| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Podsmreka pri Višnji Gori, Spominska plošča padlim čebelarjem Dolenjske |
Spominska plošča je bila vgrajena leta 1970.
Vir: Pomniki NOB v občini Grosuplje, str. 258 |
Na vzhodnem dvoriščnem zidu gradu Podsmreka pri Višnji Gori, Podsmreka pri Višnji Gori 2 |
PADLIM ČEBELARJEM POLIČ ANTON GROSUPLJE ČEBELARSKO DRUŠTVO GROSUPLJE |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Kermavnar 21. 2. 2021, T. Bizjak
|
21.2.2021. 00:00 |
— |
Dne 21. 2. 2021 sem pregledal vse zidovje razpadajočega objekta - tiste, do katerih sem lahko prišel - vendar o spominski plošči padlim borcem v NOB 1941 - 1945, čebelarjem Dolenjske, ni sledi!
Dne 23.2.2021 sem obiskal grad in od mimoidočega izvedel, da je bila plošča, kot tudi železna vrata odtujena letos. Po povsem sveže odrezanih pritrdilnih jeklenih sidrih (še ni sledu rje) in po izrabljeni rezalki na tleh pod mestom pritrditve sklepam, da se je to zgodilo pred nekaj dnevi. Dodal fotografijo 4/4. M. Kermavnar
Ploščo je odstranila občina Ivančna Gorica, ker je bila menda v nevarnosti zaradi podirajočega se gradu. Kje se zdaj nahaja, bo poizvedela ZB Grosuplje, ki predlaga, da se prestavi na novi čebelarski dom v Višnji Gori. Dodal fotografijo plošče s facebooka V. Zupančiča. -- M. Hladnik 26. okt. 2021 |
Spominska plošča |
Ivančna Gorica |
k.o.1815 - Draga, parc. št.: 156 |
|
Kranj, pokopališče, Filip in Bogomil Rotar |
Za Filipa Rotarja Sistory navaja Ime in priimek: Filip Rotar, Oče: Valentin, Mati: Marija, Datum rojstva: 29. 4. 1891, Kraj rojstva: Globoko, Kraj bivanja: Kranj, Datum smrti/izginotja: 31. 1. 1944, Kraj smrti/izginotja: Šentvid pri Ljubljana, Kraj pokopa: Begunje. »Rotar Filip, rojen 29. aprila 1891, Globoko 31. januarja 1944, Št. Vid (Ljubljana)« Seznam padlih borcev, talcev in drugih žrtev okupatorjevega terorja, Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Kranj, Kranj: Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, 1975, str. (203), 222) »Roter Filip 29. 4. 1891 Globoko (?)« (Spisek usmrčenih in umrlih oseb, ki so bile pred smrtjo vpisane v jetniško knjigo begunjskih zaporov, Dr. Janez Gerčar, Mučeniške Begunje, Zavod Borec v Ljubljani, 1961, str. 123) Filip Rotar je zapisan tudi na spomeniku Padlim v Šentvidu. ………………………………………………………………………. Za Bogomila Rotarja Sistory navaja Oče: Filip, Mati: Pavla, Datum rojstva: 31. 5. 1921, Kraj rojstva: Jesenice, Sava, Kraj bivanja: Kranj, Datum smrti/izginotja: 27. 3. 1942, Kraj smrti/izginotja: Rovt nad Crngrobom, Kraj pokopa: NULL. » Rotar Bogomil, rojen 31. maja 1921, Jesenice 27. marca 1942, Rovt nad Crngrobom« Seznam padlih borcev, talcev in drugih žrtev okupatorjevega terorja, Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Kranj, Kranj: Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, 1975, str. (203), 222)
V Iskalniku grobov je Bogo Rotar https://gis.komunala-kranj.si/DDmoduli/iskalnik_grobov/Iskalnik.aspx?a=komunalakranj |
Mestno pokopališče Kranj, D – 8/9, 10 |
ROTARJEVI [peterokraka zvezda] BOGOMIL ROTAR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 1.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
29.5.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Kranj |
2123 ČIRČE, 392/1 |
|
Padlim delavcem Tekstilne |
Opis v knjigi Spomin je moč, str. 93. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 56. Od 31. 10. 2022 se spomenik nahaja v Spominskem_parku_v_Gramozni_jami v Medvodah |
Na lokaciji bivše Tekstilne tovarne Medvode, na koncu Barletove ulice levo, pred kontejnerji in ob nelegalnem prehodu čez železniške tire do postaje Medvode.
Nova lokacija: Spominski park v Gramozni jami.
Pristop po Donovi ulici, vzporedni z Gorenjsko cesto, zavijemo na ulico talcev, spomenik je nižje, v nekdanji gramozni jami.
Hiša v bližini: Donova cesta 7C, Medvode |
[zvezda] |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Matjaž in Biba Rebolj, 29.9.2017 |
25.8.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.8.2023, informacija o novi lokaciji plošče |
Spomenik |
Medvode |
Preska, 136/12 46,137556 14,411950 |
|
Sv. Lenart, pokopališče, Potočnik Peter
|
SIstory navaja Ime in priimek: Peter Potočnik, Oče: Peter, Mati: Marija, Priimek matere: Dolenc, Po domače: NULL, Datum rojstva: 18.02.1905, Kraj rojstva: Lenart nad Lušo, Kraj bivanja: Lenart nad Lušo, Stara občina: Selca, Nova občina: Škofja Loka, Pokrajina: , Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): kmečki delavec, Narodnost: Slovenec, Spol: moški, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 25.03.1945, Kraj smrti / izginotja: Porezen, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija »Potočnik Peter, 1905, Lenart, kmet, v partizane septembra 1944, padel 25. 3. 1945, Lenart nad Lušo;« (Vincencij Demšar, Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka, Loški razgledi, letnik 22, številka 1, 1975, Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja, Muzejsko društvo, str. 190) »PETER POTOČNIK, rojen 18. 2. 1905 na Lenartu nad Lušo, kmečki delavec, v partizane je vstopil septembra 1944. Pogrešan je od 25. 3. 1945.« (Krapež Stane [ur.], Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str. 174) |
Pokopališče Sv. Lenart nad Škofjo Loko.
Hiša v bližini: Sv. Lenart 21 |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 7.10.2023, po opisu Zdenke Primožič |
8.10.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Škofja Loka |
K. o. 2069 Lenart, parc. št. 461/4 |
|
Pokopališče Fara |
Na pokopališču v Fari stoji nagrobni spomenik, posvečen vsem padlim borcem
organizacije Fara - Vas (danes imenovana občinska organizacija ZZB Kostel).
Avtor zasnove nagrobnega spomenika in besedila je krajevna organizacija ZZB Vas - Fara. Izdelal ga je Kunaver Franjo, kamnosek iz Ljubljane. Nagrobni spomenik je bil odkrit 1. novembra 1963. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 125. Nace Karničnik, Spomenik NOB na pokopališču v Fari /Spomeniki NOB na Kočevskem/, Kočevske novice, glasilo OK SZDL Kočevje, Letnik V, št. 2, Torek 15. 3. 1988, str. 8. Elektronski vir: Kočevske novice, št. 2, 1988 Dostop: 8. 2. 2024. |
Na pokopališču v Fari |
V SPOMIN PADLIM BORCEM ORGANIZACIJA Z.B. FARA - VAS |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 7.3.2017 |
12.2.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 12.2.2024, prenesel tehnične podatke o spomeniku iz rubrike Besedilo na spomeniku v rubriko Opis in viri. Dodal povezavo na Kočevske novice po predlogi Zdenke Primožič. |
Nagrobni spomenik |
KOSTEL |
1611 FARA, 1664 |
|
Boris Vinter, Zreče |
Boris Vinter (19. 2. 1925) je bil komandant 1. bataljona Pohorske brigade in komandant Šlandrove brigade. Padel je na Menini planini kot najmlajši partizanski komandant pri 20. letih.
Po njem se je imenoval tudi pevski zbor. V Zreških kulturnih dogajanjih (
2013) je na strani 42 zapisano, da se je najprej društvo ali zbor imenovalo po
Borisu Wintarju. |
Do zadnjega krožišča proto Rogli, izvoz na Kovaško 24. |
TU JE BIL DOMA SOBORCI. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 18.8.2020
22.3.2021 dopolnil D.Divjak
12. 9. 2021 S. Gradišnik |
22.3.2021. 00:00 |
— |
22.3.2021 dopolnil podatke , opis D.Divjak
12.9.2021 dopolnil podatke (Kovaška24) in dodal fotografije,S.Gradišnik.
|
Spominska plošča |
Zreče |
— |
|
LIPA 46 - spominski plošči junakom I. Kraške čete in heroju Antonu Šibelji - Stjenku in dogovarjanju o tripartitni izjavi KPJ - KPI - KPA o združitvi Slovencev v enotno državo in o povezovanju TIGRa in primorskih komunistov z ustanovljeno KPS v letu 1937 |
Spominska plošča na Stjenkovi koči na Trstelju. |
Stjenkova koča na Trstelju. Dostop z avtom po cesti iz Temnice oz Renč.
Lipa 46 |
Zgornja plošča iz kamna (vklesani napis): JUNAKOM I.KRAŠKE ČETE IN NJIH VODITELJU HEROJU STJENKU V večen spomin komandirju i. Kraške čete, narodnemu heroju Šibelja Antonu - Stjenku in 50 padlim borcem te čete, ki so darovali svoja mlada živlenja za svobodo naših narodov. 22.VII.1951 Soborci in hvaležno primorsko ljudstvo. . Spodnja plošča iz kovine (reliefiran napis): NA TRSTELJU SO LETA 1934 KOMUNISTI GORIŠKE IN KRASA RAZPRAVLJALI O TRIPARTITNI IZJAVI KPJ - KPI - KPA O ZDRUŽITVI SLOVENCEV V ENOTNO SOCIALISTIČNO DRŽAVO. LETA 1937 PA O POVEZOVANJU Z ORGANIZACIJO - TIGR - V LJUDSKO FRONTO IN O SODELOVANJU PRIMORSKIH KOMUNISTOV S PRAVKAR USTANOVLJENO KPS TRSTELJ, 27.4.1979 KOMITE OBČINSKE KONFERENCE ZKS NOVA GORICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lanko Marušič, 2.4. 2019; slike Bor1974-13.X.2020
13.12.2021 D.Divjak, M.Š. in T.B. 9.2.2022 |
13.12.2021. 00:00 |
— |
13.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
kamen, kovina - memorialna dediščina, kraj zgodovinskega dogajanja |
Miren-Kostanjevica |
K.o.: 2334 - LIPA, št.parc.: 999/303 |
|
Koroški pokrajinski muzej revolucije-KPMR |
Muzej v Slovenj Gradcu, Glavni trg 24, prikazuje razvoj predvojnega revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilne vojne v Mislinjski, Mežiški in zgornji Dravski dolini, pa tudi podrobnosti o protinacističnem boju koroških Slovencev v Avstriji. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.301. 1. soba. Tu se seznanimo z revolucionarnimi dogodki po 1. svetovni vojni. 2. soba. Gradivo druge sobe obravnava obdobje od kapitulacije do spomladi 1943. 3. soba. V tretji sobi se najprej seznanimo z osvobodilnim gibanjem na Koroškem v drugi polovici leta 1943. 4. soba. V tej sobi jke na stenah in v vitrinah izredno dosti gradiva. 5. soba. Prikazuje predvsem nacistični teror. 6- soba. V zadnji sobi je na prvi steni osem fotografij, ki prikazujejo partizansko življenje in znane partizanske osebnosti. Vir: Milan Ževart, Po sledovih NOB, str. 279 - 286. |
Glavni trg 24, Slovenj Gradec |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
11.11.2023. 00:00 |
— |
Foto Hladnik 19. 2. 2023
S.Gradišnik, 11. 11. 2023, dodal fotografija in opis. |
Stalna razstava |
Slovenj Gradec |
— |
|
KOČEVSKA REKA-Grob neznanega borca na pokopališču |
Med 2. svetovno vojno ni bilo mogoče pokopavati padle borce na pokopališčih in z obrednimi postopki. Največkrat je bil to skupen ali posamezen grob kar na samem bojišču. Šele po vojni je bilo mogoče prekopati padle borce iz začasnih grobišč v kraj svojcev ali v skupne grobnice. Tako so na pokopališče v Kočevski Reki prekopali neznanega padlega partizana, ki je bil prej pokopan v gozdu v okolici Muhe vasi. Spomenik in grobišče je zasnoval Jaka Lavriša, uslužbenec Spominsko obeležje je bilo odkrito 4. julija 1955. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 125 (kot "grobišče padlih borcev"). |
V Kočevski Reki na pokopališču |
Na črni marmornati plošči je le napis: zvezda SLAVA NEZNANEMU BORCU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 8.3.2017
24.12.2021 D.Divjak |
24.12.2021. 00:00 |
— |
24.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Nagrobni spomenik |
Kočevje |
K. o. 1590 Kočevska Reka, parc. št. 696/1 |
|
Preska - Kip narodnega heroja Franca Bukovca-Ježovnika |
Doprsni kip je delo kiparja Antona Sigulina, odkrit je bil 17. maja 1964, sedaj ga ni več na izvirni lokaciji. Slika 3 je sken iz knjige Spomin je moč. S sklepom skupščine Ljubljana-Šiška z dne 18. februarja 1992 o soglasju k preimenovanju osnovnih šol se je osnovno šola preimenovala v Osnovno šolo Preska. Po preimenovanju je bil kip odstranjen in se nahaja v Mestnem muzeju Ljubljana (MGML), ki je posredoval fotografijo. Vir: foto Matevž Paternoster, Mestni muzej Ljubljana (MGML) Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 54. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 94. |
Kip je bil na steni avle prizidka Osnovne šole Preska.
Preška cesta 22 1215 Medvode Spletna stran: http://www.os-preska.si/ |
NARODNI HEROJ FRANC BUKOVEC |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Matjaž in Biba Rebolj, 3.12.2017
D.Divjak 27.5.2022 |
27.5.2022. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal opis,fotografijo kipa in podatke 27.5.2022 |
Doprsni kip |
Medvode |
K.o.: 1976 - PRESKA, št.parc.: 178/3 |
|
Novo mesto, Spominska plošča Valantičevi družini |
Pravokotna marmorna plošča, naslonjena na profilirani konzoli, je posvečena štirim članom družine Valantič, ki so jih decembra 1943 ubili. Odkrita je bila 1952 (oblikovalec J. Banovec).
. Prišla je vojna in Novo mesto so zasedli Italijani. Valantič je bil med prvimi, ki so ga poslali v internacijo, od koder se je vrnil šele novembra 1943. leta, ko so bili v mestu že Nemci in domobranci. Z ženo sta imela dve hčerki in sina. Ko se je začela vojna, je Vida končala meščansko šolo, Alma se je učila očetove obrti, Lojzek pa je še hodil v osnovno šolo. V družini so se dobro razumeli in so bili v Novem mestu zelo znani in spoštovani. Čeprav se je Valantič že pred vojno ogreval za socialistične ideje, je bila njegova družina pobožna, toda v celoti že od prvih dni vstaje na strani OF. Hčerka Vida je že maja 1942. leta odšla v partizane in je padla na Ilovi gori 4. novembra 1943. leta. Mesec in pol po njeni smrti pa so črnorokci pobili vso Valantičevo družino. Novembra 1943. leta se je v Valantičevo delavnico naselila manjša skupina domobrancev, v resnici samih izbranih črnorokcev. Med njimi so bili Jože Mavec-Gliha, Franc Mavec-Šime in Alojz Zupančič. Bilo je 22. decembra 1943. leta, ko se je po sedmi uri zvečer razbesnela nevihta. Med deveto in deseto uro se je okrog Valantičeve hiše začelo silovito streljanje. Odmevali so rafali, pokale puške in bombe, v zrak sta švignili raketi, vse to pa med močnim grmenjem in bliskanjem, da je bilo ljudi v okolici strah poslušati to nenavadno bobnečo melodijo. Pritekli so Nemci, ki niso vedeli, kdo in zakaj strelja, pa so na vse strani streljali v zrak. Drugi dan dopoldne je prišla na kraj streljanja nemška vojaška komisija s policijskim psom. Dež je spral vse sledove. V hiši so našli krvave madeže, Valantičeve družine pa ni bilo nikjer. Ljudje so se potihoma spraševali, kaj se je zgodilo z Valantičevimi. Prvo vest so slišali pri nedeljski maši, ko je kaplan Wolbank s prižnice oznanil, da so tistega večera partizani vdrli v mesto in napadli domobrance v Valantičevi hiši. Za kazen, ker so imeli domobrance v delavnici, so verjetno pobili Valantičevo družino. Vernikom se še sanjalo ni, da je bil on organizator tega umora in da skuša prevarati vernike in Nemce. Dva meseca je Krka skrivala skrivnost, potem pa je pod tovarno Jožeta Pence na breg naplavila truplo štirinajstletnega Lojzka Valantiča. Na vratu se mu je videla velika rana. Marca je Krka pri Seidlovem jezu naplavila trupli matere Marije in hčerke Alme. Očeta Alojza pa so dobili zadnje dni marca skoraj na istem kraju, kjer so jih črnorokci pometali v vodo. Očividci so na vseh truplih videli rane, zato so sklepali, da so bili najprej umorjeni in nato mrtvi vrženi v Krko. Načrt za ta zločin so temeljito pripravili, in to zagotovo brez vednosti Nemcev. Med strahovitim streljanjem in grmenjem so doma v hiši pobili vse člane družine in jih nato hitro z vozom odpeljali do Krke, kjer so jih pometali v vodo. Prišli so Nemci, in domobranci so hinavsko izjavljali, da so jih v temni noči napadli partizani, ki so vse Valantičeve odpeljali, sami pa so se komaj ubranili z orožjem. Valantičeva soseda Ljudmila Završnik mi je povedala, da je naslednji dan govorila z nemško komisijo, ki je raziskovala nočni dogodek. Nemec ji je rekel: 'Tako se z ljudmi ne dela,' navzoči domobranec pa se je pri tem samo smehljal. Po sledovih v hiši so Nemci ugotovili, da so ponoči v hiši neznanci enega ali več članov Valantičeve družine pobili, vendar jim podrobnosti niso bile znane. Danes se naselje pod Grmom v Novem mestu imenuje Valantičevo, na hiši pa je spominska plošča.« (Jože Vidic, Mirnopeška velika noč, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 575, 576) Opomba: Podatek o smrti Valantičeve hčerke Vide je na spominski plošči drug (1944) kot v knjigi Po sledovih črne roke (4. novembra 1943).
3. VALANTIČ Alojz, pleskarski mojster v Novem mestu, oče, 22. decembra 1943 so domobranci iz Novega mesta pobili vso Valantičevo družino. Nato so jih vrgli v Krko. To so storili brez vednosti svojih gospodarjev, Nemcev. (Vir: Arhiv Dolenjskega muzeja; Jože Vidic. Po sledovih črne roke, 576)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 360) |
Plošča je pritrjena na stranski fasadi stanovanjske hiše Valantičevo 5, v kateri so Valantičevi živeli. |
V TEJ HIŠI SO V NOČI 22-23 DECEMBRA 1943 DOMOBRANSKI ZLOČINCI ZVERINSKO UMORILI VALANTIČEVO DRUŽINO OČE ALOJZIJ MATI MARIJA R. ČERMELJ HČI ALMA, SIN ALOJZIJ. VIDA PARTIZANKA OD LETA 1942, JE PADLA ZA SVOBODO LETA 1944 ZVEZA BORCEV IV. TERENA 6. JULIJA 1952 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
13.12.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 13. 12. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjig Po sledovih črne roke in Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga. |
Spominska plošča |
Novo mesto |
K. o. 1483 Kandija, parc. št. 1175 |
|
Ivančna Gorica, Spominska plošča padlim borcem, internirancem in žrtvam fašističnega nasilja |
V kamnite plošče iz belosivega marmorja so
vklesana imena padlih partizanov in žrtev fašističnega nasilja tega kraja in
okolice ter posvetilo. Pobudo za odkritje spominske plošče je dal Krajevni odbor ZB NOV Ivančna Gorica, ki je tudi avtor napisa. Načrt zanjo je izdelal Ivo Tratnik, odkrili pa so jo 6. junija 1965. Vir: Pomniki NOB v občini Grosuplje, str.: 60 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 109. Fotografija 1: Špela Balant Poleg plošče je na steni postavljen doprsni kip Jožeta Kovačiča.
|
Spominska plošča je v zdravstvenem domu Ivančna Gorica, levo od vhoda.
Zdravstveni dom se nahaja v naselju Ivančna Gorica na Cesti 2. grupe odredov 16, približno 60 metrov od prehoda preko železniške proge.
|
JUNAKOM KI V NAJTEŽJIH DNEH SO V BOJU STALI KAKOR SKALA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
11.7.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 24.2.2021, dodal fotografiji 2 in 3 in dopolnil opis. |
Spominska plošča |
Ivančna Gorica |
k.o. 1820, parc. štev.31/52 |
|
Tragedija na Kolku |
V domači kamri je ležala 22-letna Marija Vozel (Poletova) s triletno hčerko Mili. Navsezgodaj je zaznala, da se zunaj nekaj premika. Stopila je k oknu in se dotaknila zavese. Takrat jo je ustrelil nemški vojak, ki je stal pri Uraničevem listniku, saj je napačno ocenil, da se za zaveso skriva partizan. Zadel jo je naravnost v srce in bila je na mestu mrtva. V spomin na tragično preminulo sosedo je Frančiška Grošelj sestavila pesem: Spomladanski dan velikega tedna prihajal k nam je tiran, zločinec in morilec, vsemu svetu znan. Ob zori zlati, ko se prebudi beli dan, v sobi je spala Micika, v srce zadela jo je kroglica, zatisnila je svoje oči, nič več se ne prebudi. Zaslišal se je krik in jok, zapustila si svojce in malo Milico, svojo ljubo hčerkico.Ti morilec in zločinec, dosti ti še ni gorja, v tujem kraju in na Slovenskem tze že vse pozna. Težka bila je ločitev, grenko bilo je slovo, naše to je tolažilo, da se enkrat vidimo. Vir: Boštjan Grošelj, Pomniki viharja, Šentlambert: Krajevna skupnost, 2022, str.28. |
Pokopališče Šentlambert |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik 21.4.2023 |
17.10.2024. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografije, 2. 6. 2023
M. Kermavnar, 17.10.2024, dopisal besedilo na nagrobniku in katastrske podatke |
Nagrobnik |
Zagorje ob Savi |
K. o. 1887 Šentlambert, parc. št. 8/1 |
|
Otočec |
Plošča
s 65 imeni padlih in žrtev je vzidana v okvir iz grobo klesanih granitnih
kvadrov. Na vrhu okvirja je stilizirana oblika Triglava. Spomenik je 1947
zasnoval Josip
Florjančič.
EŠD 20734 |
Na križišču vzhodno pod hišto Otočec 3 (nekdanji dom Partizan) sredi vasi. |
[OF] SPOMIN ŽRTVAM [srp in kladivo] [zvezda] 1941 - 1945 [zvezda] BORCI ŽRTVE ŠTEFANČIČ FRANC 1942 ŠEŠKO ALOJZIJ 1941 FLORJANČIČ DRAGO 1942 KUKMAN IVANA 1941 GREGORČIČ ALOJZIJ 1942 GOLOB EDVARD 1941 BECELE MERI 1942 GOLOB MILAN 1941 VIRANT FANI 1942 GREGORČIČ ANTON 1942 MEDVED FRANC 1942 GORENC JANEZ 1942 ŠKLANDER JOŽE 1942 JERMAN FRANC 1942 TRATNIK VINKO 1942 ERŠTE FRANC 1942 JOŽEF RUDOLF 1943 GOTLIP ANTON 1942 MEDVED JOŽE 1943 BECELE FRANC 1943 BECELE VIKTOR 1943 BECELE MARIJA 1943 ŠELAK IVAN 1943 ERŠTE MARIJA 1943 BLAŽIČ FRANC 1943 MEDVED MIHA 1943 RIFELJ IVAN 1943 PAVLIN MATIJA 1943 MLAKAR JANEZ 1943 ŠKLANDER ALOJZIJA 1943 JERMAN FRANC 1943 JERMAN ANA 1943 ŠEGULA IVAN 1943 JERMAN JOŽE 1943 RIFELJ FRANC 1943 ŽURA IVAN 1943 GAČNIK ANTON 1943 RIFELJ JOŽE 1943 HOČEVAR IGNAC 1943 ZARABEC MARIJA 1943 KRAŠEVEC JOŽE 1943 BUČAR URŠULA 1943 KUKMAN KAROL 1944 KEBELJ NEŽA 1943 BOJANC ŠTEFAN 1944 BOJANC JOŽE 1943 VIDIC FRANC 1944 ROJAKOVIČ ADOLF 1943 ŽURA JOŽE 1944 GORENC FRANČIŠKA 1944 BLATNIK JOŽE 1944 ŠKLANDER JOŽEFA 1944 JERMAN ANTON 1944 JERMAN ALOJZIJ 1944 JERMAN JOŽE 1944 DRAGAN JOŽE 1944 ŠKLANDER STANKO 1944 JERMAN JANEZ 1944 ŠMID ALOJZIJ 1944 KOSLJAN FRANC 1945 BLAŽIČ ALOJZIJ 1945 JERMAN MIHAEL 1945 RADOVAN JOŽE 1945 ZUPANČIČ ANTON 1947 VIDIC IVAN 1947 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 7. 1. 2020
D.Divjak 15.10.2023 |
15.10.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal povezavo 15.10.2023
M. Kermavnar, 8.12.2023, dodal imena na spomeniku |
— |
Novo mesto |
K. o. 1460 Šentpeter, parc. št. 78/2 |
|
Pomjan spomenik padlim v NOB in drugim žrtvam fašističnega nasilja |
Na kvader postavljena piramida z vklesanimi imeni na treh stranicah, zaključena z nizko piramido. Z zidom obdan spomenik, postavljen leta 1950, je v celoti izdelan iz belega istrskega kamna. Spomenik so postavile Družbeno Politične Organizacije 6. 4. 1950 in je posvečen 20 padlim v NOB, 8 žrtvam fašističnega nasilja ter 3 umrlim v koncentraciskih taboriščih iz vasi Pomjana, Manžana in Fjeroge Pokrovitelj je Krajevna skupnost Šmarje. EŠD 1435 |
V sredini vasi Pomjan stoji spomenik. |
ZA DOMOVINO PADLI V VELIKI DOBI 1941 - 1945 POMJAN BENČIČ IGIN VEŠKOVO ALOJZ ROJC JOŽEF OMAHEN ANTON JERMAN IVAN OMAHEN RUDOLF JERMAN FRANC PEROŠA IVAN JERMAN KAREL PEROŠA FRANC JERMAN LAZAR PEROŠA JOŽEF JERMAN FRANC PEROŠA STANISLAV SOSIČ FRANC (MANŽAN) SOSIČ KAREL BONINI RUDOLF FURLANIČ IVAN FJEROGA KOZLOVIČ FRANC ŽUPANČIČ ANTON SLAVA PADLIM JUNAKOM ! . PADLI INTERNIRANCI POMJAN ANDRIJOLI JOŽEF POGAČNIK OSKAR FJEROGA KERIN JOŽEF SLAVA JIM ! . TALCI POMJAN BENČIČ RUDOLF MANŽAN HLAJ JOŽEF HLAJ ROMAN ŽULETIČ RUDOLF ŠKERGAT ERMENEGILD FURLANIČ JOŽEF FJEROGA HRVATIN JOŽEF GUNJAČ JOŽEF SLAVA JIM ! |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 5. 4. 2017 (nedokončano) |
26.9.2020. 00:00 |
— |
Naložil sveže slike spomenika z obnovljenim besedilom. Foto Reinhard Nachtsheim. -- M. Hladnik |
Spomenik padlim |
Koper |
2609 POMJAN, 3371 |
|
Veliko Ubeljsko, spomenik padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja |
Spomenik je posvečen padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja iz vasi:Veliko Ubeljsko, Malo Ubeljsko in Brezje. Veliko nasilje so domačini občutili , ko se je leta 1942 vgnezdila v farovžu italijanska vojaška posadka z namenom, da bi ustrahovala ljudi in zaščitila pred partizani italijanske oglarje na Nanosu. Oglje so namreč iz nanoških gozdov po žičnici apuščali na Veliko Ubeljsko. Ta podivjana skupina je leta 1942 na svojem pohodu okrog Sajevč pri cerkvi zasledila in napadla aktivista Nika Šturma iz Senožeč. Šturm se jim ni hotel predati, raje si je sam vzel življenje, tako še danes pripovedujejo ljudje. Vendar italijanski vojaki-žejni krvi, so se tudi nad mrtvim sramotno izživljali. Niko Šturm leži na vaškem pokopališču skupaj z dvema borcema. Enake zverinske metode so uporabili tudi 12. avgusta 1942 za usmrtitev kurirja Metoda Simčiča in 6. oktobra 1942 za usmrtitev Alojza Brajliha iz Stran. Partizansko gibanje je že zgodaj, po italijanski kapitulaciji pa še bolj množično, zajelo vasi ob vznožju Nanosa. Veliko Ubeljsko in okoliške vasi so bile preskrbovalna baza za hrano in obleko za vse brigade, ki so se tu gibale in operirale (I.Istrska, Gradnikova, Gregorčičeva in druge). Aktivisti iz Ubeljskega in okolice so sodelovali na Razdrtem pri organiziranem pobegu francoskih ujetnikov iz nemške posadke k partizanom. Akcijo so decembra 1944 izpeljali člani bataljona VDV. 10. januarja 1944 je tudi na Velikem Ubeljskem pričela delovati partizanska šola. 80 otrok je poučeval partizanski učitelj Zdenko Pečar. Spomenik je bil postavljen22. 7. 1958, arh. Albert Sušnik, avtor napisa :Vasja Ocvirk EŠD 19419 |
Sredi vasi Ubeljsko, med h. št. 8, šolo in cerkvijo. |
Prednja stran: 1941 1945 Leva stran: [zvezda] IZ KRAJEV TEH STE JUNAKI PALI, KER NISTE HOTELI V ROBSTVU ŽIVETI IN SVOJA ŽIVLJENJA STE V BORBI DALI, DA ZMAGA PRAVICE ZEMLJO OBSVETI. Desna stran: PADLIM ZA SVOBODO IN ŽRTVAM FAŠISTIČ NEGA NASILJA IZ VASI VELIKO UBELJSKO MALO UBELJSKO BREZJE Zadnja stran: ZB - 1958 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, fotografije Urška Perenič 5.4.2020
Dopolnil D.Divjak, 6.4.2020 |
19.12.2023. 00:00 |
— |
Po zapisu Branke Černigoj dopolnil M. Hladnik 17. 12. 2020:
Med vojno so se tu pogosto zadrževali partizani in se 25.9.1943 prvič spoprijeli z Nemci. L. 1944 sta bili v vasi nekaj časa komanda mesta Senožeče in etapna kuhinja. V bregu je bila v bunkerju rajonska financa, v bližini pa taborišče V. bataljona VDV. L. 1944 je strmoglavilo v bližini ameriško letalo, nakar so partizani posadko napotili v Belo krajino.
Po opozorilu M. Kermavnarja zamenjal napačne slike s pravimi. M. Hladnik 25. 9. 2022
M.Kermavnar, 19.12.2023, po opozorilu Mojce Luštrek zamenjal napačno objavljene slike in napis na spomeniku med spomenikoma Veliko Ubeljsko in Landol. Dodal fotografije 4/1 do 4/4 Mojce Luštrek |
Spomenik |
Postojna |
K.o.: 2483 Razdrto, parc. št. 2718/2 |
|
Kerenčičeva domačija, Pesnica |
Pri Kerenčičevih v Pesnici je bila leta 1941 izredno važna postojanka osvobodilnega gibanja. Pri njih so se zbirali skojevci, tu so hranili tudi material za pokrajinsko tehniko. Od konca junija 1941 se je tu zadrževal prof. Jože Kerenčič. Od tu je odhajal v Slovenske gorice in tam organiziral upor. Pri Kerenčičevih so se leta 1941 sestajali člani pokrajinskega komiteja KPS za severno Slovenijo. Konec leta 1943 in v 1944 je pri njih delovala okrožna tehnika. Štirje člani Kerenčičeve družine so dali življenje v boju za svobodo. Na Kerenčičevi hiši je bila odkrita spominska plošča leta 1954. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str. 527. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 225. google.com/maps/Pesnica39 |
Pesnica 39, Pesnica pri Mariboru
Koordinate: 46.60765426715539, 15.675937668817364. |
TU JE BILA KERENČIČEVA DOMAČIJA OD ZAČETKA VSTAJE ZVESTA IN POMEMBNA POSTOJANKA NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA IN DRUGI DOM NARODNEGA HEROJA JOŽETA KERENČIČA. OČE, HČI IN SINOVA SO DALI ŽIVLJENJA ZA SOBODO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 27.2.2023
R. Zupanec, 10. 10. 2023 |
10.10.2023. 00:00 |
— |
Označil kot obstoječe, dodal tri lastne fotografije in koordinate. R. Zupanec, 10. 10. 2023 |
Spominska plošča |
Pesnica |
k.o.: 606 - RANCA, št.parc.: 541 |
|
Pokopališče Spodnja Kungota, Grob Kerenčičevih
|
vir:https://os-kungota.si/dogodek/pred-jesenskimi-pocitnicami/ in FB Kulturno - umetniško društvo Marice Kerenčič Pesnica. herojgrob123 |
Pokopališče Spodnja Kungota.
Hiša v bližini: Gradiška 350
Grob leži v V/7 desno s številko 224
Na sloju Grobišča je oznaka za grob locirana v Zgornji Kungoti, kar pa ni prav.
Koordinate: 46°36′47.26″N 15°39′03.25″E. |
Našim dragim padlim borcem za svobodo in enakopravnost v spomin! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 21.6.2023
R. Zupanec, 10. 10. 2023 |
10.10.2023. 00:00 |
— |
Označil kot obstoječe, dodal tri lastne fotografije, koordinate ter k.o. in parc. št. |
družinski nagrobnik |
Kungota |
604 Gradiška, parc. št. 307. |
|
Padlim delavcem tovarne TOKO Domžale |
Desetim padlim delavcem Zornove-Okršlarjeve tovarne - TOKO. Ob spomeniku je na tristranem prizmatičnem nosilcu plošča, posvečena uvajanju samoupravljanja. Odkrito 27. 4. 1959 in 1960, prestavljeno 2005.
|
V pasaži med Karantansko 1 BCD in Slamnikarsko 3 AB, kjer je poslovni center Krizant v Domžalah, na prostoru, kjer je bil nekoč vrt tovarne TOKO. |
Spomenik padlim: [zvezda] NJIH SRČNA KRI JE OSVETLILA NAŠE DNI VODNJOV JANKO 1909 - 1944 COTMAN MIMI 1921 - 1944 KOŠIR FRANCE 1927 - 1944 ŠIFTAR IVAN 1919 - 1944 VODOPIVEC HERMINA 1919 - 1945 HABJAN STANE 1919 - 1944 JUVAN JANEZ 1924 - 1944 KORBAR LUDVIK 1922 - 1944 SVETLIN LOJZE 1911 - 1944 KAVKA FRANC 1926 - 1944 SLAVA SLAVA . Spomenik samoupravljanju: PRED DESETIMI LETI 20. 8. 1960 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik pod vodstvom Marte Pirnat 6. 7. 2018 |
28.6.2023. 00:00 |
— |
Dodal dve sveži fotografiji M. Greenberga. M. Hladnik 28. 6. 2023 |
klesan kamen z zvezdo in plošča |
Domžale |
1959 DOMŽALE, 3972/6 |
|
Joško Petančič mitraljezec |
Spomenik iz kamna z vklesanim in obarvanim zapisom se nahaja cca 60m od hiše Jelovice 10 proti cerkvi sv. Bolfenka, približno 10 m nad cesto. |
Sv. Bolfenk, Jelovice |
[zvezda] JOŠKO PETANČIČ ROJ. 1925 PADEL 1945 BOREC KOZJANSKE ČETE OLGA MEGLIČ IN MAJŠPERK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik 9. 4. 2022 |
18.9.2023. 00:00 |
— |
Po opozorilu Romana Zupanca premaknil Na zemljevidu narobe locirani spomenik 200 m proti JZ na ustreznejše mesto. Vpisati še koordinate in fotografirati spomenik. M. Hladnik 1. 8. 2023
Spomenik se nahaja cca 60m od hiše Jelovice 10 proti cerkvi sv. Bolfenka, približno 10 m nad cesto na težko dostopnem terenu. S ceste je zaradi rastja skoraj neviden, do njega ne vodi nobena pot. Premaknil koordinate spomenika na ustrezno mesto, dodal lastne tri slike in spomenik označil kot obstoječ. R. Zupanec, 18. 9. 2023 |
Spomenik |
Majšperk |
500 BOLFENK, 360 |
|
Anica Cvikl Zmagoslava |
Spominsko znamenje je bilo odkrito 14. julija 1954 na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Medvode. Spomin je moč, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 98-99. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 57. |
Na cesti Sora Topol, tik pred koncem vasi (cestna tabla), zavijemo na precej zaraslo pot, ki nekaj deset metrov teče vzporedno z asfaltno, na ovinku vidimo klop in spomenik.
Naspriti hiše Sora 51, nedaleč od transformatorja, ki se vidi s ceste. |
ANICA CVIKL ZMAGOSLAVA INŠTRUKTORICA OBLASTNEGA KOMITETA SKOJ ZA GORANJSKO ROJENA 30.1.1924 PADLA 11.9.1944 ZB MEDVODE ----------------------- ZA DOM NAŠ NOV, ZA SVOBODO SI PADLA ANICA NA POLJU SLAVE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Matjaž in Biba Rebolj, 31.10.2017 |
25.5.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.5.2023, dodal fotografije 3 |
Spomenik |
Medvode |
1977 SORA, 684/4 |
|
Talcem, Zagorje |
Pokončna, svetla kamnita plošča z vklesanim napisom, posvečena talcem, ustreljenim 7. maja 1944. Na sedanjo lokacijo je bila plošča prestavljena leta 1973. EŠD 19248 |
Cesta zmage 7A. Spominska plošča je pritrjena na jugovzhodni fasadi vrtca. Prej je stala na kraju prvotnega grobišča talcev na športnem igrišču ob Gasilski cesti. |
[zvezda] BARLIČ VILJEM roj 6.12.1914 - stan Toplice I-rudar KOT ŽRTVE STE PADLI ZA SVOBODO NARODOV – TODA NE ZAMAN na SZ fasadi objekta je tabla: VZGOJNOVARSTVENA USTANOVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik. nedokončano 30. 5. 2020 |
23.6.2024. 00:00 |
— |
Dodal posnetek obnovljene in berlljive plošče s cedejke zagorske ZB. M. Hladnik 30. 6. 2023
M. Kermavnar, 23.6.2024, dopisal besedilo na plošči in dodal katastrske podatke. |
Spominska plošča |
Zagorje ob Savi |
K. o.1886 Zagorje mesto, parc. št. 803/16 |
|
Spominsko obeležje na Levovnikovi domačiji |
Albert Čas je bil rojen v Stražah pri Mislinji. Bil je napreden kmet. Takoj po prihodu Nemcev je začel sodelovati z osvobodilnim gibanjem. Pohorska četa je imeli pri njem stalno postajanko. Nemci so ga leta 1942 na domu aretirali in odpeljali ,v Maribor, kjer je bil ustreljen 6. marca 1942 kot talec. Občani so mu leta 1975 v spomin na fasado hiše namestili spominsko obeležje. VIR: Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec. |
Na cesti Slovenj Gradec- Mislinja stoji smeroka za kmečki turizem "LEVOVNIK". Po nekaj km po makadamski cesti prispete do kmetije in spominskega obeležja |
LEVOVNIKOVA DOMAČIJA PARTIZANSKA JAVKA ALBERT ČAS USTRELJEN KOT TALEC V MARIBORU 6.3.1942 OBČANI MISLINJSKE DOLINE 1975 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 5. oktober 2017 |
2.9.2023. 00:00 |
— |
S. Gradišnik, dodal dve fotografiji, 2. 9. 2023 |
Plošča iz marmorja |
Mislinja |
Straže |
|
Šmarje pri Ajdovščini, Obeležje dogodku v NOV |
Na podstavek iz delno obdelanega kamna je pritrjena marmorna plošča 62 x 42 cm, z napisom iz medeninastih črk in posvečena predvolilnemu zborovanju v NOO na Vipavskem julija 1944, ko je 6000 Primorcev zahtevalo priključitev k domovini. Znamenje je bilo odkrito 05.10.1980. EŠD 24078 |
Obeležje stoji na robu gozda, cca 900m južno od zaselka Jakulini, na levem bregu potoka Culovec.
Drugu dostop je s ceste Šmarje - Spodnja Branica, ko se po 1,5 km iz Šmarja zavije levo na kolovoz, ki poteka po dolini blizu potoka in po cca 900 m pridemo do spomenika kakih 20 m od potoka, na levem bregu.
|
NA TEM MESTU JE BILO
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
24.2.2022. 00:00 |
— |
— |
— |
Ajdovščina |
k.o. 2396 Šmarje, Ajdovščina, parcela 2717 |
|
Ivančna Gorica, Železniška postaja - spominska plošča razorožitvi belogardističnih enot |
Spominska
plošča iz belega marmorja, velikosti 0,50 x 0,80 m in okoli 2,5 m od tal, z
vklesanim sporočilom, je vgrajena na obcestni strani stavbe železniške postaje
Ivančna Gorica, levo od vhoda na postajni
peron.
Vgradili in odkrili so jo 9. septembra 1973. Vir: Pomniki NOB v občini Grosuplje, str. 66. Vodnik po partizanskih poteh , Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 109. |
Na obcestni strani stavbe železniške postaje na Ivančni Gorici, Sokolska ulica 1 |
V TEM KRAJU SO BORCI NOV II. IN III. BATALJONA V. SLOVENSKE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, dopolnil TBizjak 8.9.2020 |
11.7.2020. 00:00 |
— |
— |
kamen - memorialna dediščina |
Ivančna Gorica |
k.o.1820 - Gorenja vas, parc. št.:821 |