| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Spominska plošča padlim borcem – gasilcem iz Mozirja in okolice |
Spominska plošča je bila odkrita 22. julija 1957. Podatki so iz knjige: Samo en cvet (Karel Destovnik - Kajuh) : Mozirje in Rečica ob Savinji v obdobju NOB zbornik Vir: posnetek 2 Google Maps |
Plošča je vzidana na stavbi Gasilskega doma Mozirje. |
V SPOMIN V NOV PADLIM ČLANOM GASILCEM 1941 – 1945 RAJŠTER ALOJZ roj. 21. 6. 1913 USAR ALOJZ roj. 25. 6. 1907 SKORNŠEK RAFAEL roj. 22. 10.1904 MIKLAVC ANTON st. roj. 1. 3. 1913 MIKLAVC ANTON ml. roj. 24. 11.1913 BREZOVNIK FRANC roj. 4. 10. 1898 NOVAK ALOJZ roj. 6. 5. 1910 VRHOVNIK VIKTOR roj. 4. 9. 1908 SLAVA JIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marjan Borovšak, 13.10.2018
22.avgust 2021 dopolnil D.Divjak |
22.8.2021. 00:00 |
— |
22.8.2021 dodal posnetek 2 ter dopolnil podatke D.Divjak |
Marmorna plošča |
Mozirje |
K.o.: 920 - MOZIRJE 574/8, PGD Mozirje |
|
Ig, pokopališče, Mahne Jože |
Opomba: Letnica smrti v SIstory se ne ujema z letnico smrti na nagrobniku. »KRAJEVNA SKUPNOST IG Ig […] Mahne, Jože, roj. 1900, interniran na Rabu, kjer je umrl 26. 12. 1942.«
Opomba: Letnica smrti v SIstory in v knjigi Svet pod Krimom Ferda Gestrina se ne ujema z letnico smrti na nagrobniku, podatek o dnevu smrti je v SIstory (20.) drug kot na nagrobniku (26.) in v knjigi Svet pod Krimom (26.) Ferda Gestrina.
|
Pokopališče Ig, Ljubljana, od pokopališkega vhoda iz novega dela pokopališča v stari del pokopališča, desno, 3. vrsta (štete od zidu proti pokopališki kapeli), 5. grob z leve strani vrste. |
MAHNETOVI OČE JOŽE * 12. 9. 1900 + 26. 12. 1943 NA RABU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 27.3.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
27.3.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ig |
K.o.1700 Ig, parc. št. 1816 |
|
OTOK PRI METLIKI-Letalo Douglas Dakota DC 3 |
Letalo DC-3, imenovano tudi "Dakota", je spomin na medvojno obdobje, ko so zavezniki s takimi letali prinašali pomoč in odvažali ranjene in invalide na varno. Postavljeno leta 1984, zraven spominska plošča. Viri: Primož Šmajdek: METLIKA - Letalo Douglas Dakota DC3. Simboli polpretekle zgodovine. EŠD 8118 Partizanski letališči pri Otoku in Krasincu Prvo partizansko letališče v Beli krajini na urejeni ravnici pri vasi Otok ob Kolpi, z letališko stezo , dolgo 700 do 800 metrov in široko okoli 200 metrov so pričeli pripravljati spomladi 1944. Uporabljali so ga po sovražnem napadu na letališču Nadlesk na Loškem polju 17. septembra 1944. Sprva, dokler ni bilo jeseni 1944 pripravljeno še letališče ob Kolpi med vasema Krasinec in Griblje z okoli 2000 m dolgo in 400 m široko pristajalno stezo, so na njem pristajala sovjetska letala in letala zahodnih zaveznikov. Dovažala so materialno pomoč slovenski partizanski vojski in odvažala njene ranjence na nadaljnje zdravljenje, kakor tudi rešene posadke iz sestreljenih zavezniških letal, konec marca 1945 pa je bila z letališča pri Krasincu izvršena množična evakuacija civilnega prebivalstva v Dalmacijo. Obe letališči sta delovali še v letu 1945, tisto pri Krasincu do konca vojne. Za njuno varnost so skrbele enote Vojska državne varnosti. Seveda njuna dejavnost ni ostala prikrita sovražniku, saj je bila preko Kolpe ustaška Nezavisna država Hrvatska. Zaradi tega in tudi zaradi izdaje so sovražna letala nekajkrat napadla obe letališči, vendar njune uporabe niso mogli preprečiti. Žrtev teh napadov je bila 30. januarja 1945 tudi vas Gradac, kjer je bila evakuacijska baza za partizanske ranjence. Originalno transportno letalo dakota (DC-3 civilna ali C-47vojaška verzija letala), kakršna so med vojno pristajala na slovenskih partizanskih letališčih, je komanda jugoslovanskega vojaškega letalstva in protizračne obrambe podarile Sloveniji oziroma Tehničnemu muzeju Slovenije. (Opomba: očitno je to rusko letalo Li-2 narejeno v Sovjetski zvezi po načrtih Douglasa in so bili tudi v letalstvu JLA-D.Divjak) Avgusta 1984 je bilo kot spomenik narodnoosvobodilnega boja postavljeno pred vasjo Otok. V njegovi notranjosti naj bi uredili dokumentarno razstavo o partizanskih letališčih in spuščališčih v Sloveniji. Vir: arhiv ZB NOB Metlika (65) Foto: M.Hladnik |
na levi ob cesti, ki vodi z glavne ceste Črnomelj-Metlika v vas Otok |
— |
— |
— |
— |
— |
Mira Hladnik 4. 5. 2017
17.2.2022 D.Divjak |
17.2.2022. 00:00 |
— |
17.2.2022 dopolnil opis in podatke D.Divjak |
eksponat - zavezniško letalo |
Metlika |
K.o.: 1516 - PRIMOSTEK, št.parc.: 858/2 |
|
Jožef Jarc, Doberdob |
— |
Ob Rimski ulici, v ograjnem zidu nasproti št. 16. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
22.10.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Italija, Doberdob |
— |
|
Spominsko obeležje Spodnja Sorica |
Spominsko obeležje sredi vasi Spodnja Sorica je bilo posvečeno žrtvam fašističnega nasilja iz širšega območja Sorice, odkrili so ga leta 1981. Okupator je ob prihodu v Sorico iz vrst domačinov ustanovil vaške straže, v župnišču se je utrdila številčno močna nemška enota, kasneje pa tudi v šoli. Nekateri domačini, ki so živeli in delali v drugih krajih, zlasti v Železnikih in na Jesenicah, so se vključili v partizansko vojsko in za svobodo tudi darovali svoja življenja. Njihova imena so vpisana na spomeniku na Zalem Logu. Podatki o padlih borcih in žrtvah nasilja iz Sorice in širše okolice: Janko Demšar, rojen 16. avgusta 1913 v Spodnji Sorici. Franc Frelih Mihael Frelih, rojen 12. septembra 1913 v Zgornji Sorici. Franc Gartner, rojen leta 1927. Vinko Gartnar Janez Gartner, rojen 27. decembra 1906 v Zgornjih Danjah, pogrešan od zadnjih bojev leta 1945 na Primorskem. Leopold Grohar, rojen 14. novembra 1915 v Zgornjih Gorjah, umrl je 1. aprila 1945 v Mauthausnu. Jože Jensterle Peter Kejžar, rojen 2. avgusta 1909 v Spodnji Sorici, padel je kot borec Cankarjev brigade 16. marca 1944 na Javorovici. Viktor Kejžar, rojen 28. oktobra 1910 v Spodnji Sorici, padel je 28. avgusta 1942 v Poljanski dolini. Alojz Markelj, rojen 20. junija 1909 v Zgornji Sorici, padel je 13. oktobra 1943 v Podborštu. Alojzij Šuštar, rojen 12. junija 1917 v Zgornji Sorici. Franc Šuštar, rojen 4. oktobra 1910 v Zgornji Sorici. Franc Šuštar, rojen 19. januarja 1914 v Zgornji Sorici. Franc Thaler, rojen 21. novembra 1914 v Spodnjih Danjah, padel je 1. maja 1945 S tega območja je še padli borec: Franc Hudolin, rojen v Zgornjih Danjah, pekovski pomočnik, padel je kot borec 19. marca 1943 na Notranjskem. Borci in žrtve nasilja iz Sorice so med okupacijo živeli v drugih krajih, zato so podatki o njih pomanjkljivi. Na pokopališču pri cerkvi pod vasjo je farna plošča "žrtvam komunizma" po vojni in med vojno, kot da bi drugo svetovno vojno zakuhali komunisti. Vir: Pomniki NOB na Škofjeloškem Dodatki in popravki Spomenik je izginil brez razlage, verjetno okrog 1990. Iz KS Sorica (predsednik Bernard Drol) na vprašanje o spomeniku ni bilo odgovora, neki domačin je pripomnil, da o tem ni dobro preveč poizvedovati. |
Spomenik je stal blizu Groharjeve hiše oz. pri gostilni Macesen. |
OMAHNILI SREDI ŽIVLJENJSKE STE MOČI SPOMIN NA VAS NAJ NIKOLI NE ZBLEDI! V SPOMIN ŽRTVAM NOB V KS SORICA |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Franc Podnar, dop. po podatkih D. Škodiča M. Hladnik 24. 8. 2020 |
13.4.2022. 00:00 |
— |
Dodal dve sliki. M. Hladnik 13. 4. 2022 |
Spomenik |
Železniki |
— |
|
Padlim Planincem, Ilirska Bistrica |
Odkrit 22. 7. 1949
|
Nekje v Ilirski Bistrici. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
11.12.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Ilirska Bistrica |
— |
|
KAL - spomenik ustanovitvi I. proletarskega bataljona Toneta Tomšiča |
EŠD: 24328 Na kvadratastem podstavku iz lomljencev je postavljen manjši kvader iz granitnih kock in pokrit z ravno betonsko strešico. Na eno od stranic kvadra je pritrjena granitna plošča z vklesanim napisom in znakom Tomšičeve brigade v bronu. Spomenik so postavili 1952. leta, obnovili 1981. leta. Spomenik je projektiral arhitekt Peter Trpin. Na identifikacijskem listu enotne dediščine piše, da spomenik stoji na manjši pravokotni ploščadi na Bobnovi senožeti nad Kalom in sicer južno od gozdne poti v Tisovec, kar pa je potrebno še ugotoviti in določiti koordinate! |
Ivančna Gorica - Muljava - Fužina - Kal - Mali Kal in še okoli 800 m. Na desni, na zahodu je kraj - travnik z imenom Močava, naravnost proti jugi, okoli 500 m pa pridemo do Oberstarjevega laza, oz.okoli 800 m proti jugu od vrha 584 m Savčjega hriba.
Spomenik stoji na manjši pravokotni ploščadi na Bobnovi senožeti nad Kalom in sicer južno od gozdne poti v Tisovec. |
SLEDEČ OPOROKI PADLEGA HEROJA TONETA TOMŠIČA JE GLAVNO POVELJSTVO POS FORMIRALO NA TEM MESTU DNE 14. JULIJA 1942. PRVI PROLETARSKI BATALJON TONETA TOMŠIČA. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 1. 10. 2017 - KO ZB naj dopolni manjkajoče |
3.1.2021. 00:00 |
— |
Foto 1 Franc Štibernik, naložil M. Hladnik 7. 10. 2020, foto 2 Ladislav Zupančič, naložil M. Hladnik 3. 1. 2021.
Ladislav Zupančič: Datum ustanovitve "pa je zmoten. Prvi proletarski bataljon Toneta Tomšiča je bil ustanovljen 12. junija 1942 v Zapotoku. Pač pa se je bataljon 14. julija 1942 spet mudil v Ambrusu po ostrih spopadih z italijanskimi enotami v prejšnjih dneh.
V drugi polovici junija in v prvih dneh julija 1942 je bil 1. proletarski bataljon Toneta Tomšiča na Polževem. Sedmega julija 1942 so Italijani začeli iz svojih postojank Grosuplje, Stična, Ivančna gorica in Višnja gora širši napad proti osvobojenemu ozemlju na tem območju. Ker jih je veliko močnejši sovražnik obkolil, so se Tomšičevci morali umakniti. Po preboju so se 9. julija 1942 ponovno zbrali na dogovorjenem mestu pri Ambrusu. Ob tej priložnosti je bataljon obiskal komandant Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet Peter Strugar – Franc Leskovšek – Luka. Bataljon je dobil ukaz, da okrepi enote Zapadnodolenjskega odreda pri obrambi osvobojenega ozemlja Suhe krajine, zavarovati pa je moral tudi dotok novincev iz Ljubljane, ki so prihajali v Ambrus.
Projekt za obeležje je izdelal arhitekt Peter Terpin, napis so si zamislili na Krajevnem odboru ZB NOV Zagradec s sodelovanjem narodnega heroja Staneta Semiča – Dakija Španca, odkrili so ga julija 1952, obnovili pa oktobra 1981.
O datumu in kraju ustanovitve te enote obstajajo različni podatki, sam pa ne dvomim, da za kraj in čas ne bi vedel Stane Semič - Daki Španec, ki je sooblikoval napis na spomeniku." -- iz e-pošte L. Zupančiča skopiral M. Hladnik 3. 1. 2021 |
spomenik, memorialna dediščina |
Ivančna Gorica |
k.o.1830, parc. št.:1186 |
|
Spominski gaj generala Maistra, Maribor |
Dne 22. novembra 2012 je bil na prostoru pred nekdanjo vojašnico v Melju slavnostno odprt Spominski gaj generala Maistra. Gre za manjši parkovno urejen prostor, v katerem se nahaja vrsta spominskih obeležij, povezanih z vojaško zgodovino Maribora. Z drugo svetovno vojno so povezana naslednja obeležja: 1) Spomenik azerbajdžanskemu borcu, partizanu Mehdiju Huseinzadeju - Mihajlu, ki je bil zaprt v mariborskem taborišču Stalag XVII-D. Celopostavni bronasti Mihajlov kip, ki stopa iz granitnega ozadja, izdelan v maniri sovjetskega spomeniškega kiparstva, je delo kiparja Seyfaddina Gurbanova, doniral pa ga je azerbajdžanski poslovnež, katerega ime se nahaja na ploščici na robu podstavka. Spomenik je bil odkrit 17. novembra 2017. 2) Multimedijski spomenik, kjer s pomočjo zaslona na dotik obiskovalec v slovenščini in angleščini spoznava dve temi, posvečeni meljskemu taborišču in življenju Mehdija Huseinzadeja - Mihajla. Besedila so opremljena s številnimi dokumentarnimi fotografijami. Digitalni spomenik je bil odkrit 17. novembra 2017. 3) Spominsko obeležje zavezniškim bombardiranjem Maribora v letih 1944 in 1945, v katerih je umrlo okoli 500 ljudi, poškodovana pa je bila polovica mestnih stavb. Spominsko obeležje v obliki simbolne upodobitve padajoče bombe z lesenimi drogovi in spominsko ploščo je odkrila območna zveza veteranov vojne za Slovenijo 10. aprila 2015. 4) Spominsko obeležje slovenskim mobilizirancem v nemško vojsko ima obliko marmornatega kvadra z vklesanim napisom, podobo nemške čelade in križem. Spomenik je bil odkrit leta 2010. 5) Spomenik izgnancem je bil odkrit 8. junija 2002. Gre za bronasto skulpturo štirih družinskih članov, ki pogledujejo proti leteči jati ptic. Na kamnitem podstavku se nahaja spominski napis. V spominskem gaju se nahaja še obeležje dogodkom ob osamosvajanju leta 1991, na sosednji stavbi vojašnice pa se nahaja spominska plošča Maistrovemu prevzemu oblasti nad Mariborom 1. novembra 1918. Po gaju se nahaja še nekaj informativnih večjezičnih tabel, ki predstavljajo bombardiranje Maribora, prisilne mobilizirance v nemško vojsko, slovenske izgnance, vojašnico v Melju, Rudolfa Maistra in vojno za Slovenijo.
Pomnik1991
geslo: vojska123 |
Spominski gaj generala Maistra je urejen na zelenici na Trgu izgnancev, pred nekdanjo meljsko vojašnico V Mariboru. |
Mihajlov spomenik Mehdi Hüseinzadeh (Mihajlo) 1918-1944 Heroj Narodno-osvobodilnega boja v Sloveniji v času druge svetovne vojne Veliki sin Azerbajdžana Spomenik bombardiranju Bombardiranemu Mariboru, vsem žrtvam, ki so umrle v bombnih napadih, od 7. januarja 1944 do 12. aprila 1945 v spomin. OZVVS MB, 2015 Spomenik mobilizirancem V SPOMIN PRISILNO MOBILIZIRANIM V NEMŠKO VOJSKO 1942 - 1945 DRUŠTVO MOBILIZIRANIH SLOVENCEV MESTNA OBČINA MARIBOR 2010 VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE NEMČIJE LJUBLJANA Spomenik izgnancem) UPOR SVOBODA VRNITEV IZGNANCI 1941-1945 ŠE VEDNO BODO SEVERNI VETROVI BRILI TUKAJ NAOKROG ZVESTO VARUJ GRUDO SVOJO SLOVENSKI ROD J. KRIŽANČIČ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
26.4.2020. 00:00 |
— |
— |
spomeniki |
Maribor |
K.o.: MARIBOR
št.parc.: 422/24-kip Mihajla
št.parc.: 422/23-spomenik izgnancem
št.parc.: 422/21-spominska plošča na Meljski vojašnici (EŠD 9014) |
|
Spomenik padlih kurirjev TV-5 a |
Bronasti prstan prikazuje žično oviro na meji med Nemčijo in Italijo, na Savi pa čoln s katerim so kurirji prenašali pošto preko Save. Postavljen in odkrit je bil septembra 1968 ob krajevnem prazniku. Spomenik je postavljen v spomin kurirjem relejne kurirske postaje TV - 5A v Jatni, na mestu, kjer je padel kurir Janko Trošt. Kurirji so prinesli težko ranjenega partizana do domačije Ravnikarjevih (pri Benkotu), da počakajo na zdravnika Matko-ta. Po pripovedovanju brata od Jankota je v starejši hiši nasproti današnjega spomenika, takrat med vojno je živel v njej nemški orožnik, katerega so partizani imeli v načrtu odpeljati. Ker pa ga ni bilo doma, so odšli v sosednjo hišo (pri Trinku je bila gostilna) po orožje in hrano. Med tem je iz Radeč nepričakovano prispela nemška patrulja »Bahnschutz-ev« (železniška policija, imeli so na prsih kovinske tablice) in jih presenetila, Janko je hotel izstreliti rafal, toda brzostrelka je zatajila. Nemec ga je iz neposredne bližine ustrelili |
30 metrov pred odcepom ceste na Močilno, na levi strani Titove ulice iz Radeč proti Podkumu. |
JANKU TROŠTU IN KURIRJEM TV – 5A |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 15. 4. 2017 in Kravogel Blaž 8.5.2019 |
22.10.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, popravek naslova spomenika iz TV-15 v TV 5a, 22.10. 2023 |
Spomenik - Bakren relief na okroglem kamnitem stebru. |
Radeče |
KO Njivice, parcelna št. 317/ 77 |
|
Spomenik NOB na Gmajni - Kozana |
Na popeščenem prostoru, omejenem z betonskim robnikom, sta postavljena kamnita bloka. Na enem je pritrjena bronasta napisna tabla s skulpturo iz zvarjenih kosov orožja, na drugem pa posoda za ogenj. Avtor: pisatelj Tone Svetina EŠD 28455 |
Kozana - Brda. Spomenik stoji vzhodno od vasi, ob cesti v predelu Gmajna. |
— |
— |
— |
— |
— |
Nika Bajec |
26.4.2021. 00:00 |
— |
Odkrit 14. 12. 1975. (JSNP, 136). -- M. Hladnik |
Skulptura |
Brda |
— |
|
DOLE nad Gabrovko pri Litiji - spominska plošča padlim v NOB |
Pravokotna granitna plošča, temne barve, velikosti 0,60 x 0,80 m, z vklesanimi verzi Otona Župančiča. EŠD 28800 |
Na severni fasadi nekdanje osnovne šole Dole pri Litiji 10. |
V SPOMIN ŽRTVAM, KI SO IZGUBILI V LETIH 1941-1945 ŽIVLJENJE ZA NAŠO SVOBODO. BODOČNOST JE VERA! KDOR ZANJO UMIRA, SE VZDIGNE V ŽIVLJENJE, KO PADE V SMRT. OTON ZUPANČIČ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, T. Bizjak |
23.6.2020. 00:00 |
— |
— |
kamnita plošča, memorialna dediščina |
Litija |
k.o.1842 - Dole pri Litiji, parc. št.: 35/25 |
|
Partizanska bolnica Košuta, Pohorje |
Na tem mestu je od poletja 1944 do osvoboditve 1945 delovala partizanska bolnišnica. Vidni kuhinja, objekt za ranjence z operacijsko sobo in objekt za osebje. V neposredni bližini je bil 1974 postavljen granitni spomenik. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 226-227. EŠD 6394 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Levo pod ovinkom nad potočkom Radoljna proti domačiji Pajtler - če prihajamo od koče na Pesku; ob cesti Lovrenc na Pohorju-Pesek. |
TU JE OD JULIJA 1944 DO OSVOBODITVE DELOVALA PARTIZANSKA BOLNIŠNICA KOŠUTA - LETO. V NJEJ SE JE ZDRAVILO 65 RANJENCEV. UMRLI SO STANE GORŠE FRANC GRACEJ JANKO KAČIČ KO-ZB NOV TOK-TOZD GOZDARSTVO LOVRENC Poleg 'splošne' plošče so naokrog postavljeni kamni, kjer so stali določeni bolnišnični objekti:baraka za osebje, kuhinja ... PARTIZANSKA BOLNIŠNICA KOŠUTA JUNIJ 1944 - MAJ 1945 BARAKA ZA RANJENCE Z OPERACIJSKO SOBO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
17.3.2020. 00:00 |
— |
Slike "4" Bor1974, 14.VIII.2021 |
Obeležje na mestu nekdanje part. bolnice |
Lovrenc na Pohorju |
— |
|
Gasilcem na Duplici |
EŠD 11955 Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 55. |
Ljubljanska cesta 28, Duplica, na obcestni fasadi Gasilskega doma. |
[zvezda] SEMEJA JOŽE 1892 – 1944 SLAVA JIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 6. 2018 |
25.4.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.4.2024, dopisal imena na plošči. |
Spominska plošča |
Kamnik |
1908 PODGORJE, 1400/1 |
|
Ubiti in zaklani pri Škorjancu |
Nemci so pobili in zažgali štiri člane Škorjančeve družine. .Padle partizane in Škorjančeve so z vozom odpeljali na pokopališče na Pernicah.
|
Pokopališče na Pernicah. |
MARIČNIK JOŽE MARIČNIK TEREZIJA MARIČNIK MATILDA MARIČNIK MARIJA |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik, |
26.8.2022. 01:00 |
— |
Leta 1955 so Maričnikove prekopali v skupno grobnico padlih borcev Lackovega odreda, ki je tik nad pokopališčem.
S.Gradišnik, 12. 4. 2023 |
Nagrobnik |
Muta |
— |
|
Zapudje |
Dva spomenika padlim 19. 8. 1942, ko Italijani požgali vas in pobili 8 moških, 12 vaščanov in 5 partizank pa poslali v internacijo. Prvi je ob skupnem grobu, drugi pa v obnovljeni vasi. Spomenik so po načrtu arhitekta Borisa Kobeta postavili vaščani 4. maja 1955. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 104. Vodnik, 59 |
Zapudje tik pred naseljem, popravljena lokacija |
V SPOMIN DVANAJSTIM ŽRTVAM NOB VAŠČANI 1955 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano
Dušan Škodič, 5.8.2021 |
8.8.2021. 00:00 |
— |
— |
kamnit steber in ograja obdana s smrekami |
Črnomelj |
k. O.: 1550 – DRAGATUŠ parcela: 3727 |
|
Ljubljana-Judovski spotikavci: družina Kapper |
Postavljeno 6. 8. 2018.
|
Na pločniku pred vhodom v stavbo Beethovnova 14, Ljubljana. |
TUKAJ JE PREBIVAL GUSTAV KAPPER ROJ. 1897 PREGNAN V AGORDO 1942 ARETIRAN V PADOVI 12. IV. 1944 ODPELJAN V RIŽARNO DEPORTIRAN V AUSCHWITZ UMORJEN 10. XI. 1944 V DACHAUU . TUKAJ JE PREBIVALA TRUDA KAPPER ROJ. LORANT, 1906 PREGNANA V AGORDO 1942 ARETIRANA V PADOVI 12. IV. 1944 ODPELJANA V RIŽARNO DEPORTIRANA V AUSCHWITZ UMORJENA 3. VIII. 1944 . TUKAJ JE PREBIVAL PETER KAPPER ROJ. 1933 PREGNAN V AGORDO 1942 ARETIRAN V PADOVI 12. IV. 1944 ODPELJAN V RIŽARNO ODPELJAN V AUSCHWITZ UMORJEN 3.VIII.1944 . TUKAJ JE PREBIVALA EVA KAPPER ROJ. 1935 PREGNANA V AGORDO 1942 ARETIRANA V PADOVI 12. IV. 1944 ODPELJANA V RIŽARNO DEPORTIRANA V AUSCHWITZ UMORJENA 3. VIII. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 10. 4. 2019
10. februar 2021 -dopolnil D.Divjak |
10.2.2021. 00:00 |
— |
10.2.2021 - uskladil tekst spotikavcev-D.Divjak |
spotikavci |
Ljubljana |
AJDOVŠČINA, 3300 |
|
Ksela Zora |
— |
Pokopališče Ruše |
KSELA ZORA1920 - 1944 v taborišču |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
s.Gradišnik |
26.11.2022. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Ruše |
— |
|
Krupa |
Na večjo neobdelano skalo je pritrjena bronasta plošča s posvetilom pokrajinskima vodstvoma mladinskih organizacij, ki sta delovala v vasi Krupa konec leta 1944 in 1945. Spomenik sta postavila črnomaljska mladina in RK ZSMS po načrtu arhitekta Romana Kosa 29. oktobra 1977. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 91. EŠD 19309 |
Sredi vasi Krupa, nasproti h. št. 4.
N45°38'9.8484" E 15°13'4.4976" |
TA VAS JE NUDILA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, slike Nejc Plečko 10. 6. 2020 |
12.6.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Semič |
— |
|
Jamlje pokopališče |
Za padle v 1. in 2. svetovni vojni. |
Jamlje, pokopališče (na V robu vasi) |
ŽRTVAM [križ] VOJNE 1939 1945 BAGON IVAN v eni vrsti na spodnjem delu plošče: FRANDOLIČ IVAN 19.9.1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 23, 12, 2020, 5. 2. 2022 |
20.6.2024. 00:00 |
— |
Dodal slike 5. 2. 2022. M. Hladnik
M. Kermavnar, 20.6.2024, po fotografijah dopisal imena na spomeniku. |
velika spomeniška plošča |
Italija |
— |
|
Jelšane, pokopališče |
Grob borcev NOB. |
Pokopališče leži ob cesti na J Jelšan. |
V TRAJEN SPOMIN IZ VAŠE KRVI JE ROŽA POGNALA NAJLEPŠA KI SE JI PRAVI SVOBODA V BODOČNOST NAŠO OD RODA DO RODA Druga plošča: LUCIOXX MILUTIN 192? |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 20. 6. 2021 |
10.3.2024. 00:00 |
— |
Fotografijo dodal Franko Pleško, 6. 4. 2022.
Dodal sveže fotografije in skušal razbrati besedilo. M. Hladnik 10. 3. 2024 |
Družinski nagrobniki in skupni grob borcev NOB |
Ilirska Bistrica |
— |
|
Friderik Odlazek, Zgornje Izlake |
|
Pod Odlazkovo domačijo (Zg. Izlake 24, hiša na koncu ceste v V delu vasi), 30 m nad h. št. 25. |
OD TU JE LETA 1942 DELOVALO VODSTVO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
26.5.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Štjak, spomenik padlim borcem in žrtvam FN 1941 - 1945 |
Spomenik s stiliziranim zidom in oboki simbolno ponazarja odpor kraškega prebivalstva v 2. svetovni vojni. Postavljen je na tlakovan, ograjen prostor. Posvečen je padlim na območju Krasa. Avtor Anton Uršič. Odkrit je bil 31. avgusta 1969. |
Na zahodnem robu vasi Štjak, pri hiši št. 40. |
PADLI BORCI NOV 1941 - 1945 ŠTJAK: LOVRENČIČ FRANC, 1912-1944, OZBIČ BRANISLAVA, 1923-1943, POČKAR JOŽE, 1917-1944, RENER JOŽE, 1924-1944, RENER STANKO, 1923-1944, RENER IVAN, 1921-1943, SERAŽIN JOŽE, 1908-1944, SLUGA MARJO, 1903-1943, SLUGA DUŠAN, 1924-1944, SLUGA JOŽE, 1929-1944; DOLENJE: SERAŽIN JOŽE, 1913-1944, SERAŽIN ROBERT, 1913-1944, ŠPANSKI BOREC; MAHNIČI: ČEHOVIN JOŽE, 1928-1945, MAHNIČ FRANC, 1919-1945, RENER MIRKO,1922-1944, TRAMPUŽ MILKA, 1921-1943; PRISTAVA: PAVLIČ STANKO, 1919-1944; POLJANE: ČEHOVIN IVAN, 1916-1945; RAVNJE: POČKAR MIRKO, 1925-1945; KRTINOVCA: GUL ANTON, 1909-1944; ŠTIRJE NEZNANI BORCI
ŽRTVE FAŠ. NASILJA 1941 - 1945 ŠTJAK: DURČIK ANDREJ, 1901-1944, GULIN IVAN, 1884-1943, OZBIČ JOŽE, 1890-1943, PAVLIČ FRANC, 1895-1943, PAVLIČ ALOJZ, 1909-1944, RENER JOŽE, 1923-1943, SLUBAN BENEDIKT, 1899-1943, TRAMPUŽ ALOJZ, 1903-1943; BOGO: JAKOMIN FRANC, 1870-1943, MOHORČIČ ALOJZ, 1911-1943, MOHORČIČ FERDINAND, 1908-1945; DOLENJE: RENER JOŽE, 1864-1944; HRIBI: HRIB KRISTJAN, 1892-1943, HRIB JOŽE, 1903-1943; MAHNIČI: ČEHOVIN ALOJZ, 1919-1943; PRISTAVA: ŠKAPIN ANTON, 1899-1944; POLJANE: LIPANJE JOŽE, 1878-1944; RAVNJE: RENER JOŽE, 1890-1943; SELO: GRMEK JOŽE, 1914-1943, MIŠLEJ JOŽE, 1893-1943, RENER LEOPOLD, 1881-1943; PADLI IN POKOPANI V ŠTJAKU: GORJUP OSKAR, PADEL 1944 - TOMAJ; JANC ANTON, PADEL 1944 - BESNICA; KAVČIČ ANTON, PADEL 1943 - ŽUŽEMBERK; KARIŽ ZDRAVKO, PADEL 1943 - ŽIRJE; KABER CVETKO, PADEL 1943 - GROPADA; NOVAK CIRIL, PADEL 1943 - RAZGURI; PAGON EMIL, PADEL 1945 - VRTOJBA; PAHOR JOŽE, PADEL 1944 - OPATJE SELO; STEPANČIČ KAREL, PADEL 1945 - TEMNICA; KAVČIČ BORIS, PADEL 1943 - AVBER NAPIS NA POKROVU GROBNICE:
BREZ GROZE SMRTI ZDAJ ZVENI VAŠ GLAS. V GLOBINO ZEMLJE IN ČASA POKOPAN. BREZ GROZE SMRTI KOT IZ SVETLIH SANJ PRIHAJATE ZVEČER KRAMLJAT MED NAS CIRIL ZLOBEC
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 17. 4. 2017, foto 19. 10. 2013; M.Štupica in T.Bizjak 21.8.2021 |
4.10.2021. 00:00 |
— |
— |
zidovi z oboki in ploščami |
Sežana |
k.o.2420 - Štjak, parc. št.:6952 |
|
Ljubelj spominska soba koncentracijskega taborišča |
Razstavo o koncentracijskem taborišču Ljubelj je leta 2021 pripravil tržiški muzej (Jana Babšek), za vodstvo po razstavi se obrni na gostilničarko Mojco. |
V kleti gostišča Karavla, Podljubelj, h. št. 297. |
Razstava / Exibition Koncentracijsko taborišče / concentration camp
Ljubelj/Mauthausen 1943--1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 8.8.2021, D. Divjak 25.8.2024 |
25.8.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dopolnil podatke 25.8.2024
M. Kermavnar, 10.11.2024, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 |
muzejska razstava |
Tržič |
K.o. 2141 PODLJUBELJ, parc. št. 404/4 |
|
Poslednjemu borbenemu posvetu - Tojzlov vrh |
.Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 233. |
Vrh Tojzlovega vrha, nad Planinskim domom Kozjak, Šober 27. |
"☆
NA TEM KRAJU SO SE NA PRAGU SVOBODE 27. APRILA 1945 ZBRALI AKTIVISTI OF IZ SLOVENSKIH GORIC IN S KOZJAKA K POSLEDNJEMU BORBENEMU POSVETU." |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 27.01.2020 |
27.1.2020. 00:00 |
— |
Dopolnjeno Bor1974, 05.V.2021 |
V obliki piramide iz kamnov zazidan spomenik z marmorno ploščo z napisom. |
Maribor |
622 ŠOBER, 353/2 |
|
Ustanovni občni zbor krajevne organizacije Delavske socialistične stranke |
Delavska socialistična stranka za Slovenijo je nastala marca 1920, ko so se iz Jugoslovanske socialdemokratske stranke izločili revolucionarni člani in formirali svojo stranko, ki jo je vodil Rudolf Golouh. Novonastala stranka velja za prvo slovensko komunistično organizacijo, ki pa se je že na ustanovnem kongresu priključila Socialistični delavski stranki Jugoslavije, nastali aprila 1919. Delavska socialistična stranka za Slovenijo je svoj vpliv skušala širiti po slovenskem prostoru, tudi v Kranju. Ljudski shod in ustanovni zbor sta bila 21. marca 1920 v gostilni Pri Felnerju. Vabilo na zbor je objavil časopis Ujedinjenje, ki ga je urejal Golouh. Po poročanju časopisa je bil shod dobro obiskan tako od Kranjčanov kot tudi prebivalcev sosednjih vasi. Glavni govornik je bil Golouh, ki je predstavil vzroke za razkol v Jugoslovanski socialdemokratski stranki, politični in gospodarski položaj ter nujnost močne in enotne organizacije. Shodu je sledil občni zbor. Gostilna Pri Felnerju je tudi v 1930. letih ostala priljubljeno zbirališče gorenjskih komunistov. V spomin na njeno vlogo v politični zgodovini Kranja je bila na njenem pročelju 1. avgusta 1969, v okviru proslav ob kranjskem občinskem prazniku 1. avgusta in 50. obletnici delovanja KPJ oziroma kasneje ZKJ, slavnostno odkrita marmornata spominska plošča. Ploščo je odkril tedanji član CK ZKS in predsednik Skupščine občine Kranj (župan) Martin Košir. Viri: "Odkrili so spominsko ploščo", Glas, 2. 8. 1969, str. 1 (povezava). "V Kranju", Glas, 6. 8. 1969, str. 2 (vir slike 2) (povezava). Pomniki NOB v občini Kranj, Kranj: Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, 1975, str. 13-14. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 223. Plakat s programom prireditev ob kranjskem občinskem prazniku leta 1969 (slika 3) je iz zbirke Mestne knjižnice Kranj.
|
Plošča je vzidana na stavbi na Vodopivčevi ulici 9 v Kranju, levo od vhoda. |
DNE 20. MARCA 1920 JE BIL V TEJ HIŠI USTANOVNI OBČNI ZBOR KRAJEVNE ORGANIZACIJE DELAVSKE SOCIALISTIČNE STRANKE ZA SLOVENIJO V KRANJU OB PETDESETLETNICI KPJ - ZKJ 1969 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
11.5.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Kranj |
— |