| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Moravče, pokopališče, Kaplja Franc |
Opomba
|
Pokopališče Domžale Moravče, P: A, V: 19, S:5.
|
KAPLJA FRANC * 23. 9. 1921 + 24. 2. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 16.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič. |
16.4.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik
|
Moravče |
K. o. 1955 Moravče, parc. št. 137/1 |
|
Padlim borcem in žrtvam vojne 1941 - 1945, Koritnice |
Spomenik je izdelan iz kamnitih blokov, ki so sestavljeni v stilizirano podobo Triglava. Nad srednjim vrhom je zvezda. Osrednji del spomenika zavzema kamnita spominska plošča, na kateri so izpisana imena petih padlih borcev, dveh talcev in treh žtrev bombardiranja 23. 2. 1944. |
Spomenik se nahaja na ograjenem prostoru, v središču vasi Koritnice, med hišama s hišnima številkama Koritnice 47 in 48, ob cesti, ki pelje na Mašun. |
SLAVA PADLIM BORCEM V NOV 1941 - 1945 BORCI SEDMAK ALEKSANDER 1925 1943 TOMŠIČ KAREL 1914 1943 DELOST ANTON 1920 1944 DELOST IVAN 1924 1944 LUDVIK IVAN 1901 1944 TALCI SEDMAK JOŽE 1897 1943 SEDMAK RUPERT 1927 1943 ŽRTVE BOMBARDIRANJE 23. 2. 1944 LUDVIK NEŽA 1894 1944 DELOST MARIJA 1910 1944 TOMŠIČ AMALIJA 1886 1944 KORITNICE 1953 |
— |
— |
— |
— |
Potepan S., 28. 7. 2017; fotografije Ujčič D. in Potepan S., M. Hladnik 2020 |
9.12.2020. 00:00 |
— |
V knjigi Javni spomeniki na Primorskem, 120, piše, da je bil odkrit 22. 7. 1950 in da je posvečen petim padlim borcem; verjetno predhodnik obstoječega. -- mhladnik |
Prostostoječi spomenik |
Ilirska Bistrica |
— |
|
Kamnik, pokopališče Žale, Dr. Polec Julij |
Julij Polec je študiral medicino na Dunaju in študij zaključil 1910. Služboval je na različnih delovnih mestih, po vrnitvi v Kamnik pa opravljal službo kot okrajni sanitetni referent. Zaradi pomoči partizanskim borcem med drugo svetovno vojno, ko je zanje zbiral zdravstveni material, zdravila, oblačila, hrano, je bil l. 1943 aretiran s strani gestapa in obsojen na smrt z ustrelitvijo, ki je bila izvršena 31. 1. 1944. Dr. Julij Polec: Sistory navaja: Ime in priimek: Julijan Polec, Oče: Julij, Mati: Ana, Datum rojstva: 08. 10. 1883, Kraj rojstva: Kamnik, Kraj bivanja: Kamnik, Stara občina: Kamnik, Nova občina: Kamnik, Poklic (soc. status): zdravnik, Datum smrti/izginotja: 31. 01. 1944, Kraj smrti/izginotja: Šentvid pri Ljubljani, Kraj pokopa: Begunje. Dr. JULIJ POLEC Zdravstveni dom dr. Julija Polca . |
Pokopališče Kamnik, Žale, od pokopališkega vhoda pri cvetličarni, po poti desno, ob zidu, ki meji na park, levo od glavnega vhoda v pokopališko cerkev. |
[križ]
JULIJ POLEC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 7. 2018 |
6.8.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 6.8.2024, razdelil zapis "Grobišče talcev na pokopališču Žale v Kamniku" in Hladnikovo fotografijo groba ter omembo Polec Julija prenesel na nov zapis. Po predlogi Zdenke Primožič dodal opis in fotografije 3/1 do 3/4. |
družinski nagrobnik |
Kamnik |
K. o. 1911 Kamnik, parc. št. 604/3 |
|
Angela Logar, pokopališče Turjak |
SIstory navaja: Ime in priimek: Angela Logar, Oče: Janez, Mati: NULL, Priimek matere: NULL, Po domače: NULL, Datum rojstva: 30.08.1903, Kraj rojstva: Dolenja vas, Kraj bivanja: Turjak, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): Ni podatka, PODATKI O SMRTI ,Vojni status: civilist, datum smrti / izginotja: 24.06.1944, kraj smrti / izginotja: Mali Osolnik (gozd), kraj pokopa: Turjak, država pokopa: Slovenija, vzrok smrti: umorjena, povzročitelj smrti: Črna roka |
Na lokalnem pokopališči takoj pri vhodu, prvi grob na desni, tik ob vhodu. |
L O G A R J E V I ANGELA *30.VIII.1903 +24.6.1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 5.5.2025 |
5.5.2025. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Velike Lašče |
K. o.: 1711-TURJAK, št.parc.: 4107 |
|
Spomenik Slavko Kovač-Smeli, Stari trg |
Doprsni kip narodnega heroja Slavka Kovača-Smelija, komandanta Primorskega bataljona, rojenega 9.avgusta 1919 v Ložu, ki so ga kot ujetnika ustrelili Italijani 1. avgusta 1942 v Jurišču pri Pivki. Na levem delu travnika poleg križišča v središču Smelijevega naselja je v trikotniku cest postavljen spomenik narodnemu heroju Slavku Kovaču-Smelem. Na betonskem nosilcu, globine 60 in debeline 40 cm,oblikovanen kot drevo višine 163 cm z dvema vejama, policama, na katerima piše levo Janez Kovač-Smeli -1942 ter na drugi, desni, narodni heroj. Na levi stoji njegov doprsni kip v bronu. Postavljen je na okrogli površini, premera 6 metrov na katerega se s ceste pride po nekaj stopnicah na s kamni tlakovano površino, ki je v zadnjem delu zaklučena z nižjim zidom in znotraj njega zasajena z okrasnim zelenjem. Na spodnji notranji strani stebra je aluminijska ploščica z napisom LOŽ 4.7.86 KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZZB NOV LOŠKA DOLINA IN PREBIVALCI NASELJA Spomenik je bil odkrit 4. julija 1986 EŠD 17127. foto Miloš Toni |
V centru Starega trga zavijemo v križišču proti Markovcu in nato takoj na odcepu levo na cesto Gradišče, ki se nato nadaljuje po cesti Smelijevo naselje v naselje z enakim imenom v središču katerega je spomenik. |
NARODNI HEROJ SLAVKO KOVAČ-SMELI -1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 5. november 2019, 25. julij 2022, 5.11.2023 |
15.11.2023. 00:00 |
— |
Dopolnil opis D.Divjak, 25.7.2022, dodal povezavo 15.11.2023 |
Spomenik |
Loška dolina |
K.o.1636-LOŽ, št. parc. 1641/4 |
|
Zgornja Kapla, Spomenik padlim borcem |
Pri Tacerjevih, po domače pri Tartinekovih na Zgornji Kapli, je bila spomladi 1944 prva partizanska postojanka na Kozjaku. Oktobra 1944 so se enote Lackovega odreda na Kapli dvakrat spopadle z Nemci, ki so utrpeli večje izgube. Pri Šantlovi kmetiji na Zgornji Kapli sta v spopadu z nemškimi orožniki 7. avgusta 1944 padla komisar 1. bataljona Pohorskega odreda Alojz Kokol-Gortan in Lizika Venger-Živka.. Po nemški novemberski ofenzivi proti Lackovemu odredu je na območju Kaple 8. decembra 1944 izvedena reorganizacija Lackovega odreda. Iz borcev bataljona Tomšičeve brigade in iz Lackovega odreda je bil formiran nov Lackov odred z dvema bataljonoma. Po reorganizaciji je odred 16. decembra 1944 priredil v Kapli partizanski miting. Konec leta 1944 in v začetku leta 1945 so bile na območju Kaple zopet borbe z Nemci. Na bližnjem Dvoršnikovem vrhu je v borbi 31. januarja 1945 padel namestnik komandanta Lackovega odreda Dragutin Babić. Spomenik je bil obnovljen leta 2000. Vir: Marjan Žnidarič, Spominska obeležja Lackovega odreda, Maribor, 2007, str. 61 |
Pred šolo na Zgornji Kapli
Spodnja Kapla 2 |
V SPOMIN KOKOL ALOJZ 27.3.1923 RAČE PADEL 8.8.1944
KAPLA NE ŽALUJTE ZA NAMI. BODITE HRABRI, KAKOR SMO BILI MI.
OBČINA PODVELKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
27.1.2022. 00:00 |
— |
Dodal fotografije, S.Gradišnik, 20. 4. 2023 |
Marmorna plošča z nosilci |
Podvelka |
K. o. 0797 Spodnja Kapla, parc. št. 1669 |
|
Mošnje, Plošča na šoli, Mošnje |
Nadstropna zidana stavba šole je pravokotnega tlorisa in ima dvokapno streho. Zgrajena leta 1894. Spominska plošča (odktira 1999) je posvečena 29 družinam, ki so jih Nemci 4.4.1944 zbrali v šoli, ter izgnali v taborišča, vas pa požgali. V levem zgornjem kotu je vklesana risba talcev, trnja in ptic-golobov, ki simbolizirajo mir. Odkrita je bila ob 55. letnici izgona vsega prebivalstva vasi 8. maja 1999. EŠD 24624 Vir: Pomniki našega trpljenja v letih 1941 - 1945 in v spomin umrlim v izgnanstvu, Zdenka Kaplan, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana 2005 |
Mošnje 40. |
V tej šoli je nemški okupator dne 4. aprila 1944. leta zbral 29 družin te vasi in jih izgnal v nemška taborišča, vas pa požgal. V spomin in opomin Društvo izgnancev Slovenije Mošnje, 8. maj 1999 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik
D.Divjak 28.8.2022 |
28.8.2022. 00:00 |
— |
Dopolnil podatke D.Divjak 28.8.2022 |
plošča na zidu |
Radovljica |
K.o.: 2158-MOŠNJE, št.parc.: 18/3 |
|
Osrednji spomenik NOB, Maribor |
Osrednji spomenik NOB v Mariboru je bil slavnostno odkrit leta 1975. Obeležje kroglaste oblike s pasovi, na katerih se nahajajo podobe pomembnih partizanov, je zasnoval akademski kipar Slavko Tihec. V podnožju kroglaste skulpture so v bronu izdelani faksimili treh dokumentov iz vojnega časa: razglasa o streljanju leta 1941, rokopisa zadnjega pisma na smrt obsojenega talca in nemško-slovenskega obvestila o streljanju obsojenih v letu 1942. Vse podrobnosti o snovanju in nastajanju spomenika, odkritju, restavriranju in drugih vprašanjih so obravnavane v člankih tematske številke Dialogov, ki so navedeni spodaj.
"Mariborčani so Spomenik NOB takoj po odkritju, ki je bilo 27. novembra leta 1975, vzeli za svojega, kajti že to, da se je zgodila njegova postavitev, je trajalo veliko let in sprožalo polemike. Prostor okoli spomenika je bil in je še danes priljubljeno srečevališče, tudi igrišče za najmlajše. Nekdaj je bil še v večji meri prizorišče številnih dogodkov, tudi shodov, in kot simbol upora tudi mesto, kjer je bilo več raznolikih protestov - od na primer delavskih, ko so se začeli stečaji v mestu, do znanih mariborskih vstaj in protestov ob epidemiji covida, seveda so bili in so še tukaj tudi številni zabavni, bolj veseli dogodki. Spomenik, skratka, v polni meri živi z mestom. Kmalu po postavitvi je dobil nadimek. In še danes velja, ko se želimo dogovoriti za kraj srečanja na Trgu svobode, rečemo, da se dobimo pri Kodžaku. Tako so namreč že hitro po postavitvi z nekoliko podomačenim imenom krstili ta spomenik, ker je spominjal na plešasto glavo detektiva Thea Kojaka, ki ga je v priljubljeni istoimenski televizijski nadaljevanki upodobil Telly Savalas. Za lokacijo spomenika je bila v igri tudi Piramida. Impozanten spomenik je monumentalno delo akademskega kiparja Slavka Tihca, ki je za njegovo Če so ogromni spomenik postavili v enem letu, pa je trajalo več kot deset let, da je bil izbran umetnik. Že |
Spomenik stoji na Trgu svobode sredi Maribora, pred hišno številko 1. |
1941 UPOR NOB 1945 ZMAGA Razglas xxx Dragi moji xxx Bekanntmachung xxxxx Tihec Slavko 1975 - Izvedba v bronu - Torzo Zagreb - Samobor Metal - Metalgrad |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 25. 8. 2017 nedokončano |
5.5.2025. 00:00 |
9.12.2025. 18:21 |
M.Kermavnar, 5. 5. 2025, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 Mojce Luštrek. |
Skulptura |
Maribor |
657 MARIBOR-GRAD, 1342/2 |
|
Padlim gasilcem-gasilski dom Šentjur pri Celju |
Pomniki NOB vabijo v Šentjur |
Pročelje gasilskega doma Šentjur pri Celju, Ulica Dušana Kvedra 042 |
V SPOMIN PADLIM GASILCEM ŽRTVAM OKUPACIJE . HRASTNIK FRANC JAGER AVGUST, ŽLIČAR FRANC GAŠPERŠIČ ALOJZ JAGER FRANC . SLAVA MUČENIKOM DOMOVINE! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik; sliki in dopolnil Bor1974-21.X.2020 in Nejc Plečko 28. 12. 2020, 24.7.2020
21. junij 2021 dopolnil D.Divjak |
21.6.2021. 00:00 |
— |
21.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Šentjur |
K.o.: 1138 - ŠENTJUR PRI CELJU, št.parc.: 388/1 |
|
Ljubljana, Žale, Joža Vilfan |
Joža Vilfan je bil že pred drugo svetovno vojno aktiven v naprednem gibanju. Maja 1941 so ga Nemci zaprli (preselitveni taborišči Begunje in Šentvid nad Lj.) in izselili v Srbijo, odkoder se je jan. 1942 ileg. vrnil v Lj. Tu je kot aktivist OF opravljal razne polit. propagandne naloge. Jan. 1943 ga je vodstvo OF poslalo na Primorsko, kjer je bil 1943 kooptiran za člana pokraj. vodstva OF za Primor., po it. kapitulaciji jeseni i. l. izvoljen za poslanca na Kočevskem zboru in za preds. narodnoosvob. sveta za Primor. Sjo, od sept. 1944 do maja 1945 je bil sekretar novoizvoljenega pokraj. narodnoosvob. sveta za Slov. primorje in Trst. Po vojni je opravljal številne pomembne funkcije v domovini in tujini. https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi788321/ . Marija Vilfan je med študijem skupaj z možem Jožo Vilfanom pristopila k naprednemu delavskemu gibanju in leta 1934 postala članica KPJ. Po okupaciji leta 1941 je delala pri radiu Osvobodilne fronte v Ljubljani. V letih 1942 do 1943 je urejala radijske vesti Osvobodilne fronte.
Marija Vilfan, Wikipedia: Draško Vilfan. Wikipedia:https://sl.wikipedia.org/wiki/Dra%25C5%25A1ko_Vilfan |
Ljubljana, pokopališče Žale,
Joža in Marija: grob: oddelek [6A], vrsta [1], grob [1]
Draško: grob: oddelek [6A], vrsta [1], grob [4] |
DR. JOŽA VILFAN MARIJA VILFAN 1912 - 1994 PROF. DR. DRAŠKO VILFAN
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 14.11.2022, po slikah in besedilu M. Luštrek |
14.11.2022. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
|
Spominska plošča ustreljenim, Lipnik nad Rakitovcem pri Kopru |
Na vrhu Lipnika desno v kotanji stoji plošča, ki je posvečena domoljubom slovenskega naroda, ki so dali življenja, da bi ohranili slovensko zemljo in materin jezik. Slava jim !! Spominska plošča je bila obnovljena, kar je razvidno iz zadnjih posnetkov. |
Iz Zazida ali Rakitovca pelje pot na vrh Lipnika.
Na vrhu Lipnika caa 200 m desno v vrtači je spominska plošča našim dragim Slovencem. Vrh je na višini 804 m NV. in je do točke cca 1 uro hoda lahke hoje. Iz tega kraja je krasen razgled na Slovensko obalo in Koper. |
NA TEM MESTU JE NACISTIČNI OKUPATOR 03. 10. 1943 ZAJEL IN USTRELIL DESET MOŽ IZ VASI MAČKOVLJ OBČINE DOLINA PRI TRSTU IN DVA POVRATNIKA IZ ITALIJANSKE VOJSKE. NAMENJENI SO BILI V ISTRO K PARTIZANOM. IMENA PADLIH SO VKLESANA NA SPOMENIKU V ZAZIDU. POSTAVILI SVOJCI 03. 10. 2003 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Zorč 03. 05. 2018
D.Divjak 15.4.2023 |
15.4.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal posnetke, Slika 4, avtor Miloš Toni, 15.4.2023 |
Spominska plošča |
Koper |
2584 ZAZID,1771/1 |
|
Renče, Plošča 2. brigadi VDV |
— |
Spominska plošča je poleg še treh pritrjena na SZ fasadi hiše Trg 40, Renče |
IZ 3. BATALJONA: KOMANDANT JANEZ KALAN-KOSEC 1920 - 1945 IZ BATALJONA GAP: KOMISAR MILOŠ KUMAR-MARJO 1925 - 1945 4.7.1987 KRAJANI IN BORCI |
— |
4. 7. 1987 |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 29.8.2021
18.11.2021 D.Divjak |
18.11.2021. 00:00 |
27.12.2025. 16:53 |
18.11.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Renče-Vogrsko |
K.o.: 2322 - RENČE, št.parc.: 3591 |
|
Grob Matevž Hace, Podcerkev |
Matevž Hace. Wikipedija. Matevž Hace. Slovenski grobovi. foto Miloš Toni Matevž Hace je bil rojen 4. julija 1910 v Podcerkvi umrl pa je 1. 3. 1979 kot revolucionar, legendarni partizanski komisar in ljudski pisatelj z obširnim opusom. Leta 1941 se je pridružil partizanom. Deloval je kot:
Po vojni je opravljal vrsto pomembnih funkcij. . Matevž Hace (1881). Sistory. Matevž Hace (*1881) ni napisan na spomeniku padlih v NOB |
Pokopališče Podcerkev, po cesti iz Loža. V neposredni bližini partizanskega spomenika na pokopališču ob glavni poti, dobro viden zaradi kiparsko oblikovanega nagrobnika.
Od cerkve 10. vrsta, 5. grob z desne strani vrste. |
[kovinska skulptura] HACE MATEVŽ 1881–1943 MATEVŽ 1910–1979 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 18. 11. 2018
D.Divjak 2.4.2020, 15.11.2023 |
6.3.2025. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal povezavo 15.11.2023
M.Kermavnar, 6.3.2025, dodal fotografiji 3/2 do 3/4 Zdenke Primožič in nekaj podatkov iz Wikipedie, ter povezavo na Sistory za Matevža Haceta (*1881) |
Nagrobnik |
Loška dolina |
K.o.: 1635-PODCERKEV, št.par.: *73 |
|
Spominska plošča 17 žrtvam tehnike IV. operativne cone pri bivši Lučki koči |
Likvidacija partizanske Tehnike v Lučki koči 2. januarja 1945 je ena bolj tragičnih izgub institucij osvobodilnega gibanja na štajerskem in Zgornji Savinjski dolini. Od pogorele koče je ostala samo napisna tabla, ki jo hranijo v pastirski koči Ravne. Spominsko ploščo so postavili leta 1954. Med 17 neznanimi borci so v zadnjem času odkrili dva znana borca, fotografa 14. divizije Jožeta Petka iz Ribnice na Dolenjskem in Pavleta Šimca - Pajota iz Bele Krajine. Vir: arhiv KO NOB Luče |
Po cesti Luče - Podvolovljek - Planina Ravne - 15 km. Od planšarije Ravni se držimo markirane poti na Dleskovško planoto in mimo vrha Smrekovec pridemo do manjše dolinice, kjer je na pobočju nekoč stala Lučka koča. Tu je bilo zatočišče Tehnike IV. operativne cone v času sovražne ofenzive na osvobojeno ozemlje v zimi 1944/1945. Do spomiske plošče je slaba urca hoda. |
V TRAJNI SPOMIN 17 BORCEM "TEHNIKE" IV OPERATIVNE CONE NOV KATERI SO HEROJSKO PADLI POD KROGLO FAŠISTEČNEGA JARMA DNE 2.1.1945 |
— |
— |
— |
— |
Sandi Grudnik, 25.9.2017 |
25.9.2017. 00:00 |
— |
— |
V skalo vzidana betonska spominska plošča |
Luče |
k.o. Podveža, p.š. 418/1; Lastnik: Nadškofija Ljubljana, Ciril Metodov trg Ljubljana Republika Slovenija |
|
Spominska plošča Johnu Denvirju-Frenku, Krvava Peč |
Na zahodni strani stanovanjske hiše ,Krvava Peč 7, je Srečko Knafelc poskrbel, da je na fasadi bila bila vgrajena in s kratko slovesnostjo junija 2017 odkrita aluminijska spominska plošča, ki predstavlja udeleženca NOB Johna Denvirja-Frenka. Kot pripadnik partizanske vojske je bil težko ranjen v Krvavi Peči. Britanski vojak, desetnik John Denvir, je aprila 1941 v Grčiji padel v nemško ujetništvo. Julija se je znašel v Mariboru, v taborišču Stalag XVIII D. Pobeg je bila dolžnost britanskega vojaka in Denvir jo je izpolnil že oktobra-neuspešno, ujeli so ga v Zagrebu, zato je je v Mariboru prestajal tri tedne samico in postal priča množičnega umiranja sovjetskih vojnih ujetnikov. Decembra 1941 je Denvir pobegnil drugič in sicer s tovarišema iz Avstralije in Anglije. 6. januarja je prišel med partizane. V Šercerjevi brigadi je bil najprej mitraljezec, izkazal svoj pogum in tovarištvo, postal najprej namestnik komandanta II. bataljona in na koncu njegov komandant. 2. septembra 1943 je bil v bitki v Krvavi Peči težko ranjen, kar je pomenilo konec aktivnega bojevanja proti okupatorju. John Denvir-Frenk je za svoja dejanja prejel vrsto visokuh odličij: med drugim najstarejše britansko kraljevo odlikovanje za hrabrost, distinguished conduct medal, afriško zvezdo in sovjetsko medaljo za hrabrost. Ob svojem prvem obisku v Sloveniji leta 1955 je poleg partizanske spomenice 1941 dobil še tri odlikovanja in medalje zasluge za narod v NOB (iz predstavitve knjige Partizan John Denvir, ZZB NOB Slovenije). Leta 2015 je v slovenščino bila prevedena in objavljena knjiga avtorja Jamesa Caffina z naslovom Partizan John Denvir. Dimenzija aluminijske plošče je 40 x 27 cm. |
Po cesti iz Roba je pred križiščem cest na desni strani prometni znak za postajališče avtodomov in kratek cestni odcep, ki pripelje do stanovanjske hiše s ploščo. |
zvezda fotografija Johna Denvirja-Frenka TU, V KRVAVI PEČI, JE BIL 2. SEPTEMBRA 1943 V BORBI S FAŠISTI TEŽKO RANJEN JOHN DENVIR- FRENK, ZAVEZNIŠKI VOJAK Z NOVE ZELANDIJE, BOREC TER KOMANDANT 2. BATALJONA ŠERCERJEVE BRIGADE. DECEMBRA 1941 JE POBEGNIL V PARTIZANE IZ NEMŠKEGA TABORIŠČA VOJNIH UJETNIKOV V MARIBORU. BIL JE EDEN IZMED PRIPADNIKOV DRUGIH NARODOV, KI SE JE S SLOVENSKIMI PARTIZANI BORIL PROTI FAŠIZMU IN NACIZMU NA SLOVENSKEM. RODIL SE JE 5. MAJA 1913 V GLASGOWU NA ŠKOTSKEM, UMRL 10.3.1973 V BLENHEIMU NA NOVI ZELANDIJI. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 9.9.2019 |
13.1.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 Janija Luštreka |
Spominska plošča |
Velike Lašče |
Kat.obč.: 1713-KRVAVA PEČ, št. parc.: 25/1 |
|
Mohorini, plošča Bizjak Emilu-Juriju |
Obeležje predstavlja na nizkem kamnitem bloku pritrjena kovinska napisna plošča dimenzij cca 50 x 30 cm. Na obeležje opozarja tudi informacijska tabla na hiši Mohorini 5. Opis dogodka: Dne 27. oktobra in v noči na 28. oktober 1942 so vojaške in policijske enote zasedle vse ceste in postavile zasede od Štanjela do Mirna, ob vznožju kraške planote in na Krasu južno od kraških grebenov do Opatjega sela. Zgodaj zjutraj 28. oktobra so začeli v strelcih česati teren. Komandant, narodni heroj Anton Šibelja-Stjenka je pravočasno umaknil glavnino, v obroču pa se je znašlo sedem borcev. Skupina se je umikala in prispela do kraja Latniki nad Mohorini. Emil Bizjak-Jurij iz Vrtojbe, ki je bil invalid in je šepal, se je odločil, da bo počakal in se nekje prikril. Ko pa so se mu Italijani približali, je začel streljati. Imel je malo nabojev in je kmalu padel. S svojim bojem je omogočil ostalim, da so se umaknili, le dva so zasledovalci kasneje ujeli. Šele čez kaki dve uri so privlekli mrtvo, prestreljeno truplo padlega partizana v vas in ga odložili na tla. Znašali so se nad mrtvim z neokusnimi šalami in si prizadevali zasramovati pogumnega borca. Potem so Jurija položili na široko desko, ga privezali in odvlekli za odprtim avtobusom "torpedone" v Renče. Tam so ga razkazovali na placu pred sedežem fašistične milice. Bil je edina žrtev očiščevalne akcije, v kateri je sodelovalo na stotine policistov karabinjerjev in vojakov. Zvečer so ga odpeljali v domačo vas, kjer so ga ponovno razkazovali. Na mestu spopada je spominska plošča, ki sta jo postavili organizaciji Zveze borcev iz Vrtojbe in Renč. Vir: http://www.konjeniskepoti.info/index.php?option=com_content&view=article&id=49&Itemid=65 Geslo: herojsmrt123 |
Obeležje se nahaja v gozdu, na kraju, imenovanem Latniki, južno nad zaselkom Mohorini v Renčah. Z avtom je možen dostop do hiše Mohorini 23, kjer se konča asfalt. Od tu dalje vodi kolovoz navkreber po gozdu. po kakih 620 m se pride do razcepa. Na drevesu je smerokaz. Leva pot vodi na Trstelj, desna pa k obeležju, do katerega je še kakih 120 m. Nahaja se na desni strani kolovoza.
GPS: 45.873696, 13.682390 |
TU POD KRASOM JE V BOJU Z EMIL BIZJAK-JURIJ IZ VRTOJBE KO ZB NOB VRTOJBA IN RENČE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 26.8.2021 |
26.8.2021. 00:00 |
— |
— |
spominska plošča |
Renče-Vogrsko |
K. o. 2322 Renče, parc. št. 794/1 |
|
Šempas, Spominska plošča padlim v NOB |
Vir: Rutar, https://slov.si/doc/rutar5.pdf |
Na steni Zadružnega doma, Šempas 29 |
[zvezda] V SPOMIN BORCEM IN ŽRTVAM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 6.5.2021
27.avgust dopolnil D.Divjak |
27.8.2021. 00:00 |
10.1.2026. 11:54 |
27.8.2021 dodal fotografije in dopolnil podtke D.Divjak |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
K. o.: 2313 - ŠEMPAS, parc. št. *558/2 |
|
Padli dijaki, Maribor |
Pokončni spominski plošči iz svetlega kamna z vklesanim napisom rdeče barve spominjata na devet dijakov Ekonomske srednje šole, ki so padli med drugo svetovno vojno. Plošči sta bili odkriti 8. decembra 1951. Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 532. Dopolnila: Okrog desne plošče je urejen Kajuhov kotiček z njegovimi knjigami. |
Plošči sta vzidani v levo in desno steno vhodne avle Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor na Trgu Borisa Kidriča 3. |
(Prva plošča) 1941 ☆ 1945 ZA SVOBODO SO ŽRTVOVALI SVOJA MLADA ŽIVLJENJA DIJAKI - TVOJI PREDHODNIKI NA TEM ZAVODU: SLAVA KLAVORA KONRAD IRŠIČ ZDRAVKO ČEBULAR LJUBO VODEB METOD DEKLEVA JOŽE ČELOFIGA FRANC HMELJ IVAN PREGRAD DRAGO ČERNE SLAVA JIM! MARIBOR 8. XII. 1951. MLADINA IN PROFESORJI EKONOMSKE SREDNJE ŠOLE (Druga plošča) 1941 ☆ 1945 ZDAJ VETER RAZNAŠA BESEDE NJEGOVE, PRISLUHNI NATANKO, DA ČUJEŠ GLASOVE: LEPO JE, VEŠ, MAMA, LEPO JE ŽIVETI, TODA, ZA KAR SEM UMRL, BI HOTEL ŠE ENKRAT UMRETI! KAJUH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić 3. 4. 2020 |
5.5.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 5. 5. 2025, po predlogi Mojce Luštrek dodal fotografije 3/2 do 3/3, in Dopolnilo v Opis. |
Spominski plošči |
Maribor |
657 MARIBOR-GRAD, 1173/1 |
|
Železniška postaja Jesenice |
ŽP je načrtoval Stanislav Rohrman 1955. Plošči padlim železničarjem v NOB in graditeljem kolodvora. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 203. EŠD 14990 |
Prva plošča je notranjščini, druga pa na peronski fasadi jeseniške železniške postaje, št. 19. |
1941 1945 CUZNAR ANTON TALCI LEBAN STANE INTERNIRANCI SLIVNIK STANE BOREC VIDIC FRANC ŠMID FRANC KOLEKTIV POSTAJE JESENICE 1961 . OB 10. OBLETNICI MLADINSKIH 1. APRILA 1956 JESENIŠKA MLADINA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 20. 4. 2017, foto 14. 10. 2012 |
28.4.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 28.4.2024, dodal imena na plošči . |
Spominski plošči |
Jesenice |
2175 JESENICE, 1428 |
|
Lovrenc na Pohorju, Padlim Lovrenčanom |
— |
Lovrenc na Pohorju, na cestni fasadi zgradbe Spodnji trg 2 |
ŽRTVE LOVRENČANOV v N.O.B. 1941 - 1945 VRESNIK ŠTEFAN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 5. 4. 2022 |
30.12.2022. 00:00 |
— |
Dodal tri sveže slike. M. Hladnik 30. 12. 2022 |
spominska plošča |
Lovrenc na Pohorju |
669 LOVRENC NA POHORJU, 47/2 |
|
Šenčur - Spomenik talcem NOB |
OPIS SPOMENIKA: Kip talca ob zidanem stebru z emblemom OF na vrhu in osem granitnih kvadrov z imeni 40 ustreljenih talcev 24. 1. 1944. OPIS DOGODKA: Spomenik je posvečen štiridesetim ustreljenim talcem, ki so padli na tem mestu kot nemški maščevalni ukrep. Nekaj dni pred tem tragičnim dogodkom so pripadniki VOS v bližnjem Cvetovem gozdu napadli žandarmerijsko patruljo iz Šenčurja. Pri tem so bili trije Nemci ubiti, četrti pa le huje ranjen. Vse njihovo orožje so partizani pobrali. 24. januarja 1944 sta okrog 13. ure pripeljala dva močno zastražena avtobusa štirideset jetnikov iz begunskih zaporov. Jetniki so se morali takoj postaviti v vrste po osem mož. Vsako posebej so Nemci pobili, na koncu pa še slehernemu talcu s pištolo prestrelili glavo. Poseben kamion, nastlan s slamo in žagovino, je odpeljal trupla žrtev nazaj v Begunje, kjer so jih pokopali. Imena ustreljenih se da ugotoviti iz razglasa generala Roesenerja. Spomenik ustreljenim talcem je dal postaviti takratni občinski odbor ZB NOV Šenčur. Načrt za spomenik je napravil Franc Žvan, kip pa je izdelal Janez Gregorka. Odkritje je bilo 13. oktobra 1946. Obnovljeno in ponovno odkrito 4. julija 1984. OPOMBA 1 (julij 2014): sedanja oblika varjene ograje, ki ograjuje obeležje, ne ustreza obliki s slike iz vira (2) - odstranjena (1991) je v ograjo privarjena železna zvezda. OPOMBA 2 (julij 2014): vklesana zvezda nad vrhom Triglava je obtolčena (1991), poškodovana. OPOMBA 3 (november 2019): po sanaciji spomenika (oktober 2019), ki sta ju izvedli ZVKDS OE Kranj in občina Šenčur (brez vednosti OO ZB NOB Šenčur), je izgled ograje (še vedno) v vandaliziranem stanju (brez obeh zvezd v železni ograji, sl. 3) in z (še vedno) obtolčeno marmorno zvezdo. EŠD: 14141, memorialna dediščina VIRI: "V Šenčurju bomo odkrili spomenik padlim talcem", Ljudska pravica, 12. 10. 1946, str. 8 (povezava). Zbornik: Šenčursko območje med nemško okupacijo in NOB Pomniki NOB v občini Kranj, str. 161-163. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 226. Samo tako živi narod: pomniki predvojnega naprednega delavsko-kmečkega gibanja in NOB v Šenčurju in okolici, Šenčur: KO ZZB NOV Šenčur, Visoko in Voglje, 1989, str. 39-42 (2), |
Spomenik stoji zahodno ob cesti Šenčur - Visoko, približno 500 metrov severno od šenčurske osnovne šole.
Hiša v bližini: Pipanova cesta 57, Šenčur
|
NA TEM MESTU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
Datum vnosa pred migracijo: 0015/07/28 20:07:30 |
Lado Nikšič in Franc Kržan za KO ZBNOB Šenčur, jul.2014, nov.2019 |
— |
— |
M. Kermavnar, 6. 11. 2022, dodal imena talcev na granitnih kvadrih, fotografiji 4/1, 4/2
L. Nikšič, 28.3.2024, v l. 1991 vandalsko odstranjeni zvezdi iz železne ograje spomenika še vedno nista nameščeni, obveza ZVKDS OE Kranj in občine Šenčur ostaja neizpolnjena! |
kip ob zidanem stebru z emblemom OF, granitni kvadri |
Šenčur |
Šenčur, 489/2, Občina Šenčur |
|
Partizanska bolnica, Grumo Appula, Spulija, Italija |
Vir: cnj.it |
— |
A RICORDO DEL CONTRIBUTO DATO QUESTO LUOGO ALLORA OSPEDALE AI PARTIGIANI YUGOSLAVI DAL 1944 DA 1945 GRUMO 25. APRILE 1977 . KI GA JE OD LETA 1944 DO 1945 DAL TA KRAJ, TAKRATNJA BOLNIŠNICA JUGOSLOVANSKIM PARTIZANOM GRUMO 25. 4. 1977 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 6.1.2025 |
6.1.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Grumo v občini Bari, Apulija, Italija |
— |
|
Olševek - Grobišče žrtev druge svetovne vojne |
Nagrobnik je izdelan iz belega dalmatinskega marmorja (višina stebra 190 cm, premer 44 cm). Nanj je pritrjena plošča z napisom. Nagrobnik je postavil krajevni odbor ZB NOV Visoko, odkrit pa je bil v juliju 1961. V tem grobišču so tudi pokopani Viktor Rozman, Ivanka Slanovec in Franc Križaj. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 182. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 231. Samo tako živi narod: pomniki predvojnega naprednega delavsko-kmečkega gibanja in NOB v Šenčurju in okolici, Šenčur: KO ZZB NOV Šenčur, Visoko in Voglje, 1989, str. 72-73. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=14239 EŠD: 14239 |
Grobišče z nagrobnikom je v osrednjem delu krajevnega pokopališča na Olševku. |
ZA SVOBODO SO PADLI ROZMAN VIKTOR SLANOVEC IVANKA KRIŽAJ FRANC ŠIMENC ANTON ŠOLAR ANTON PERČIČ JOŽE STRUŽNIK FRANC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
ZBNOB KO Visoko |
7.3.2023. 00:00 |
— |
Drugih partizanskih nagrobnikov na pokopališču po pregledu Zdenke Primožič ni, zato sem odstranil modro zvezdico na pokopališču. -- M. Hladnik 7. 3. 2023, pokopališče pregledano |
nagrobnik s ploščo |
Šenčur |
Olševek, 96/2, Župnija Šenčur |
|
Gradbeno-remontni oddelek Železarne Jesenice |
Ni v RKD. Posentek hrani Zgornjesavski muzej. Plošča je bila v Gradbeno-remontnem oddelku, mizarna (garderoba in jedilnica). Odkrita 29. 11. 1953. Material: lesena plošča z imeni (črke izvedene v lesu), ob strani marmorna stebrička z lesenima reliefoma umirajočega borca in talca.
|
Plošče ni več oz. se ne ve, kje je. |
Padli za svobodo |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 8. 2017 |
8.2.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 8.2.2024, z imeni dopolnil Besedilo na spomeniku |
Spominska plošča |
Jesenice |
2175 JESENICE, 915 |
|
Spomenik NOB |
Sredi trga stoji v Črni na Koroškem spomenik, ki je posvečen 230 padlim borcem NOB in vsem žrtvam nacizma v I. II. svetovni vojni iz bivše občine Črna na Koroškem. Spomenik, delo arhitekta Jožeta Plečnika, so odkrili 31. avgusta 1952. Visok je nekaj čez 6 metrov in raste iz otočka sredi trga. Njegovo zasnovo sestavlja kvadratni steber, ki je obložen z neobdelanimi okroglimi kamni. Na njegovem vrhu je na podstavku izklesana moška glava s trpečim izrazom. V spodnjem delu priteka voda iz štirih pip in curlja v osem skledastih kamnitih korit, od tod pa se steka v kvadratni bazen v vznožju spomenika. Sredi stebra sta z dveh strani vzidana knežji kamen in relief otroške glave. Nad koriti je v dvojnem vencu posvetilni napis. EŠD 7714 |
Na središču krožišča Črna na Koroškem. |
napis na dvojnem vencu: POSTOJ TOVARIŠ SPOMNI SE NA MRTVE TO ŽRTEV BORB IN ZMAG JE SPOMENIK
napis na posebni kovinski plošči ob vznožju spomnika: ČRNA |
— |
— |
— |
— |
Neža Jogan, 14.12.2016 |
30.5.2022. 00:00 |
— |
Arh. Jože Plečnik, risala pa je po Krečičevem katalogu Milica Detoni. -- M. Hladnik 30. 5. 2022 |
Steber z vodnjakom |
Črna na Koroškem |
Črna, parcela 560/20, Občina Črna na Koroškem |