Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
7534
(13) Planinski dom na Paškem Kozjaku

19. julija 1959 je ZB NOV Dobrna s spominskimi obeležji označila domačije in kraje borb ter število padlih borcev XIV. divizije, ki so padli v bojih od 16. do 19. februarja 1944. Vir: Pomniki NOB v občini Celje, str.36.
.
Opomba 1: O tem (ob obisku M. Luštrek v teh krajih septembra 2024, opomba MK) nisva izvedela nič. Sumljivo je podobna (s kamnoseškim popravkom vred) oni z groba nad Štravsom, severno od hiše Brdce nad Dobrno 19.

Planinski dom na Paškem Kozjaku

            [zvezda]
 TUKAJ STA 18.2.1944 
PADLA 2 PARTIZANA 
         XIV DIVIZIJE. 
           ZB NOV DOBRNA 

Uničeni spomeniki
S.Gradišnik
27.9.2023. 00:00
M.Kermavnar, 13. 9. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil napis na plošči in v Opis dodal Opombo 1. S. Gradišnik. Posnetka plošče pri planinskem domu nimamo. Je le zapis, da sta tam padla dva borca. (2/1).
Plošča
Velenje, Partizanski spomeniki št.13
6541
Ocizla pri Klancu, Plošča Tigrovski skupini

Vir: 

Fatur_Zgodba-o-TIGRu

Na stavbi je tudi plošča z napisom o požigu vasi.

Ocizla pri Klancu, na stavbi brez hišne številke med h. št. 35 in 22.

[TIGR] 
V OCIZLI JE V LETIH 1933 - 40 DELOVALA 
TIGROVSKA SKUPINA NAVDUŠENIH 
RODOLJUBOV IN IZVAJALA PROTIFAŠISTIČNE 
AKCIJE 
TIGROVCEM ČAST IN DOSTOJANSTVO! 
OCIZLA, 10 JUNIJ 2000 
POSTAVILI 
VAŠČANI OCIZLE 
DRUŠTVO TIGR PRIMORSKE

OB

70-LETNICI

POŽIGA

VASI

OCIZLANI

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 12. 2. 2021
20.6.2021. 00:00
Dodal slike in lokacijo. M. Hladnik 20. 6. 2021
Spominska plošča
Hrpelje-Kozina
2557 OCIZLA, *41
1713
Neznanemu kurirju, Čreta

Kurirska postaja S-22 je bila ustanovljena poleti 1943 s sedežem na Dobrovljah. Štela je 4-5 kurirjev, ki so vzdrževali zvezo z S-23 na Mozirski planini, S-20 na Limbarski gori in z S-26 na Čemšeniški planini. Vir: Kliče glavni štab, str.173.

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

Na razcepu markirane poti od cerkve sv. Katarine proti domu na Čreti, na robu travnika, preden pot zavije v gozd.

Tu je delovala stanica TV 22 S

Neznanemu kurirju

Pododbor IV. brigade VDV
9. 9. 1978

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 26. 4. 2017, foto 12. 7. 2008
5.10.2024. 00:00
S.Gradišnik, dodal posnetke i opis,5. 10. 2024
lesen kip v znamenju
Vransko
8039
Tabor prvih partizanov, Humčič
O prvem taboru ter okoliščinah, v katerih se je zaključil, v vasi še vedno kroži legenda.
Prav na vrhu 810 m visoke vzpetine Humčič (lokalno Hunčič) nad Čezsočo, precej težko najdljiva. Do plošče, ki je na severni strani, takoj za grebenom, ob vhodu v dokaj veliko kaverno iz prve svetovne vojne, pridemo tako, da se od spodnje spominske plošče po opuščeni stezi v Slatenik povzpnemo na sedlo med hribom Humčič ter goro Javoršček nato pa po brezpotju prečimo greben hriba Humčič. Do spominske plošče ne vodi nobena steza in ni nameščena nobena oznaka.

OD 15. 11. 1942 DO
13. 2. 1943 SO TUKAJ
IMELI TABORIŠČE
PRVI PARTIZANI NA
BOVŠKEM.
V SPOMIN POSTA-
VIL DNE 1. 7. 1961. K.
O. ZB . NOV ČEZSOČA

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po podatkih in fotografijah Gorana Šulerja
5.1.2023. 00:00
Spominska plošča
Bovec
8938
Anton Terčon, Cerovlje
  • Wikimedia Commons
Cerovlje 34011 Ceroglie TS, Italija [kje točno?]

V CEROVLJAH JE PREBIVAL

A CERGOLIE ABITAVA

ANTON TERČON

ROJ./NATO 1906

PREGNAN/DEPORTATO

1944

FLOSSENBÜRG

UMORJEN/ASSASSINATO

1945

Neobiskani spomeniki
M. Hladnik
19.4.2024. 00:00
Spotikavec
2649
Ribičev mlin

Po načrtih projektanta Rebernika je bil leta 1956 postavljen spomenik ustreljenim talcem pri Ribičevem mlinu. Poboj je bil plod maščevalne politike okupatorja dobrih 20 dni po bitki na tem istem prostoru. 25 mož, pripadnikov NOB, je bilo pobitih v neenakovrednem spopadu  25. 4. 1944.

Žrtve so zapisane vsaka s svojim imenom na kamnitih ploščah po obodu stebra na dvignjeni ploščadi ob robu manjšega spominskega parka tik ob Ščavnici v Cezanjevcih. Dostop (smerokaz je z lokalne ceste Lukavci-Cezanjevci v bližini novega vrtca) je po poljski cesti do mlina, katerega velik del je v propadajočem stanju, njegovo kolo pa že desetletja ni mlelo žita. V parku prevladujejo drevesa  listavcev in iglavcev in je delno ograjen. Pot skozi park do spomenika je utrjena z nasipanim drobljencem, za počitek je namenjenih nekaj klopi.

  • Spomeniki in spominska obeležja NOB v občini Ljutomer (leto izdaje 1973), urednik Franjo Štebih
  • Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 237.
  • EŠD 8902
V Cezanjevcih v smeri proti Lukavcem na koncu vasi pri tabli Spomenik talcem zavijete levo in se po makadamski cesti zapeljete do propadajočega Ribičevega mlina. Pred mlinom je manjši spominski park z iglavci in listavci, za njim je Ščavnica. JV od hiš št. 63 in 64.

TALCEM USTRELJENIM 25. 4. 1944                        

PADLI STE, DA DOMOVINA VEČNO BO ŽIVELA

Novak Rudolf               1910      Branoslavci
Ogorevc Maks             1924      Bistra vas
Marin Franc                 1902      Pršetinci
Senčar Janko              1924      Stara cesta
Rozman Franc            1917      Hajdina
Vrbnjak Ivan                1908      Godemarci
Bokša Jožef                1924      Stara cesta
Klaneček Ivan             1902      Hajdina
Slavinec Janko            1892      Cezanjevci

Miklošič Vinko             1907      Hermanci
Laktijev Peter              1908      Mugodovska
Magdič Mihael             1894      Desnjak

Vrbnjak Ludvik            1887      Cezanjevci
Ganza Franc               1912      Koračice
Lesjak Alojz                 1901      Desnjak
Tič Alojz                       1919      Drtija

Marin Alojz                  1905      Hranjigovci
Jesenik Ivan                1924      Stara cesta
Stankovič Božidar       1916      Kruševac
Sevčenko Viktor          1920      Kijev

Geček Alojz 1906 Gradišče
Rodošek Jakob           1905      Skorba
Zorec Ivan                   1911      Dolga njiva
Koren Franc                1918      Skorba
Petek Matija                1894      Desnjak

Obstoječi spomeniki
Vesna Kitthiya, 1. 2. 2017 Dopolnil D.Divjak 28.junij 2020
9.6.2024. 00:00
Ogled 2018: Franc Slokan, Slavica Sunčič, Jani Prajner, Vesna Kitthiya Dodal sveže posnetke, ime Alojza Gečka, ki je bil najbrž vgrajeno pozneje, in popravil napake v besedilu. M. Hladnik 9. 6. 2024
spomenik in infotabla
LJUTOMER
K.o.: 258-CEZANJevCI, št.parc.: 391/3
7297
Izola, družinski nagrobniki na pokopališču

Spomeniki so opremljeni z zvezdo, verjetno gre za udeležence NOB, umrle po vojni.

Pokopališče Izola

STUPAR SAVO
1928--1984
KRALJ MAKS 9. 1919 -- 10. 7. 1961
KRALJ IDA 5. 10. 1921 -- 25. 10. 1985
BUIĆ 
ANTON 1921--1977
ZORA 1919--1992

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
20.3.2022. 00:00
nagrobniki
Izola
2626 IZOLA, 139
3586
Kostanjevica pri Ligu
Na poslopju nekdanje osnovne šole v Kostanjevici pri Ligu.

[zvezda]
V TEJ STAVBI JE BILA
PARTIZANSKA BOLNICA
ZATO JE SOVRAŽNIK
6. OKTOBRA 1943 VAS POŽGAL
IN USTRELIL DVA TALCA:
ANTONA BLAŽIČA IN
ANTONIJO TOMAŽIČ
1960                       KO ZB LIG

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, 1. 11. 2018
21.8.2022. 00:00
Spominska plošča
Kanal ob Soči
2266 AJBA, 4012/1
5337
Spominska plošča trem talcem
na hiši Kidričeva 5, Kanal

V KLETI TE HIŠE SO NEMCI
DNE 30.6.1944
PO STRAHOTNEM MUČENJU
DO SMRTI POBILI

PODBRŠČEK FRANCA,
NJEGOVO HČERKO MILENO
   IZ GORENJE VASI IN

NAMAR JOŽEFA IZ POTOKA

SLAVA JIM

KRAJEVNI ODBOR ZB. NOV:
                                      KANAL
KANAL 4.7.1958

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
14.4.2020. 00:00
M. Kermavnar, 7.9.2021, fotografijI, napis na spomeniku
Spominska plošča
Kanal ob Soči
2271 GORENJA VAS, 31/12
7259
Ludvik VREČIČ-Skakovci

Ludvik Vrečič, slovenski slikar, * 10. april 1900, Skakovci, † 4. julij 1945, Monor. Velja za prvega prekmurskega akademsko izobraženega slikarja, leta 1929 je diplomiral na slikarski šoli v Budimpešti. Leta 1928 je na povabilo Riharda Jakopiča prvič razstavljal na Slovenskem v Jakopičevem paviljonu, kjer je razstavil 226 del. Leta 1943 je razstavljal v Murski Soboti. Julija 1945 ga je po prepiru ustrelil ruski vojak v Monorju, kjer je tudi pokopan

Vir: Wikipedija

vsi123

V kraju Skakovci, levo ob cesti za Cankovo, nasproti avtobusnega postajališča.

"LUDVIK VREČIČ

1900 - 1945

PRVI

PREKMURSKI

AKADEMSKI

SLIKAR"

Obstoječi spomeniki
Bor1974
17.2.2022. 00:00
Ni partizanski spomenik. S.Gradišnik, 13.4.2022.
Doprsni kip z marmornim podstavkom
Cankova
70 SKAKOVCI, 527/7
9535
Krkavče, pokopališče, Lisjak Ivan

.
 »LISJAK IVAN (Ivan), Krkavče, rojen 7. 8. 1912, kmet, pripadal 4. SNOUB »Matije Gubca«, padel 14. 8. 1944 pri Žužemberku«  

(Vid Vremec [ur.], Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str.752)

Opomba: Podatek o letnici rojstva je v knjigi Slovenska Istra v boju za svobodo (1912) drug kot na nagrobniku in v Sistory (1913).  

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

Pokopališče Krkavče, od pokopališkega vhoda levo, 1. vrsta, nasproti križa.

[križ]

LISJAK

IVAN      * 1913    +1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 11.2.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič
23.2.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Koper
K. o. 2625 KRKAVČE, parc. št. 701
9418
Pirhovi sinovi, Mirna Peč
Pokopališče Mirna Peč, Z od cerkve (lokacija na britofu ni čisto natančno označena)

[križ] POTOČAR
PIRH [...]
SINOVI PADLI V NOB
ALOJZIJ, MARTIN, KAREL

Obstoječi spomeniki
M.Hladnik
21.12.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Mirna Peč
3453
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.59
Ob poti PST v bližini prehoda skozi žico

1942-1945

POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV MESTNA HRANILNICA

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 16.09.2018
3.7.2021. 00:00
Popravljena lokacija. M. Župančič
Betonski steber
Ljubljana
9532
Šmarje, pokopališče, Morgan Ernest

Opomba

Podatek o letnici smrti je v Sistory (1943) drug kot na nagrobniku (1944). Podatki o starših v Sistory se ujemajo s podatki o starših na nagrobniku.
.
»MORGAN ERNEST (Jože), Grintovec
rojen 27. 2. 1921, borec,
umrl v nemški internaciji«

(Vid Vremec [ur.], Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str.771)

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

Pokopališče Šmarje/Koper, po poti od poslovilne vežice, levo, 6. vrsta, 8. grob levo od poti.

                        [križ]  
    MORGAN

[fotografija v medaljonu       ERNEST
v vojaški obleki]                1921  -  1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 9.2.2025, po predlogi in fotografiji Zdenke Primožič
23.2.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Koper
K. o. 2608 ŠMARJE, parc. št. 730/1
9536
Padna, pokopališče, Pribac Karlo

Pribac (Pribaz) Karel (Carlo). Sistory.
.
»PRIBAC KARLO (Ivan), Padnarojen 26. 2. 1924, pripadal Istrskemu odredu, padel 10. 11. 1944 nad Padežem.«

(Vid Vremec [ur.], Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str.794)
.
»Padli […]Pribac Karel, roj. 26. februarja 1924 v Padni, padel 10. novembra 1924 nad Padežem«

(Maks Zadnik, Istrski odred, Knjižnica NOV IN POS 27/I, Nova Gorica: Partizanska knjiga,  Ljubljana in Odbor Istrskega odreda v Novi Gorici, 1975, str. 851)

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

Pokopališče Padna, od vhoda v pokopališko cerkev levo 1. vrsta, 5. grob z leve strani vrste.

[križ]

PRIBAC
[ploščica posebej na nagrobni plošči]
KARLO     1924  -  1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 11.2.2025, po predlogi in fotografiji Zdenke Primožič
23.2.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Piran
K. o. 2634 NOVA VAS, parc. št. 1078
6956
Adela Pollak, Ljubljana
Slomškova 19, Ljubljana

TUKAJ JE PREBIVALA
ADELA POLLAK
ROJ. WERTHEIMER 1881
ARETIRANA 28. X. 1943
DEPORTIRANA
UMORJENA 28. II. 1945
V RAVENSBRÜCKU
       .
TUKAJ JE PREBIVAL
PETER POLLAK
ROJ. 1909
ARETIRAN 1942
DEPORTIRAN
V GONARS
OSVOBOJEN
PARTIZAN
UMRL 7. I. 1944
PRI RAKITNICI

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po sliki in podatkih Mojce Župančič, 5. 9. 2021
11.4.2025. 00:00
M.Kermavnar, 11.4.2025, dodal fotografije 3/1 do 3/5 Zdenke Primožič.
spotikavci
Ljubljana
TABOR, 3807
9144
Zora Rupena, Mirna Peč
  • Zora Rupena − Katja: Monografija. Novo mesto: OŠ Center, 2020.
  • Zora Rupena. Wikipedija.
Pokopališče v Mirni Peči, vzhodno ob cerkvi.

PARTIZANKA
ZORA - KATJA
RUPENA
22. I. 1920
27. II. 1945

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 12. 6. 2024
21.12.2024. 00:00
Dodal posnetke in popravil lokacijo na britofu. M. Hladnik 21.12.2024
družinski nagrobnik
Mirna Peč
2581
Grob padlih, Draga

Ivana Dolmina je 2. avgusta 1945 na Vagovki ubila Črna roka, ko se je vračal domov s sestanka v Sodražici. Po rodu s Podpreske je bil pokopan na pokopališču v Dragi.

Ubiti so bili v Dragi, na križišču pri Urbančičevih.

Na pokopališču v Dragi, na levi strani ob zidu, pred mrliško vežico.

zvezda

PADLI

TUŠEK ANTON, DOLMIN IVAN -

UBIT  OD ČRNE ROKE 1945

IN ŠEST NEZNANIH PARTIZANOV, 

V  LETU 1944.

SLAVA JIM!

Obstoječi spomeniki
Vasja Marinč, 28.11.2017, dopolnil D.Divjak 28.5.2018 23.april 2021 dopolnil D.Divjak
23.4.2021. 00:00
23.4.2021 dopolnil podatke in dodal fotografije D.Divjak
Nagrobni spomenik
LOŠKI POTOK
K.o.: 1584-DRAGA, št.parc.: 613/1
3481
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.54
Ob obvoznici pri Novem Polju

                   1942-1945
POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA 
                    HRANIL

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 06.10.2018
Betonski steber
Ljubljana
3917
GROSUPLJE-Spominska plošča na gradu Brinje

Na hiši v Grosupljem, ki jo že Valvasor omenja kot grad Brinje, je na fasadi, desno od vhoda, v okenski niši (slepo okno) spominska plošča, ki je bila vgrajena 10. oktobra 1971, Pobudo za to je dal krajevni odbor ZB NOV Grosuplje.

Okrožni odbor je bil ustanovljen 28. septembra 1941 v Račni, za prvega predsednika pa izvoljen veterinar Stane Valentinčič, tedanji lastnik gradu. Zato so bili v Brinju v omenjenem obdobju pogosti sestanki okrožnega odbora. Odtod je tekla tudi oskrba partizanov na Polici in okoli Šentjurja, saj je bilo v špecerijski trgovini v hiši ustrezno skladišče hrane. Sem so prihajali rajonski aktivisti, pa tudi člani osrednjega vodstva Osvobodilne fronte iz Ljubljane in njihovi tehnični organi. Prihajali so tudi partizani po orožje ali drug material. Poleti in jeseni 1941, kadar se je mudil v Grosupljem, je v Brinju občasno ilegalno prebival partijski sekretar okrožja Dolfe Jakhl.

Stane Valentinčič je lea 1952 podaril občini Grosuplje s predlogom, naj v njej uredijo muzejske prostore.

Spominska plošča iz temnega marmorja, dimenzije 60x40 cm, je s štirimi vijaki pritrjena na steno v niši,  93x128 cm, katera daje izgled okna na fasadi.

POMNIKI NOB V OBČINI GROSUPLJE, Grosuplje, 29. oktober 1987

EŠD 18556

Od krožišča pri motelu po Ljubljanski cesta proti centru Grosuplja je na levi strani ceste, za športno dvorano Brinje, tik pod cesto grad Brinje z značilno štirikapno streho; ob vzhodnem vznožju Koščakovega hriba v severnem predelu naselja.

     V TEJ HIŠI JE DELOVAL

   PRVI OKROŽNI ODBOR OF

      GROSUPLJE, OD SVOJE

     USTANOVITVE ZAČETKA

OKTOBRA 1941 DO JUNIJA 1942

                          KRAJEVNI ODBOR

                        ZB NOV GROSUPLJE

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 26.3.2019
26.3.2019. 00:00
Spominska plošča
Grosuplje
1783 GROSUPLJE - NASELJE, 898/3
9069
Homec, pokopališče, Avbelj Ciril, Marija, Olga

Avbelj Ciril: Sistory navaja: Ime in priimek: Ciril Avbelj, Oče: Franc, Mati: Marija, Datum rojstva: 16. 03. 1921, Kraj rojstva: Šmarca, Kraj bivanja: Šmarca, Stara občina: Homec, Nova občina: Kamnik, Poklic (soc. status): ključavničar, Datum smrti/izginotja: 22. 07. 1944, Kraj smrti/izginotja: Dobeno, Kraj pokopa. NULL, Država pokopa: Slovenija.

Opomba: Ciril Avbelj je napisan tudi na eni od plošč partizanskega spomenika - grobišča v Radomljah.

_______________________________________________________________________  

Avbelj Marija: Sistory navaja: Ime in priimek: Marija Avbelj, Oče: NULL, Mati: Marjeta, Datum rojstva: 05. 10. 1998, Kraj rojstva: Šmarca, Kraj bivanja: Nožice, Stara občina: Homec, Nova občina: Kamnik, Poklic (soc. status): gospodinja, Datum smrti/izginotja: 18. 04. 1945, Kraj smrti/izginotja: Kamnik, Kraj pokopa: Kamnik, Žale.
.
Avbelj Olga: Sistory navaja: Ime in priimek: Olga Avbelj, Oče: Franc, Mati: Marija, Datum rojstva: 16. 01. 1931, Kraj rojstva: Šmarca, kraj bivanja: Nožice, Stara občina: Homec, Nova občina: Kamnik, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): gospodinjska pomočnica, Datum smrti/izginotja: 18. 04. 1945, Kraj smrti/izginotja: Kamnik, Kraj pokopa: Kamnik, Žale.
.
»14. aprila 1945. leta je Marija Avbelj iz Nožic prišla v Jasen pri Radomljah in sinu Alfonzu rekla: »Prinesla sem vam hrano.« Marijin 23-letni sin Alfonz-Savo je bil komandir kamniške čete VDV. Savov brat Slavko je kot partizan padel julija 1944. leta. 
»Nemške družine že zapuščajo Kamnik,« je sporočila borcem. »Pri nas že dva meseca ni bilo ne domobrancev ne Nemcev. Zakaj ne pridete minirat proge? Morate jim preprečiti, da bi zdaj ob koncu vojne naropano blago odvlekli v Nemčijo.«
Na mamin nasvet se je Savo odločil za akcijo.
»Mama, vrni se domov. Ponoči se oglasimo doma, kjer bomo ostali čez dan, zvečer pa bomo minirali progo.«
Marija se je vrnila v Nožice. Ponoči 16. aprila 1945. leta je prišel Savo domov s tremi borci. […] 
Okoli desetih dopoldne je Savo skozi okno zagledal skupino domobrancev, ki so se na kolesih peljali proti hiši.
»Domobranci gredo!« je Savo opozoril mamo, sestri in borce.
»Saj se večkrat vozijo tod mimo,« je odgovorila mama.
»Minka, zapri vrata in če bodo trkali, reci, da si sama doma in ker nimaš ključa, jim ne moreš odpreti,« je Savo rekel sestri.
Blizu hiše so domobranci skočili s koles in jo obkolili. V naglici so kolesa kar pometali po tleh. 
»Odprite, odprite,« so se drli in trkali na vrata. Butanje se je stopnjevalo. Ker niso mogli odpreti vrat, so s silo vdrli v hišo. Mama in njeni hčerki 15-letna Olga in 11-letna Minka so jih pričakale v kuhinji. Olga je skušala pobegniti skozi okno, a so jo potegnili nazaj in jo začeli pretepati, nato pa so tepli še mamo.
»Kje so partizani? Kje je Savo? Dobro vemo, da je prišel nocoj domov,« so vsevprek spraševali.
Vedejevci so stali v sosednji sobi pripravljeni na boj. Nekaj časa so še upali, da bodo domobranci odšli, toda naenkrat so se sunkovito odprla vrata. Med pragom je stal poveljnik domžalske postojanke Peter Cerar, ki je na slepo spustil rafal iz brzostrelke v sobo. Iz kota se je oglasila Savova brzostrelka. Cerar se je smrtno ranjen zgrudil na tla. Domobranca, ki sta stala za njim, sta ga potegnila nazaj v vežo. Po strelih so po stopnicah pritekli tisti domobranci, ki so partizane iskali v zgornjih prostorih. Savo je pomeril in hotel sprožiti, toda naboj ni deloval in je ostal v cevi.
Borci so odprli okno, vrgli bombo in po eksploziji poskakali ven ter se umaknili proti Bistrici. Med umikom je bil Savo ranjen v hrbet, toda še je lahko hodil. Huje je bil ranjen Ivan Zorman-Dušan iz Bukovice pri Vodicah, ki je bil terenski mladinski aktivist.Dumdumka ga je zadela v koleno. Soborci so ga hoteli odnesti v gozd, toda branil se je, naj gredo le naprej in se rešijo, ker zanj ni več pomoči. Potegnil je pištolo in se ustrelil v glavo. 
Pri Hrastarju na Rudniku so Savu obvezali ranjeno uho in hrbet. Naslednjega dne so od kmetov zvedeli, da Dušan ni bil mrtev, le obstrelil se je. Kmete, ki so v bližini trebili travnik, je prosil, naj ga kam skrijejo. Medtem je prišla nemška patrulja in ga ubila.Domobranci so se maščevali nad Savovo 47-letno mamo Marijo in 15-letno Olgo. Privezali so ju za voz, na katerem so peljali ranjenega poveljnika v Domžale. Do Cerarjevega pogreba sta bili zaprti v Domžalah. Mučili so ju. Po pogrebu so ju odpeljali na kamniški gestapo, kjer so ju po mučenju ubili. Za žalostno usodo mame in sestre je Savo zvedel šele po vojni.«(Jože Vidic, Sedem krst za Ronkarjevo družino, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 374–376)

»28. AVBELJ Marija, rojena 1897 v Domžalah.
Jeseni 1944 so jo kot mater komandirja tamkajšnje VDV čete Alfonza Avblja-Sava domžalski domobranci najprej mučili, potem pa ubili skupaj s hčerko29. AVBELJ Olgo, rojeno 1929, aktivistko OF. (Vir: Jože Vidic, Sedem krst za Ronkarjevo družino, str. 376)

(Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osbododilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana. Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 29)

Opomba: Avbelj Marija in Avbelj Olga sta napisani tudi  na plošči (vsaka svoji)  partizanskega spomenika - grobišča v Radomljah.

Iskalnik grobov Domžale, Homec 

Pokopališče Homec, Domžale, Iskalnik grobov Domžale, Homec, P: Z, V: _, S: 6 4 (Iskalnik grobov Domžale, Homec Dostop: 14. 5. 2024).

                         AVBELJ

CIRIL            * 16. 3. 1921         + 22. 7. 1944
MARIJA        * 9. 10. 1898         +  18. 4. 1945
OLGA           *16. 1. 1931          + 18.  4. 1945

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 16.5.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič.
16.5.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Domžale
K. o. 1937 Homec, parc. št. 306
3152
Artiče-spomenik II. čete Kozjanskega bataljona

Avtor Dušan Jovanovič, datum odkritja 21. 7. 1974, ZB Artiče z ostalimi DPO KS Artiče, obnovljen avgusta 1996 in marca 2012.

Spomenik kmečkim puntom, izgnancem, beguncem v letih 1941-1945 ter borcem in aktivistom OF .

ESD 9867, Zavod za varstvo kulturne dediščine Novo mesto.

Vir: Pomniki našega trpljenja v letih 1941-1945 in v spomin umrlim v izgnanstvu, Zdenka Kaplan, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana 2005

Spomenik se nahaja pri kulturnem domu Otona Župančiča v Artičah.

BORCI II. ČETE KOZJANSKEGA BATALJONA, JULIJ 1974, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE ARTIČE

Obstoječi spomeniki
Stane Preskar in Anton Petrovič, nedokončano
29.8.2022. 00:00
Dopolnil opis in podatke D.Divjak, 29.8.2022
hrastova skulptura, višina 3 m, na betonskem podstavku
Brežice
43/1 k.o. Artiče
7178
Sv. Primož na Pohorju, Spominska plošča pri Reberniku

Padla Ovcirk Tončka je bila medicinska sestra iz Podgorja. V te kraje je prišla kot kurirka s pošto za partizane. Pri Reberniku je prenočila. Sosed jo je izdal Nemcem, ki so jo naslednje jutro ustrelili na balkonu hiše. Rebernikovo družino pa so izselili, ker ji je pomagala.
Vir:

https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-vuzenica.pdf

str.: 68

Sv. Primož na Pohorju 32 2367 Vuzenica Plošča je pritrjena na fasado hiše na domačiji Rebernik

V TEJ HIŠI JE DNE 5.12.1944

 PADLA OCVIRK TONČKA - MINA 

DOMA IZ PODGORJA

 DAROVALA SI SVOJE ŽIVLJENJE 

DA MI ŽIVIMO V SVOBODI.

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 31.1.2022, S. Gradišnik 2.7.2022 D. Divjak 31.5.2025
31.5.2025. 00:00
S.Gradišnik, dodal fotografije, 2. 7. 2022 D. Divjak dopolnil podatke, 31.5.2025
Spominska plošča
Vuzenica
K. o.: 815 PRIMOŽ NA POHORJU, št. parc.: 133
4465
SPOMINSKA PLOŠĆA POSVETOVANJA KPS V CINKU

Cink je področje v Kočevskem Rogu. Jasa, kjer stoji spomenik je severozahodno od Babje gorice proti Kunču, oziroma severno od kote 690  v Cinku v bližini Vinske ceste. Na začetku jase stoji čebelnjak, spominsko obeležje pa je kakih 100 m stran ob gozdni vlaki. Staro obeležje je bilo odkrito leta 1953 na Lovski koči v Cinku. Novo sta 4.7.1982 postavila občinska komisija KPS Kočevje in Novo mesto v neposredni bližini kraja, kjer se je v nalašč za to priložnost zgrajeni baraki odvijala konferenca.

SPOMENIK LOKALNEGA POMENA

Politično delo na terenu in med borci je zaradi obsega dela in napak, ki so se pojavljale, dobivalo nove razsežnosti. CK KPS je zato od 5. do 7. julija 1942 sklical v Cinku na Rogu posvetovanje. Tega posvetovanja so se udeležili strankini odposlanci iz borčevskih enot in terena, člani CK KPS in izvršilnega odbora OF.

Na posvet je prišlo 67 zastopnikov. Prisotni so bili tudi člani izvršnega odbora OF Edvard Kocbek, Jože Rus in Franjo Lubej. Boris Kidrič je podal uvodno poročilo o političnem položaju in nalogah KPS, Franc Leskošek – Luka pa o nalogah partizanske vojske in komunistov v njej.

V razpravi po poročilih je sledila obširna razprava, kjer so ugotovili vrsto pomanjkljivosti v dotedanjem delu. Pojavljali so se namreč odkloni od začrtanih smernic, trenja med aktivisti, nepravilni odnosi med terensko organizacijo in vojsko ter spogledovanje po vojvodstvu med nekaterimi vojaškimi poveljniki. Prisotno je bilo tudi nezaupanje komunistov do nekomunistov.

Sprejeli so nekaj pomembnih sklepov in navodil o medsebojnih odnosih, o delu z mladino, o ustanavljanju ženskih protifašističnih odborov in delu razlastitvenih odborov. Ti sklepi in navodila so bili zelo pomembni, saj je okupator pripravljal veliko ofenzivo, s katero je nameraval uničiti partizane.   

Na večji neobdelani skali na kamnitem podstavku  je pritrjena marmorna plošča s posvetilom.

S ceste Podturn – Kočevje v Podstenicah pri čebelarskem domu zavijemo desno do Faberjevega križa (cca 1500 m). Od tam nadaljujemo levo po Vinski cesti cca 1000 m. Držimo se levo kakih 1500 m. Skrenemo levo kakih 200 m do manjše jase s čebelnjakom. Tam pustimo avto in nadaljujemo po gozdni vlaki še kakih 100 m do spomenika na desni strani vlake. 45°42'25.5"N 14°58'55.3"E (koordinate za jaso ob čebelnaku). Na križišču gozdnih cest 100 m južneje je smerna tabla k obeležju.

NA TEM MESTU JE BILA

OD 5. DO 8.7.1942

PRVA KONFERENCA KPS
NA SVOBODNEM OZEMLJU –

DELEGATOV VOJSKE IN TERENA.

NAMENJENA JE BILA NADALNJI

KREPITVI DELOVANJA KOMUNIS-

TOV MED MNOŽICAMI PRI UTRJE-

VANJU OF, PARTIZANSKE VOJSKE

IN LJUDSKE OBLASTI.

Franc Kulovec, 3.9.2019
28.1.2022. 00:00
Koordinate dodal po informaciji P. Majerleta Kukina M. Hladnik 29. 1. 2022.
NARAVNA SKALA Z MARMORNO PLOŠČO
Dolenjske Toplice
PODSTENICE, pc. št. 1611/466
3101
Britof - Spominska plošča Andreju Kmetu

Življenje Andreja Kmeta je bilo res življenje revolucionarja. Rodil se je 1. 12. 1907 v delavsko-kmečki družini. Izučil se je za kovača. Ker ni našel dela v svoji stroki, se je zaposlil v Kranju kot delavec v Inteksu. Že v zgodnji mladosti, še bolj v tovarni, je spoznal izkoriščanje in bedo brezpravnega delavca in se je zato že leta 1936 udeležil znane tekstilne stavke. Bil je organizator in delavski zaupnik. Prihod okupatorja je našel Andreja pripravljenega, kajti takoj se je odzval klicu Komunistične partije in pričel z organizacijo OF na terenu okrog Britofa.

31. 7. 1941 je bil izdan in na njegov dom so prišli gestapovci, da bi ga aretirali. Kmetu pa se je posrečilo, da se jim je iztrgal iz rok in pobegnil, četudi ranjen. Takoj ko si je za silo pozdravil ranjeno nogo, je odšel k partizanom na Storžič.

Pri napadu Nemcev na Verbičevo kočo pod Storžičem 5. avgusta 1941, kjer se je zdravil zaradi rane na desnem boku, je bil Andrej Kmet ubit. Njegovo truplo so podivjani gestapovci vrgli v plamene. Za hrabrim revolucionarjem je ostal pepel.

Po osvoboditvi so njegove ostanke prenesli v Predoslje in ga pokopali na vaškem pokopališču.

Kovinsko spominsko ploščo, ki jo je izdelal v velikosti 60 cm x 65 cm livar Božo Mostar v Stražišču, je vzidal krajevni odbor ZB NOV Britof. Odkrita je bila 8. 8. 1954.

Pripomba: Dan Kmetove smrti je treba na plošči popraviti.

  • Pomniki NOB v občini Kranj, str. 72-73.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 227.
  • EŠD: 20689
Na pročelju stanovanjske hiši Britof 220, Kranj

IZ TE HIŠE JE ODŠEL V PARTIZANE

28. VII. 1941

PRVOBOREC

KMET ANDREJ

KI JE ŽE 8. VIII. 1941 ŽRTVOVAL

ŽIVLJENJE ZA SVOBODO NAS VSEH

SLAVA MU!

Obstoječi spomeniki
Srečko Frelih, julij 2014
10.12.2022. 00:00
2014 je bila spominska plošča demontirana, ker Kmetovi svojci hišo obnavljajo. 17. 5. 2018: odstranjena plošča še vedno ni nameščena. 7. 12. 2022 je bila plošča ponovno nameščena in zelena zvezdica na zemljevidu je postala rdeča! -- vnesel. Frelih 10. 12. 2022
plošča, bronasti odlitek z reliefom partizana
Kranj
2105 BRITOF, 446/2