| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Višnjevik, ilegalni učiteljski tečaj in NOO |
— |
Spominski plošči sta na obcestni fasadi ob vhodu stare osnovne šole, Višnjevik 14. |
prva plošča: [zvezda] OB 31. OBLETNICI [zvezda] Višnjevik: 20.XI.1954. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK, 15.4.2020,
20.2.2021-dopolnitev D.Divjak |
20.8.2022. 00:00 |
— |
20.2.2021-dopolnitev podatkov D.Divjak
20.. 8. 2022 dodal slike M. Hladnik
M. Kermavnar, 25.4.2024, dopisal imena na spomeniku. |
dve plošči |
Brda |
K.o.: 2284 - VIŠNJEVIK, št.parc.: 400/1 |
|
Homec, pokopališče, Jereb Vencelj |
Sistory navaja: Ime in priimek: Venceslav /Vencelj/ Jereb, Oče: Anton, Mati: Marija, Po domače: Uklnov, Datum rojstva: 28. 09. 1900, Kraj rojstva: Podgorje, Kraj bivanja: Preserje, Stara občina: Lukovica, Nova občina: Lukovica, Poklic (soc. status): električar, Datum smrti/izginotja: 15. 03. 1945, Kraj smrti/izginotja: Primorska, Kraj pokopa: Primorska. Opomba |
Pokopališče Homec, Domžale, Iskalnik grobov Domžale, Homec, P: C, V: _, S: 1 4 8 (Iskalnik grobov Domžale, Homec Dostop: 16. 5. 2024).
|
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 16.5.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič. |
16.5.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1937 Homec, parc. št. 306 |
|
Reka, zapori, Hrvaška |
Geslo: zapori123, nedokončano123 |
Ulica žrtava fašizma 5, Reka (nekdaj Via Roma) |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 16.5.2024, nedokončano |
16.5.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Reka |
— |
|
Belej Franc |
Na fotografiji z dne 8. 4. 2022 je bil napis na nagrobniku:
BELEJEVI FRANC *28.2.1924 UMRL KOT TALEC DACHAU 15.2.1945
|
Pokopališče Laziše ( Sv. Miklavž nad Laškim).
Hiša v bližini: Laziše 23 |
BELEJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik 8.4.2022 |
9.4.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 9. 4. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku, dodal fotografiji 3/1 in 3/2, dodal opombo o novem nagrobniku v Opis in premaknil zvezdico na pokopališče |
Nagrobnik. |
Laško |
1037 LAŽIŠE, 336 |
|
Trebeše spomenik padlim borcem |
Spomenik je posvečen 10 padlim borcem v drugi svetovni vojni in 25 padlim iz tržaškega območja, ki so neznani. |
V zaledju Kopra v vasi Trebeše stoji spomenik na pokopališču. |
SVOBODI STE BILI DO SMRTI VDANI, ZDAJ V ZEMLJI ISTRSKI STE POKOPANI. RAŽEM VILJEM 1923 BORŠT - DOLINA KOZLOVIČ ANTON 1905 BUTARI ŽFT LEVAC FRANC 1914 BUTARI ŠUKLJAN ANDREJ 1924 BUTARI ŠUKLJAN ALOJZIJ 1924 BUTARI BUCAJ PAVEL 1924 POLETIČI UDOVIČ BOŽO 1919 POLETIČI RAKAR PAVEL 1927 TREBEŠE MARSIČ ANGEL 1927 TREBEŠE RAKAR JOŽEF 1904 TREBEŠE ŽFT 25 IMEN NEZNANIH, VEČ OD TEH IZ TRŽAŠKEGA OBMOČJA |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 04. 06. 2017 |
4.6.2017. 00:00 |
— |
— |
Spomenik padlim med drugo svetovno vojno |
Koper |
2618 MOVRAŽ, *212/1 |
|
Pevcem iz Dola pri Hrastniku |
Padlim pevcem iz Dola. Hrastnik, 29 (Kulturni in naravni spomeniki, 77) Ploščo so s stavbe, ki je zanemarjena in brez številke, odstranili, videti je samo, kje na steni je nekoč bila. |
Kmetijska zadruga Dol pri Hrastniku, Trg borcev NOB 12, na vzhodni, dvoriščni strani stavbe. |
PADLIM BORCEM - PEVCEM V NOV SVOBODE DOL.PUST CIRIL, DRAKSLER ERNO, HAMERŠEK EMIL, KUHAR STANKO, POVŠE JOŽE, LAZNIK FRANC.Ne peti, rjoveti bi morali v teh dneh poeti.SLAVA NJIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 2. 3. in 21. 7. 2019
S.Gradišnik, dodal fotografije in zapis 12.5.2022. |
8.11.2021. 00:00 |
— |
Danijela Kovač, predsednica ZB Hrastnik, sporoča, da se plošča nahaja na obnovljeni stavbi kulturnega doma. -- M. Hladnik 8. 11. 2021 |
Spominska plošča |
Hrastnik |
1856 DOL PRI HRASTNIKU, 720/14 |
|
Spominsko obeležje padlemu kurirju |
OPIS SPOMENIKA:V grobo obklesan kamnit blok je vdelana podolgovata marmorna plošča (70 cm X 40 cm). Napis je vklesan. OPIS DOGODKA: Ponoči 20. avgusta 1942 so pri vseh mostovih, ki so vodili čez Kokro na cesto, stale močne policijske zasede. Pri sebi so imele tudi izvežbane pse. Očitno je padel kurir s partizanskim imenom Miki v zasedo in bil ubit z ročno bombo. Zelo verjetno pa je, da si je smrtno zadet sam podstavil bombo in se tako izognil mučenju. Vedel je, da Nemci ujetnike po mučenju na mestu ubijejo ali pa jih kasneje ustrelijo kot talce. Ignac Močnik - Miki, študent, rojen 12. junija 1923, je bil doma iz Dupelj, v partizane pa je vstopil 13. aprila 1942. Bil je kurir Kokrškega odreda. ko je padel, mu je bilo šele 19 let. Navedeno noč je iz štaba Kokrškega odreda, ki je bil tedaj v Kamniški Bistrici, vodil v II. bataljon kokrškega odreda (za Storžičem) zdravnika dr. Milana Cundra- Mika. V dolino Kokre sta prišla čez Kokrško sedlo (Zoisova koča). Ob nemškem napadu je krogla oplazila zdravnika le po glavi in se je tako rešil v bližnji gozd. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 145. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 228. EŠD: 15824 PARCELA: K.O. Kokra, 751/1 del |
V Zgornji Kokri pri mostu čez Kokro blizu domačije Rekar na levem bregu Kokre |
20.08.1942 IGNAC MOČNIK KURIR KOKRŠKEGA ODREDA ZB KOKRA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Borut Rojc |
12.10.2020. 00:00 |
— |
Zadnji je posnetek spomenika, ki ga je v začetku oktobra 2020 obnovil Ivan Krivec. -- M. Hladnik |
Podolgovata marmorna plošča, vzidana v grobo obklesan kamnit blok |
Preddvor |
— |
|
Ljubljana, Žale, grobovi z zvezdo [oddelek B] |
Pod to zvezdico, na tem zapisu so popisani grobovi na oddelku Žale [B], kjer so na nagrobniku peterokrake ZVEZDE. . Lokacije grobov: Ana in Anton Gole: grob: oddelek [67B], vrsta [16], grob [13] . Milan in Fani Pavlovič, grob: oddelek [59B], vrsta [15], grob [4]. V seznamu Žal je on Milisav, ona Frančiška in samo ona Pavlović . Anica in Frančišek Nolimal: grob: oddelek [58B], vrsta [24], grob [5] . Družina Poljanec: grob: oddelek [15B], vrsta [5], grob [17] Iskalnik grobov ne najde nikogar iz te družine, le Mehle Miro. Sistory najde za Poljanec Avguština (1898 - 1944): Kraj smrti / izginotja: Breslau/Gross Rosen. Tam je bilo koncentracijsko taborišče. Za Poljanec Stanka (1923 - 1941) ni podatkov. . Družina Štirn: grob: oddelek [16B], vrsta [11], grob [9] Marija in Josip sta umrla na isti dan, verjetno sta bila žrtvi. Jurij je bil borec NOV. Vir: https://www.svobodnabeseda.si/wp-content/uploads/2021/04/casopis-SB-65-WEB.pdf str. 15 . Janko Šuligoj: grob: oddelek [19B], vrsta [11], grob [11] . Ilija Vitas: grob: oddelek [61B], vrsta [29], grob [7] . Alojzij Vižintin: grob: oddelek [32B], vrsta [7], grob [14] . Josip in Pavla Žuljević: grob: oddelek [61B], vrsta [31], grob [5]. V seznamu Žal Žuljevič (trdi č). . povezava na iskalnik grobov: |
Ljubljana, pokopališče Žale |
☆ MARIJA † 8. 7. 1944, V 19. LETU.
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 7.12.2022, po slikah in besedilu M. Luštrek |
19.12.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 9.3.2023, Prenesel iz skupinskega zapisa v ta zapis. |
Grob(išče) |
Ljubljana |
— |
|
Ojstriška vas, Cecilija Topovšek Gržina |
Cecilija Topovšek, por. Gržina, se je rodila 3. novembra 1918 v Ojstriški vasi v Občini Tabor (takrat Sv. Jurij ob Taboru) na srednje veliki kmetiji pr' Brišnik. V družini je bilo deset otrok, tri sestre in sedem bratov. Pela je v cerkvenem zboru in igrala, pela je tudi operetne arije. Po okupaciji je kot aktivistka prenašala ilegalno pošto v Celje na Stari trg. Konec leta 1941 in v začetku leta 1942 so bili ustreljeni prvi talci, sosedje v Ojstriški vasi (Cukalov Milko, Hanžičev Jože, Zupančičev ‒ Lebnov Polde). Izseljeni so bili Štrukeljčevi, Cukalovi, Lebnovi (v Dachau). Njen starejši brat Slavko je moral v nemško vojsko in je padel pri Zagrebu. Joža, Danilo in Anza pa so odšli v partizane. V začetku decembra 1944 je na železniški postaji s prstom pokazal nanjo izdajalec Cvenk in gestapovci so jo odpeljali v Stari Pisker. Tam je bila mučena in zasliševana skupaj z Rakunovo iz Ljubnega, Micko iz Pondorja in Fančko iz Save do marca 1945. Potem je bila v kazenskem in delovnem taborišču v Rogaški Slatini do konca vojne. Na dan osvoboditve, 9. maja 1945 se je s kolesom zastonj odpravila iskat svojega brata Anza na Dornavo pri Ptuju. Po vojni je kmetovala, pela in igrala v amaterskem gledališču in pri cerkvenem zboru in pri Mešanem zboru Pevskega društva Tabor. 1951 se je poročila z Antonom Gržino iz Gornjega Zemona pri Ilirski Bistrici, borcem V. prekomorske brigade. Cilka ni zahtevala priznanja in nadomestila po vojni za trpljenje in požrtvovalno delovanje med NOB. Bila je zelo užaljena in prizadeta, ker takratne oblasti niso imele razumevanja za politične zapornike, taboriščnike. Ni se strinjala s kriteriji za pridobitev pravic iz NOB. Po sprejetju Zakona o žrtvah vojnega nasilja leta 1994 je pridobila status političnega zapornika oz. žrtev vojnega nasilja. Spotikavci (Stolpersteine) po evropskih mestih označujejo rojstne kraje internirancev. Tudi v mariborske ulice so leta 2012 vgradili 12 »tlakovcev« v spomin na člane mariborskih judovskih družin Kohnstein in Singer.
|
Ojstriška vas 28, ob tleh na podzidku ograje ob hiši, se težko opazi. Nasproti visoke lesene skulpture. |
Na tej domačiji |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 8. 3. 2019, 7.5.2020 |
7.5.2020. 00:00 |
— |
— |
ploščica |
Tabor |
— |
|
Resnik, 8 borcev |
Resnik
– leži
grobišče 8
borcev
XIV. udarne divizije NOV,
ki
so padli v letih 1944
–1945.
Na grobu sta postavljeni dve
prisekani
piramidi.
|
500 m nad kmetijo Vidmar ob gozdu (med počitniškima hišama Resnik 25 in 26 (vikend hišic Frante Komelja)). Dostop z gozdne ceste od zgoraj ali po strmem makadamu od kmetije Vidmar naravnost navzgor po travniku.
46°26 ́7.01 ̋15°21 ́9.13 ̋
Izmerjeno osebno:
Latitude: 46.434490 N 46° 26' 04''
Longitude: 15.353151 E 15° 21' 11''
oz,
|
TU JE POKOPANIH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 528. 7. 2020 |
5.10.2023. 00:00 |
— |
Po opozorilu Romana Zupanca pravil lokacijo spomenika na zemljevidu, ki ga je nekdo premaknil pol kilometra višje, pridružil fotografije, ki jih je 14. 11. 2021 posnel S. Gradišnik in postavil na podvojeno mesto nekaj nižje, in pobrisal podvojeni zapis o spomeniku. -- M. Hladnik 5. okt. 2023 |
— |
Zreče |
— |
|
Žrtve dachavskih procesov |
|
Ljubljanske Žale, oddelek DP |
-- leva stran JAZ SEM MRTEV, -- desna stran |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po posnetku M. Luštrek 2.10.2022 |
2.10.2022. 00:00 |
— |
— |
— |
Ljubljana |
— |
|
Begunje pokopališče |
POGAČNIK FRANC SIstory navaja: Ime in priimek: Frančišek Pogačnik, Oče: Franc, Mati:
Alojzija, Priimek matere: Jeraj, Po domače: Pri Žamarju, Datum rojstva:
30.03.1923, Kraj rojstva: Poljče, Kraj bivanja: Poljče, Zakonski stan: samski,
Poklic (soc. status): čevljarski pomočnik, PODATKI O SMRTI , Datum smrti /
izginotja: 16.05.1944, Kraj smrti / izginotja: Lavtarski Vrh, Kraj pokopa: Sv.
Gabrijel, Država pokopa: Slovenija GORIČNIK Alojz in Jože SIstory navaja: Ime in priimek: Jože Goričnik, Oče: Jože, Mati: Terezija,
Priimek matere: Debeljak, Po domače: Pri Vrbančo, Datum rojstva: 18.02.1922,
Kraj rojstva: Poljče, Kraj bivanja: Poljče, Zakonski stan: samski, Poklic (soc.
status): mizarski pomočnik, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja:
13.09.1944, Kraj smrti / izginotja: Mrzli vrh pri Žireh, Kraj pokopa: Dobračevo,
Država pokopa: Slovenija Pogačar Ivan Bulovec Slavko |
Pokopališče Begunje |
Oče Teško si čakal dan svobode, GORIČNIK IVAN POGAČAR 1921-1944 .................................................................... [križ] BULOVČEVI SLAVKO *1.5.1923 +16.3.1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 24. 10. 2020
|
8.4.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 8.4.2024, uredil besedilo na spomeniku, Dodal groba Bulovec Slavka in Zrnec Karola, dodal fotografiji 3/1 in 3/2, v Opis dodal podatke iz Sistory |
družinski nagrobnik |
Radovljica |
K. o. 2151 Begunje, parc. št. 56 |
|
Harije, 32 talcem |
Na skupnem grobišču je v mrežo postavljenih 16 kamnitih kvadrov z imeni
pokopanih. Spredaj je postavljen večji kamniti blok s posvetilom |
Harije, krajevno pokopališče.
Grobišče leži v kotu SV za cerkvijo, pod drevesi, na delu kjer ni ostalih družinskih grobov.
Hiša v bližini: Harije 10
|
ŽRTVAM NACISTIČNEGA ZLOČINA, KI SO PADLI 18. 5. 1944 V TOMINJAH . 1981 POSTAVILI KRAJANI . TONC JOŽEF 1894 CETIN FRANC 1896 LEVER FRANC 1888 JAGODNIK JOŽEF 1886 PRIMC FRANČIŠKA 1866 PRIMC FRANC 1887 PRIMC ANTON 1864 LOGAR JOŽEF 1866 URH IVAN 1901 LOGAR JOŽEF 1904 URH ANTON 1898 KOCJANČIČ IVAN 1899 URH IVAN 1887 MATKO JOŽEF 1887 ŠKRLJA JAKOB 1877 MATKO MARIJA 1883 MATKO IVANA 1920 JAGODNIK ANTON 1922 BOŽIČ ALOJZ 1906 LOGAR IVAN 1909 URH JOŽEF 1899 TONC ANDREJ 1899 JAGODNIK IVAN 1889 URH JOŽEF 1892 JAGODNIK IVAN 1930 URH EMIL 1931 MATKO ALOJZ 1926 KOCJANČIČ SREČKO 1929 JAGODNIK JOŽEF 1915 KOCJANČIČ JOŽEF 1917 BOŠTJANČIČ IVAN 1900 LOGAR ANTON 1901 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
30.11.2021. 00:00 |
— |
Dodal fotografije, M. Hladnik 16. 9. 2022. |
— |
Ilirska Bistrica |
2535 HARIJE, 1563 |
|
Grob borca Jožefa Prešerna na Zelenici |
29. junija 1943 je na Zelenici padel domačin Jožef Prešeren. Pokopan je na mestu, kjer je žrtvoval svoje življenje. Viri: |
Obeležje se nahaja v gozdičku, takoj pod zgornjo postajo vlečnice, v smeri Doma na Zelenici. |
[zvezda] [slika] Tukaj je žrtvoval |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, 31. 3. 2017. |
6.11.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 30.7.2021, foto 4/1, 4/2
M. Kermavnar, 6. 11. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku in dodal katastrske podatke. |
Grob z nagrobno ploščo |
Žirovnica |
K. o. 2182 DOSLOVČE, parc. št. 1667/1 |
|
Ljubljana, Žale, Pestotnik Janez |
ni v seznamu Žal, je v seznamu Sistory: Ime in priimek: Janez Pestotnik, Datum rojstva: 07.01.1919, Kraj rojstva: Ljubljana, Datum smrti / izginotja: 12.03.1945, Kraj smrti / izginotja: Bergen - Belsen |
Ljubljana, pokopališče Žale, oddelek [2A], vrsta [1], grob [1], |
PESTOTNIKOVI JANEZ 1919 -- 1945 V TAB. BERGEN -- BELSEN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 14.11.2022, po slikah in besedilu M. Luštrek |
9.3.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 9.3.2023, Prenesel iz skupinskega zapisa v samostojni zapis in samostojni zapis odpravil |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
|
Kulturni dom Andrej Budal, Štandrež, Italija |
Odkrita 1981, posvečena padlim domačinom. |
V veži kulturnega doma Andrej Budal na Pilošču / Via del Montello, 9, 34170 Sabt Andrea / Štandrež, Gorizia / Gorica |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
22.12.2020. 00:00 |
— |
V nedeljo 16. okt. 2022 je bila stavba zaprta. M. Hladnik |
Spominska plošča |
Italija, Gorica |
— |
|
Kalobje, Hribarnik Škoberne Marija |
Škoberne Marija se je rodila leta 1908 v Krajnčici pri Šentjurju, umrla je leta 1942 v Auschwitzuju. 30. avgusta1942 so jo s transportom žensk iz Celja odpeljali v Auschwitz. Njena taboriška številka je bila 18693. Tekst k fotografiji 1: ZBIRKA Fototeka ZGODOVINSKA 2, INVENTARNA ŠTEVILKA745:CEL;FZ2-0006104, NASLOV ŠKOBERNE MARIJA - KLA 18693 (AUSCHWITZ, POLJSKA) VRSTA PREDMETA fotografija, ČAS NASTANKA 30. 8. 1942 MATERIALIpapir , TEHNIKEstrojna, MERITVE Celota - 6 centimetrov; 13 centimetrov« (Spletni vir: https://museu.ms/collection/object/294920/skoberne-marija-kla-18693-auschwitz-poljska. Dostop : 3. 10. 2023)
(Marjan Žagar idr. [ur.], Med Bočem in Bohorjem, Šentjur pri Celju – Šmarje pri Jelšah, 1984, str. 401–402) Opomba: Mož Marije Škoberne je bil »Škoberne Avgust, r. 1902 v Krajnčah pri Šentjurju, kmet in čebelar. Od 1941 povezan z aktivisti OF. Junija 1942 aretiran, 15. avgusta 1942 ustreljen v celjskih zaporih, družina pa poslana v razna nemška taborišča.« (Marjan Žagar idr. [ur.], Med Bočem in Bohorjem, Šentjur pri Celju – Šmarje pri Jelšah, 1984, str. 401) Marija in Avgust Škoberne sta napisana tudi na spomeniku padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja v Šentjurju.
|
Pokopališče Kalobje, desno od poti, ki vodi po sredini pokopališča proti zgornjemu delu, nekaj vrst od poslovilne vežice. |
RODBINA ŠKOBERNE 12. 3. 1908 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 3.10.2023, po besedilu in slikah Zdenke Primožič |
3.10.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Šentjur |
— |
|
Spomenik Vojna in mir; Grobnica narodnih herojev in prvoborcev |
Spomenik Vojna in mir je delo alademskega kiparja Jakoba Savinška. Gre za mogočen kaminit blok na katerega so pripete bronaste reliefne figure, ki nam pripovedujejo oi vojni in njenih grozotah, pa o miru, ki je prestane napore in žrtve osmislil. Pomnik je bil odkrit 30. aprila 1958. Grobnico narodnih herojev in prvoborcev oblikoval arhitekt Emil Novinšek. Vir slik: Vlado Gaberšek
|
Gledališki trg, Celje; |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ludvik Stepančič; 16. 2. 2017 dodal sliko M. Hladnik |
12.10.2022. 00:00 |
— |
Ob spomeniku je grobnica narodnih herojev. V njej so bili pokopani Dušan Kraigher-Jug, član PK KPS za Štajersko in Franc Leskošek - Luka, Ivan Kovačič-Efenka, nekdanji komandant 14. divizije in generalmajor Franc Rojšek-Jaka, nekdanji komandant 18. divizije. Tu sta bili pokopani tudi Vera Šlander-Lojzka, sekretarka PK SKOJ za Štajersko in Mica Šlander-Marinko, članica CK KPS. -- Dodal S. Gradišnik, 9.10.2022. |
Prosto stoječ spomenik, grobnica |
Celje |
1077 CELJE, 2039 |
|
Senica Franc |
— |
Pokopališče Šentrupert. |
TUKAJ POČIVA SENICA FRANC ROJ. 24. 1. 1 923 PADEL 1. 2. 1945 POD CERKVIJO V ŠENTRUPERTU BIL JE BOREC N.O.V. V KOZJANSKEM ODREDU SPOMENIK OBNOVILI BORCI KOZJANSKEGA ODREDA NOV. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
28.8.2022. 01:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Laško |
1032 ŠENTRUPERT, 927/5 |
|
VIŠNJA GORA - doprsni kip Eda Turnherja - Primoža |
EŠD: 24344 Edo Turnher. SBL. Bronasti doprsni kip, portret kulturnega delavca in partizana Eda Turnherja - Primoža in učitelja, ki je v Višnji Gori učiteljeval do leta 1942. stoji na visokem kvadrastem kamnitem podstavku sredi urejene ploščadi in pred stavbo nekdanje šole na Mestnem trgu št. 2. |
Pred stavbo opuščene šole, Mestni trg 2, Višnja Gora. |
Edo Turnher - Primož |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 4. 2017, foto 1. 5. 2012 |
26.10.2021. 00:00 |
— |
Po obnovi šole kipa ni več pred šolo. Zadnji dve sliki s facebooka V. Zupančiča snel. Predsednik ZB Grosuplje ima zagotovilo, da bodo kip po obnovi nekdanje šole, zdaj čebelarskega doma, ponovno postavili pred stavbo. -- M. Hladnik 26. okt. 2021 |
kip, portret - memorialna dediščina |
Ivančna Gorica |
k.o.1813, parc. št. 26 |
|
IVANČNA GORICA - doprsni kip Viktorja Koleše |
EŠD: 24309 Bronasti doprsni kip - portret predvojnega revolucionarja Viktorja Koleše (1884 - 1946) je na granitnem kvadrastem podstavku, velikosti 1,70 x 0,70 x 0,40 m, na katerem je pritrjen napis Viktor Koleša. Doprsni kip - portret je visok, 0,60 m. Sam spomenik pa stoji tik ob stavbi, desno od vhoda, stavbe Livar IMP Armature, na naslovu Ivančna Gorica, Ljubljanska 43. Kdaj so spomenik odkrili, ni znano! Avtor spomenika naj bi bil kipar Anton Sigulin. Vir Pomniki NOB v občini Grosuplje, str. 74 navaja, da je doprsni kip izdelal kipar Anton Sigulin, odkrili pa so ga 18. decembra 1981. |
Ivančna Gorica, Ljubljanska 43. |
Doprsni kip je na kamnitem kvadru, na katerem je pritrjen napis iz kovinskih črk VIKTOR KOLEŠA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 1.10.2017 |
26.6.2020. 00:00 |
— |
— |
doprsni kip, portret |
Ivančna Gorica |
k.o.1810, parc. št. 765/1 |
|
Ivančna Gorica - Spomenik narodnemu heroju Jožetu Kovačiču |
Doprsni kip iz brona, ki upodablja narodnega heroja Jožeta Kovačiča. Ob kipu je spominska plošča padlim v Ivančni Gorici. Avtor spomenika je akademski kipar Božo Pengov, po projektu Iva Tratnika ga je postavil krajevni odbor ZB NOV Ivančna Gorica. Odkrit je bil leta 1964. Jože Kovačič se je rodil 24. novembra 1916 v Stični. Po končanem sedmem razredu osnovne šole je v Kamniku delal kot trgovski pomočnik, dokler ni zbolel. Ko je zbolel za tuberkulozo, se je vrnil domov v Stično. Tik pred drugo svetovno vojno je bil vpoklican v vojsko, a je bil po kratkem času zaradi trajne invalidnosti (posledice tuberkuloze) poslan domov. Po kapitulaciji Kraljevine Jugoslavije je skupaj z bratom in prijatelji samoiniciativno začel zbirati in skrivati orožje in drug vojaški material. Kmalu je bil sprejet v Komunistično partijo Jugoslavije in postal član okrožnega komiteja Komunistične partije Slovenije za Grosuplje. Bil je med prvimi organizatorji Osvobodilne fronte v Stični in širši okolici, zato je bil izvoljen za člana okrožnega odbora OF Stična. 22. oktobra 1941 je bil izdan in italijanski vojaki so ga v stiški trgovini aretirali, a mu je uspelo pobegniti. V naslednjih dneh se je priključil stiški partizanski četi na Kremenjku. Konec leta 1941 se je s to četo boril proti Nemcem na Libergi nad Litijo in proti Italijanom na Primskovem. Spomladi 1942 je postal komandir čete drugega bataljona v II. grupi odredov. S to četo je 18. aprila 1942v zasedi na Medvedjaku zadržal italijansko kolono iz Trebnjega. Italijani so imeli 7 mrtvih in 7 ranjenih. Od 20. do 22. maja 1942 se je boril v bitki na Jančah. V bojih je bil težko ranjen. Ko ni več mogel hoditi, so ga soborci skrili v grmovje blizu vasi Vnajnarje. Nameravali so se kasneje vrniti ponj, a to zaradi nemških sil ni bilo mogoče. V skrivališču si je Kovačič 24. maja 1942 vzel življenje. Za narodnega heroja je bil proglašen 27. novembra 1953. Viri: Kikelj, Lojze, ur. Pomniki NOB v občini Grosuplje. Grosuplje: Svet za ohranjevanje in razvijanje revolucionarnih tradicij ter spomeniško varstvo pri občinski konferenci SZDL, 1987. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 109. Živković, Dušan, ur. Narodni heroji Jugoslavije: Prva knjiga. Beograd: Mladost, 1975. EŠD 24310 |
Doprsni kip stoji v zdravstvenem domu Ivančna Gorica, levo od vhoda. Dostop do spomenika ni mogoč v času, ko je zdravstveni dom zaprt (v nedeljo in ob praznikih, ob delavnikih pa med 19.30 in 6.30).
Zdravstveni dom se nahaja v naselju Ivančna Gorica na Cesti 2. grupe odredov 16, približno 60 metrov od prehoda preko železniške proge. |
NARODNI HEROJ KOVAČIČ JOŽE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Špela Balant, 13. 12. 2016 |
— |
— |
— |
Doprsni bronasti kip, pritrjen na steno |
Ivančna Gorica |
k.o. 1820, parc. štev.31/52 |
|
Sevško-zabreška planina |
— |
— |
SEVŠKO ZABREŠKA |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik, 29. 12. 2016 nedokončano |
19.1.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 19.1.2024, dodal napis na plošči in katastrske podatke |
spominska plošča |
Žirovnica |
K. o. 2180 Žirovnica, parc. št. 1011 |
|
Veliko Črnelo, Spominska plošča aktivistom OF |
Marmorna spominska ploščaje bila do prenove
fasade pritrjeni na stanovanjsko hišo v Velikem Črnelem 5. Februarja 2021 je
obnovljena, pritrjena na naravni kamen in postavljena na tla pred cestno fasado
hiše. ob njej je bršljan in cvetlični
lonec. Pobudo za spominsko ploščo je dal Krajevni odbor ZB NOV Ivančna Gorica, odkrili so jo 1965. Vir: Pomniki NOB v občini Grosuplje, str.:66
|
Veliko Črnelo 5 |
V TEM KRAJU SO 30. MAJA 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
11.7.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 24.2.2021, fotografija in dopolnjen opis |
Spominska plošča |
Ivančna Gorica |
1820 GORENJA VAS, 379/1 |
|
Spomenik osvoboditve, Kočevje |
"Spomenik simbolizira idejo borbe, osvoboditve in obnove. Lokacija spomenika je bila namensko izbrana na mestu, kjer je stoletja stal Auerspergov grad. Med vojno je bil grad močno poškodovan, zato so ga po vojni odstranili. Spomenik je oblikovan v realističnem slogu in bil tedaj zasnovan zelo moderno. Idejni projekt je zasnoval akademski slikar Zoran Didek. Osrednja skulptura je delo akademskega kiparja Božidarja Pengova, ki je izdelal tudi Mlaj. Stranske skulpture so izdelali akademski kiparji: Lojze Lavrič (Mati s kurirčkom), Marjan Keršič (Borec s puško) in Stane Keržič (Bombašica). Spomenik je bil slavnostno odkrit 3. oktobra 1953." Vir: Irena Škufca - Spominska obeležja Narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, str. 44. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 39-40. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 118-119. Foto: Florijan Likar EŠD 18019 Krajevna skupnost Kočevje mesto v spomin na osvoboditev praznuje svoj krajevni praznik. Kočevje je bilo med drugo svetovno vojno eno od najbolj utrjenih oporišč na Slovenskem, posledično pa tudi eno najbolj poškodovanih mest med vojno. 1. maja leta 1945 je XV. divizija pregnala nemške enote z območja Kočevske Reke in začela se je pripravljati na napad na Kočevje. 3. maja je XV. divizija začela napad na Kočevje, XVIII. divizija je blokirala posadko v Ribnici. Med nočnim napadom pa se je nemška posadka, ki je branila Kočevje, umaknila proti severu. Kočevje je 4. maja zjutraj pozdravilo Gubčevo, Cankarjevo in XV. brigado kot osvoboditelje. -- Svobodna beseda jun. 2020. |
Obeležje se nahaja v centru Kočevja. Trg zbora odposlancev, na ploščadi pred veleblagovnico Nama, kjer je stal med vojno porušen Kočevski (Auerspergov) grad. |
Na spomeniku sta dva citata: NAROD SI BO PISAL SODBO SAM NE FRAK MU JE NE BO IN NE TALAR. CANKAR in NA KOČEVSKEM ZBORU OD 1. DO 3. OKTOBRA 1943 SO ODPOSLANCI SLOVENSKEGA NARODA ZAPISALI V ZAKON PRIDOBITVE ZMAGOVITEGA BOJA ZA NARODNO OSVOBODITEV, ZA LJUDSKO REVOLUCIJO IN ZA BRATSKO SOCIALISTIČNO SKUPNOST JUGOSLOVANSKIH NARODOV TER PRVIČ V ZGODOVINI UVELJAVILI OBLAST DELOVNEGA LJUDSTVA NA SLOVENSKEM OZEMLJU. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Florijan Likar, februar 2017, M.Hladnik 29.9.2020
30.12.2022 D.Divjak |
10.3.2025. 00:00 |
— |
Dodal besedilo iz Svobodne besede, M. Hladnik 29. 9. 2020
30.1.2022 dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 10.3.2025, dodal fotografije 4/1 do 4/5 Zdenke Primožič |
Več kipov povezanih v eno obeležje |
Kočevje |
K.o.: 1577 - KOČEVJE, št.parc.: 1577 |