Moravče, Iskalnik grobov Domžale – Moravče, P: A, V: 3, S: 1 (Iskalnik grobov Domžale - Moravče Dostop: 17. 4. 2024). |
[križ] IVANA BRVAR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 17.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič. |
17.4.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Moravče |
K. o. 1955 Moravče, parc. št. 137/1 |
|
25 telovadcev TVD Partizan, Radovljica |
Siva marmornata spominska plošča petindvajsetim telovadcem, članom telovadnih društev v Radovljici, ki so padli v NOB. Ploščo je 1955 odkril Mestni odbor Zveze borcev NOB Radovljica, izdelal kamnosek Alojz Vurnik.
|
Spominska plošča je vzidana sredi zahodne obcestne fasade nekdanjega Sokolskega doma, danes doma Partizan, Gorenjska cesta 26, Radovljica |
TELOVADCEM, ČLANOM TELOVADNIH DRUŠTEV V RADOVLJICI PADLIM V ČASU NOB 1941 – 1945 CENGELE OSKAR RADOVLJICA 1904 - 1944 MANDELC METOD RADOVLJICA 1904 - 1942 ČEBULJ DANIMIR RADOVLJICA 1900 - 1942 MAVRER MARTIN MIŠAČE 1911 - 1943 ČRV JAKOB BODEŠČE 1915 - 1945 NAGLIČ FRANCKA RADOVLJICA 1927 - 1945 DEBEVC JOŽE RADOVLJICA 1921 - 1944 PRAPROTNIK VINKO JAVORNIK 1914 - 1944 DEŽMAN JOŽE RADOVLJICA 1923 - 1944 PREŠEREN FRANCI RADOVLJICA 1914 - 1944 DOBRAVEC JAKOB RADOVLJICA 1899 - 1941 BABIČ MARJAN RADOVLJICA 1923 - 1943 FAJDIGA JANKO ZAPUŽE 1915 - 1944 RAVNIK FRANC RADOVLJICA 1912 - 1944 FIŠER ANTON RADOVLJICA 1917 - 1944 RAVNIK MIRKO RADOVLJICA 1918 - 1943 GRILC IVAN JAVORNIK 1906 - 1944 ROŠ EDVARD RADOVLJICA 1911 - 1942 HROVAT VIKTOR RADOVLJICA 1899 - 1945 ŠTRUKELJ JOŽE RADOVLJICA 1921 - 1943 JANŠA JOŽE RADOVLJICA 1921 - 1944 VOGELNIK FRANC RADOVLJICA 1925 - 1945 KALAN JOŽE RADOVLJICA 1909 - 1943 ZRNEC METOD RADOVLJICA 1906 -1945 LANGUS PETER LESCE 1914 - 1944 SLAVA JIM! |
— |
— |
Deponirani spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
4.7.2022. 00:00 |
2.12.2025. 19:03 |
4. 7. 2022 je stavba v rušenju/prenavljanju, ploščo so odstranili. Kje je zdaj in kaj bo z njo po obnovi? -- M. Hladnik
Za ploščo je prevzel odgovornost investitor, arh. Egon Murič. Po snetju sp. plošče smo opravili ogled in dokumentacijo plošče na terenu. Sp. plošča je bila demontirana in se je takrat nahajala na tleh v pritličju obstoječega telovadnega doma. Investitor, g. E.Murič, je ustno zagotovil njeno shrambo pri sebi ter v nadaljevanju strokovno restavriranje in prostorsko umestitev na lokaciji v avtentičnem območju nekdanjega telovadnega doma. Načrta za novo postavitev in ureditev na novi lokaciji Zavod še ni dobil, postopke v zvezi z novo lokacijo in ureditvijo investitor še ni zaključil. Po pogovoru z investitorjem smo dobili vtis, da si investitor želi primerne ureditve spominske plošče in si bo prizadeval za njeno kvalitetno prostorsko umestitev. R. Pamić, ZVKD 8. 7. 2022
Egon Murič 2. 12. 2025: "Okvir za ploščo je že postavljen in stoji pred objektom, sama plošča pa je še vedno pri kamnoseku Vurniku. Do zamude pri namestitvi je prišlo zaradi potrebne ojačitve hrbtišča in spremembe načina montaže plošče na jekleni okvir. Sprva predvidena metoda se ni izkazala za primerno, saj je spominska betonska plošča v precej krhkem stanju. Z gospodom Vurnikom smo se dogovorili, da se izdela novo kovinsko hrbtišče, na katerega bo nato nameščena spominska plošča. To je trenutno v izdelavi in pričakujemo, da bo namestitev zaključena do konca leta 2025. Strošek čiščenja, obnove in montaže spominske plošče je podjetje Radman d.o.o. že v celoti poravnalo Kamnoseštvu Vurnik, in sicer v izogib kasnejšim zapletom." |
Spominska plošča |
Radovljica |
K. o. 2156 Radovljica, parc. št. 181/1 |
|
Spomenik sprave, Vičava |
Spomenik sprave je leta 2009 je postavila Mestna občina Ptuj. Posvečen je vsem borcem in žrtvam za svobodno Slovenijo. Spomeniška plastika je
monumentalna fontana iz granita, visoka približno 7 metrov. Na visokem podstavku
stoji ozka stela, po kateri polzi voda. Na tlakovanem podestu sta vgrajeni
plošči s posvetilom in verzom Daneta Zajca. Pomnik1991 vsi123 |
V nekdanjem vojaškem kompleksu na Vičavi, Ptuj |
VSEM BORCEM IN ŽRTVAM ZA SVOBODNO SLOVENIJO Zjutraj teče reka počasi.Zjutraj se reka prebuja iz smrti. V prvem svitu slači mrtvaško haljo, stkano iz belih megla. Smrt prečisti stvari. Napravi jih prozorne in jasne. Reka, ki vstane iz smrti, ima umito telo. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
2.7.2021. 00:00 |
— |
Dodal slike in besedilo. M. Hladnik |
obelisk |
Ptuj |
K.o. 0400 PTUJ, parc. št. 995/4 |
|
Kulturni dom Črnomelj |
Kulturni dom, v katerem je bilo 19.- 20. februarja 1944 prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, je po vojni prezidana arhitektura, ki jo dopolnjuje relief s prizori iz NOB Bela krajina kiparja Jakoba Savinška. Arhitekta Viljem Treo (1925), Branko Simčič 1949-1954). Spominska plošča zasedanju SNOS je bila odkrita 22. julija 1954.
Marmorni relief na pročelju kulturnega doma v Črnomlju je delo Jakoba Savinška. Kulturni dom Črnomelj je bil zaradi zgodovinskega pomena razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, saj stoji na mestu, kjer je bil nekoč Sokolski dom, zgrajen okoli leta 1925. Pomembno vlogo je imel tudi v času NOB. Med drugim je bilo 19. in 20. februarja 1944 tam prvo zasedanje slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS), najvišjega zakonodajnega in izvršnega organa Slovenije, kar obeležuje tudi spominska plošča ob vhodu v stavbo. Obsežni marmorni relief pred kulturnim domom v Črnomlju dopolnjujejo še štirje doprsni kipi belokranjskih narodnih herojev: Draga Jermana, Ivana Starihe - Janka, Milke Šobar - Nataše in Jožeta Mihelčiča. |
Otona Župančiča 1, Črnomelj (na križišču Župančičeve in Kolodvorske ulice). |
V TEM DOMU JE BILO 19. IN 20. FEBRUARJA 1944. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano, nedokončano
Dušan Škodič, 1.8.2021 |
30.4.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 5.10.2021, napis na plošči, fotografija 3, preureditev opisa.
Dodal dve fotografiji M. Hladnik 30. 4. 2024 |
relief in spominska plošča |
Črnomelj |
K. o.: 1535 - ČRNOMELJ, parcela: 197 |
|
Spomenik skojevcu Kiklju |
Ob križišču Ceste na Rožnik in Kikljeve ceste obelisk v spomin na tem mestu 23. 8. 1942 ustreljenemu skojevcu Janezu Kiklju. Okrog 3 m visok 4-stranični, zgoraj prisekani obelisk z napisom na 2 stranicah. Kamniti obelisk je oblikoval kipar Ivan Štrekelj, posvetilo pesnica Lili Novy. Postavljen je bil leta 1956. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 71. EŠD 22817 |
Ulica ki pripelje do gostišča Čad pod Rožnikom |
KIKELJ JANEZ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 6. 1. 2018, M. Hladnik 3. 11. 2016 |
17.10.2023. 00:00 |
— |
Živa Vidmar: Rožna dolina. Svobodna beseda 58 (2020). 9. -- M. Hladnik 1. 9. 2020
M.Kermavnar, 17.10.2023, uredil napis na spomeniku po predlogu Mojce Luštrek |
Obelisk |
Ljubljana |
Vič, 63/1 |
|
Padli za domovino |
Po pripovedovanju domačinov Slaparjevih in Mežnarjevih iz Borja, so Nemci 24.12.1944 na tem mestu usmrtili partizana Breznikarja in Narada. Domačina Slapar in Klander sta ju 1.1.1945 želela pokopati. Presenetili so ju Nemci in tudi ta dva domačina ustrelili. Na grobu stoji enostaven nagrobnik iz betonskega križa s prislonjeno spominsko ploščo z imeni tu pokopanih. Spomenik je bil odkrit leta 1946. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 191. |
V Vrankah (Borju) pri odcepu za Golčaj. |
PADLI ZA DOMOVINO: TONE BREZNIKAR 12.1.1908 + 24.12. 1944 JOŽE NARAD 13. 3. 1919 + 24. 12. 1944 JOŽEF SLAPAR 15. 10. 1896 + 1. 1. 1945 JUSTIN KLANDER 12.4. 1900 + 1. 1. 1945 V SPOMIN POSTAVILI PRIJATELJI VOZNIKI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
11.6.2022. 00:00 |
— |
— |
Plošča s križem |
Lukovica |
1927 BLAGOVICA, 259 |
|
Podgrad pri Novem mestu, grobišče 35 borcev NOV |
Na grobu trikotnega tlorisa stoji nagrobnik iz
belega marmorja, narejen v obliki amfore. Spomenik so odkrili
1963.
|
Pokopališče Podgrad pri Novem mestu.
Pokopališče leži pri cerkvi nad vasjo, grob pa leži na trikotni parceli pred vhodom v cerkev.
|
1941 1945 VIKTOR PRISTAVA BAČAR FRANC JENIČ FRANC KASTE LIC MARTIN st in ml PRIMIC IVAN MIHOVEC ŠIMC JANEZ JURNA VAS SEKULA FRANC KOROŠKA VAS MU- HIČ JANEZ PLANTAN IVAN PRIMC ALOJZ SEKULA ST- ANKO VINJA VAS BLAŽIČ ALOJZ BOHTE FRANCKA GAZVODA JANEZ JENIČ CIRIL REGINA JOŽE KO- NEC BANIČ FRANC VEL CEROVEC BARTOLJ JA- NEZ IN FRANC MAVSER JOŽE TURK ANTON UCMAN JANEZ FRANC in MIRKO IZ DRUGIH KRAJEV SLOVENIJE DAMJANOVIČ PERO GRUBAR IVAN HOČEVAR SLAV- KO LUKEK HENRIK SAJE ANTON ŠKRLJ LOVRO ZALO- KAR ANTON ŽULIČ FRANC KOLEGARIČ KAREL IZ ITALIJANSKE BRIGADE FONTANOTTE ŽRTVE PODGRAD JENIČ IVANA JURNA VAS SEKULA ANA KOROŠKA VAS PRIMC FRANC ANTON ANA VINJA V BLAŽIČ ANA MARTIN in JANEZ GAZVODA MA- RIJA JOŽE FRANČIŠKA in MARIJA ŠIMC ALOJZ ZIJA KONEC KRALJ FRANC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar 26. 2. 2020 |
12.8.2024. 00:00 |
— |
Dodal fotografije in besedilo ter označil kot obstoječe M. Hladnik 13. 8. 2024 |
— |
Novo mesto |
— |
|
ŽELIMLJE - grob talcev |
EŠD: 15937 Grob je pravokotne oblike, velikosti 1,90 x 2,80 m, ograjen s kamnitim robnikom. Nagrobnik predstavlja kamniti križ, velikosti 0,90 x 0,50 m, ki je na dveh kamnitih podstavkih, z vklesanim sporočilom. Pod vsakim krilom križa sta dve plošči iz temnega kamna, velikosti 0,60 x 0,50 m, z vklesanimi podatki talcev, ki so bili ustreljeni 10. 8. 1942. leta. Grob so uredili 1965. leta. Je prvi grob v peti vrsti, na desni strani poti, ki vodi do mrliške vežice. |
Krajevno pokopališče v Želimljah. |
INTIHAR Alojz, 15.2.1903. GIOVANI Ivan, 16.6.1903. KRAŠEVEC Franc, 22.3.1906. PERČIČ Jože, 26.8.1901. PERČIČ Ciril, 19.3.1905. KRAMAR Alojz, 28.5.1903. KIKELJ Franc, 11.12.1906. PRIMC Janez, 12.2.1909. PRIMC Leopold, 17.7.1914. PRIMC Herman, 4.7.1925. PADLI KOT TALCI ZA SVOBODO 10.8.1942. |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 3.4.2018. |
3.4.2018. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 21.8.2023, dodal fotografijo 3/2 Zdenke Primožič |
grob, memorialna dediščina |
Škofljica |
k.o.1709 - Želimlje, parc. št. *41 |
|
HRIB-LOŠKI POTOK-spominska plošča padlim učiteljem |
Na hodniku stavbe nove občine, nekdaj osnovne šole, kasneje obrat Saturnusa, so na steni avle štiri plošče dimenzije 60 x 120 cm iz črnega marmorja in napisi z zlatimi črkami. Prva je bila vzidana plošča ob predaji poslopja in začetku dela nove šole leta 1901, na drugi napotki mladim učencem ter na tretji zapis: PO 100 LETIH JE BILO TO POSLOPJE PRENOVLJENO V OBČINSKO POSLOVNO STAVBO. ŽUPAN JANEZ NOVAK, OKTOBER 1998. Zadnja plošča pa je bila vzidana 21. februarja 1952 in je posvečena 6 padlim učiteljem v NOB in to so Vlado Vrtačnik in Ferdo Skok, ki sta padla kot partizana ter Janko Benedičič,Lado Čuka,Tone Dorer in Pavle Šilovinac, ki so jih Italijani ustrelil 31.julija 1942 Mrtalozu. Pokrovitelj vzdrževanja je bil SATURNUS Obrat Loški Potok. |
V središču naselja Hrib je poslopje nekdanje šole, ki je danes poslopje občine oziroma občinske uprave. Plošča je na steni v avli takoj za vhodom na desni steni. |
zvezda ZA SVOBODO SO PADLI V LETU 1942 UČITELJI VRTAČNIK LADO SKOK FERDO ČUK LADO BENEDIČIČ JANKO ŠILOVINAC PAVEL DORER TONE - KDOR JE UMRL ZA DOM JE ŽIVEL DOVOLJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 27. julij 2018 |
27.7.2018. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
LOŠKI POTOK |
K.o.: 1641-HRIB, št.parc.: *202 |
|
Huzjan Štefan |
— |
Pokopališče Lendava. |
[zvezda, fotografija v medaljonu] HUZJAN ŠTEFAN 1920 - 1948 HUZJAN GIZELLA 1925 - 2013 Postavila Zveza borcev NOV Lendava |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
27.5.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Lendava |
166 LENDAVA, 4459/3 |
|
Nagrobna plošča |
— |
Grob s ploščo je približno 500 m od Paneč, na robu ceste Paneče - Polana, pred velikim ovinkom, v gozdu. |
BORCI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ljubo Motore, 24. 7. 2019 |
9.4.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 9. 4. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku in dodal fotografijo 3/2 posneto iz smeri Paneče proti Polani. |
Plošča |
Laško |
1042 PANEČE, 656 |
|
Trbovlje - Nemški zapor |
Tu sta imela nemška policija in gestapo zbirno taborišče za aretirane trboveljske protifašiste. Plošča je bila odkrita leta 1978. EŠD 21868 Vir: Pomniki našega trpljenja v letih 1941 - 1945 in v spomin umrlim v izgnanstvu, Zdenka Kaplan, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana 2005 |
Plošča leži na zidu ob glavni cesti čez Trbovlje poleg avtobusnega postajališča, JV pod hišo Vodenska cesta 30, Trbovlje |
NA TEM KRAJU STA IMELA NEMŠKA POLICIJA IN GESTAPO V LETIH 1941 - 1945 ZBIRNO
TABORIŠČE ZA ARETIRANE TRBOVELJSKE PROTIFAŠISTE IN AKTIVISTE OF, KI SO
SODELOVALI V OSVOBODILNEM GIBANJU. OROPANE VSEGA PREMOŽENJA, TERORIZIRANE
DRUŽINE IN POSAMEZNIKE SO NATO ODPELJALI V ZBIRNA TABORIŠČA ZA IZSELJENCE V
CELJU, MARIBORU IN RAJHENBURGU ALI PA V GESTAPOVSKE ZAPORE. OD 2169 ARETIRANCEV
SO FAŠISTI IZSELILI V SRBIJO 124, NA HRVATSKO 552, V NEMČIJO 607 LJUDI. V
KONCENTRACIJSKA TABORIŠČA SO ODGNALI 221, V ZAPORE PA 665 OSEB. MNOGI SE NISO
VRNILI, BILI SO USTRELJENI KOT TALCI, UBITI V TABORIŠČIH ALI PA SO UMRLI V
IZGNANSTVU. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
Datum vnosa pred migracijo: 0022/09/02 00:00:00 |
Janez Jani Majes 0011-7.7.
D.Divjak 2.9.2022 |
— |
— |
Dopolnil podatke D. Divjak 2.9.2022 |
Spominska plošča |
Trbovlje |
K.o.: 1871 -TRBOVLJE, št.parc.:1761/1 |
|
Črnomelj, Plošča posvetovanju aktivistk OF Bele krajine, Dolenjske in Notranjske |
Ker je SNOS objavil v novembru 1944 zadnjo mobilizacijo vseh moških, starih od 17 do 50 let, so morale žene prevzeti vso skrb za prehrano vojske in za druga dela v zaledju, kakor tudi naloge v političnih in gospodarskih organih oblasti. Da bi žene čim lažje prevzele to breme, je bilo za 14. in 15. januar 1945 v Črnomlju sklicano posvetovanje aktivistk OF iz Bele krajine, z Dolenjske in Notranjske. Tu so se žene z resolucijo obvezale, da bodo s svojim delom v zaledju popolnoma nadomestile moške, ki so bili v vojaških enotah ali na drugih dolžnostih. Ob tej priložnosti je bilo z odlokom Glavnega štaba NOV in PO Slovenije odlikovanih z redom hrabrosti 30 aktivistk, 27 aktivistk pa je dobilo znak hrabrosti za izkazan pogum in pomoč partizanski vojski. Na to posvetovanje spominja plošča, ki je bila 25. januarja 1959 vzidana v steno kulturnega doma v Črnomlju. Vir: Vodnik po belokranjskih partizanskih poteh Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 86. |
Črnomelj, Avla Kulturnega doma, ul. Otona župančiča 1 |
V TEM DOMU JE BILO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
5.10.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Črnomelj |
K. o.: 1535 - ČRNOMELJ, parcela: 197 |
|
Robeže |
Komandant je bil Franc Poglajen - Kranjc. Partizane so Nemci presenetili pri
večerji, vendar so partizani potem ubili poveljnika in pognali sovražnika v beg.
Po tej zmagi so imeli aktivisti na Koroškem (Ivan Županc - Johan) lažje delo.
|
Robeže pri Apačah / Robesch bei Abtei.
Dostop: Pri Razpoitniku (Robesch 17) zavijete z glavne ceste Apače - Borovlje proti hiši Robesch 9, 9132 Gallizien. Malo pred hišo je križišče štirih poti, spomenik je 50 metrov dalje na desni ob cesti na robu gozdička. |
NA KOROŠKEM JE BILA NA TEM MESTU PRVA BITKA SLOVENSKIH PARTIZANOV Z NEMŠKIMI NACISTIČNIMI ENOTAMI 16. 6. 1942 SPOMENIK POSTAVLJEN 2. 9. 1973 RAZSTRELJEN 16. 9. 1973 OBNOVLJEN 24. 10. 1976 ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV 1976 . spomenik je dvojezičen |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
22.1.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 11.10.2023, dodal fotografije 3/1 do 3/3, popravil lokacijo in spremenil status v "obiskan".
M.Kermavnar, 22.1.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal vest iz Slovenskega vestnika o rušenju spomenika |
— |
Avstrija |
— |
|
Žlebič - Spominsko znamenje Partizanski prehod |
Partizanske enote, kurirji in ostali pripadniki odporniškega gibanja so na svoji poti na Notranjsko ali v Suho krajino oziroma v Kočevski Rog, zaradi razgibanega terena pogosto prehajali preko železniške proge pri Žlebiču. Tukaj so jo večkrat partizani tudi minirali ali razdrli. Omenjeno spominsko znamenje, ki ga predstavljata dve pokončni tračnici s tablo in enostavnim napisom 1941 PARTIZANSKI PREHOD 1945 ter zgoraj s petokrako zvezdo, so slovenski železničarji postavili ob sodelovanju z občinsko organizacijo ZB NOB Ribnica 27. marca 1976 ob samem prehodu oziroma pri 30 km in 460 m. Tabla z napisom, izdelana iz brona, je bila poleti 2011 ukradena in septembra najdena ob miličniški kontroli sumljivega kombija v Trebnjem. Tabla je bila vrnjena, na novo montirana, vendar zdržala le nekaj mesece, saj je ponovno izginila. Pred dvema letoma, 9. oktobra, je Stane Oražem s svojimi sorodniki, s katerimi skrbi kar za nekaj obeležij, izdelal novo iz macesna in jo montiral. Sonce in dež ter različne temperature so dale plošči svojo patino. Ob obnovi kočevske proge je zaradi posodobitve nivojskega železniškega prehoda in postavitve hišice z ustrezno avtomatiko bilo obeležje premaknjeno za nekaj metrov v smeri proti Ribnici. EŠD 22468 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Prehod123 |
V križišču ceste Škofljica-Ribnica, ki je takoj za mostičem čez razbremenilni kanal potoka Bistrica in pelje proti ponikalnici Tenteri, se zavije levo na makadamsko cesto v smeri Male gore. Po nekaj sto metrih cesta prečka železniško progo Grosuplje-Ribnica. Na levi strani proge, gledano v smeri proti Ribnici, se nahaja spominsko znamenje. |
1941 PARTIZANSKI PREHOD 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 10.9.2017
Dopolnil D.Divjak-9.9.2020, 1.1.2025 |
1.1.2025. 00:00 |
21.7.2025. 16:42 |
D. Divjak dodal fotografijo in opis 9.9.2020. Dopolnil opis 1.1.2025 |
— |
Ribnica |
K.o. 1623-Jurjevica, parcela 3357 |
