| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Spominska plošča padlim gasilcem |
5 gasilcev s priimkom Skornšek izhaja iz iste družine iz Gaberk. |
Na gasilskem domu v Gaberkah, v spomin gasilcem Družmirja in Gaberk.
Lokacija: Gaberke 100. |
V SPOMIN TALCI BORCI SKORNŠEK FRANC *1906 +1941 MLINER ANTON *1898 +1942 SLAVA NJIM. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik,28.02.2020 |
6.6.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 6. 6. 2025, po predlogi Mojce Luštrek dodal imena na plošči, lokacijo in katastrske podatke. |
Plošča na fasadi gasilskega doma. |
Šoštanj |
K. o. 0958 GABERKE, parc. št. 1023/6 |
|
Kamnik, pokopališče Žale, Vengust, Albin, Ivan, Dominik |
Albin Vengust: Ivan Vengust: Sistory navaja: Ime in priimek: Janez Vengust, Oče: Janez, Mati: Frančiška, Datum rojstva: 14. 10. 1914, Kraj rojstva: Duplica, Kraj bivanja: Duplica, Stara občina: Kamnik, Nova občina: Kamnik, Poklic (soc. status): mizar, Datum smrti/izginotja: 24. 12. 1944, Kraj smrti/izginotja: Stranje, Kraj pokopa: Črna pri Kamniku. Dominik Vengust: Sistory navaja: Ime in priimek: Dominik Vengust, Oče: Janez,
Mati: Frančiška, Datum rojstva: 29. 07. 1923, Kraj rojstva: Duplica, Kraj
bivanja: Duplica, Stara občina: Kamnik, Nova občina: Kamnik, Poklic (soc.
status): strojni ključavničar, Datum smrti/izginotja: 21. 07. 1943, Kraj
smrti/izginotja: Gorenja vas, Kraj pokopa: NULL. |
Pokopališče Kamnik, Žale, od pokopališkega vhoda pri cvetličarni po poti levo, 3. grob levo od poti (nekaj vrst naprej desno glavni vhod v pokopališko cerkev).
|
ALBIN 1921 - 2005 VENGUST |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 6.8.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
6.8.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Kamnik |
K. o. 1911 Kamnik, parc. št. 604/3 |
|
Spomin na Ustanovitev mestnega odbora OF |
Na prostoru, kjer je stala Rakunova hiša, je pred blokom postavljen steber s spominsko ploščo v spomin na ustanovitev Mestnega odbora OF Celje, 6.julija 1941. MO OF Celjeso ustanovili predstavniki komunistične partije Slovenije in krščanskih socialistov na sestanku v stanovanju Cirila Debeljaka, krščanskega socialista, grafika-tiskarja v Mohorjevi družbi. Sestanka so se udeležili:Tone Grčar, KPSDrago Hojkar, simpatizer KPSMirko Gorenjak, KPS, Avgust Lešnik, krščanski socialistMetod Hočevar, krščanski socialist,Ciril Debeljak, krščanski socialistMarica Frece, krščanski socialist.MO OF je deloval do maja 1942, ko je bil zaradi izdaj razbit in uničen. V razvoju osvobodilnega gibanja v mestu Celje je odigral pomembni vlogo. Vsi njegovi člani, razen Marice Frece, ki se je vrnila iz koncentracijskega taborišča, so žrtvovali svoja življenja v NOB. Vir: Pomniki NOB Celje. |
Na stebru med Ljubljansko cesta 27 in 29; 3000 Celje |
DNE 6. JULIJA 1941 JE BIL V HIŠI KI JE STALA NA TEM MESTU USTANOVLJEN MESTNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik 28. 4. 2022 |
15.8.2022. 00:00 |
— |
Foto Urh Ferlež 15. 8. 2022 |
Spominska plošča |
Celje |
1077 CELJE, 915 |
|
VRSNO-Spomenik padlim iz vasi Vrsno |
Prosto stoječ spomenik z napisi na soških kamnih. med njimi teče voda.
Na zelenici je 14 grobo obdelanih kamnov z imeni žrtev. Razporejeni so v tri skupine, ki simbolizirajo vasi Krn, Vrsno in Libušnje. Na petnajstem kamnu je posvetilni napis. Postavljen je bil 28.9.1980. |
Ko se pripeljemo v vas Vrsno, pred vzponom ceste za vas Krn na desni stoji spomenik. |
Med NOB padlim borcem in umrlim v internaciji iz vasi Krn, Vrsno in Libušnje. ŠAVLI FRANC 1922 - 1944 RUTAR IGNAC 1907 - 1944 RUTAR IVAN 1898 - 1944 SIVEC CIRIL 1904 - 1943 RUTAR LEOPOLD 1920 - 1945 SKOČIR STANKO 1911 - 1943 SKOČIR MAKS 1925 - 1943 SKOČIR MILKA 1927 - 1945 SKOČIR MARIJA 1922 - 1945 GREGORČIČ FILIP 1924 - 1944 GREGORČIČ JOŽE ¸1883 - 1945 SKOČIR ANTON 1896 - 1944 BRIC FRANC 1901 - 1943 SKOČIR MARIJA 1894 - 1945 SKOČIR ROZALIJA 1894 - 1944 SIVEC FERDO 1921 - 1944 GABRŠČEK IGNAC 1922 - 1944 Vrsno 1980, KS in ZB |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič 26.12.2018
1.marec 2021 dopolnil D.Divjak |
1.3.2021. 00:00 |
— |
1.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Prosto stoječi spomenik |
Kobarid |
K.o.: 2226-VRSNO, št.parc.: 786/6 |
|
Žebljarna Železarne Jesenice |
Odkrita 27. 4. 1958. Fotografija plošče je iz Zgornjesavskega muzeja. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 203-204. |
Cesta železarjev 8b, Jesenice, nasproti nekdanjega Delavskega doma.
Leta 2009 je bila plošča še v zapuščenem obratu žebljarne (foto P1410014). Tam je bila še leta 2013 ob pripravah na razstavo Delu čast in oblast. Predelovalni obrati jeseniške železarne. Takrat je bil v nekdanji žebljarni VDC Jesenice. -- Po podatkih Marka Mugerlija |
[ZVEZDA] ZA SVOBODO IN 1941—1945 SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU! KOLEKTIV ŽEBLJARNE |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 8. 2017 |
10.4.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 5.4.2024, dopisal imena na plošči
Plošča odkrita v začasnem depoju na področju Stare Save. M. Hladnik po podatkih Jane Erzar Medić in fotografiji Marka Mugerlija. 10. 4. 2024 |
Spominska plošča |
Jesenice |
2175 JESENICE, 905/2 |
|
Sedlarjevo - Spomenik prihodu 14. divizije na Štajersko in 1. brigadi NOV ter 221 padlim borcem |
V obsoteljskem Sedlarjevem je prišlo v prvi polovici leta 1944 za slovensko narodnoosvobodilno borbo do izjemno pomembnega dogodka - tj. prihod prve slovenske narodnoosvobodilne divizije na okupirano štajersko ozemlje. Njen prvi komandant je postal Mirko Bračič - Bradač, politični komisar pa dr. Jože Brilej - Bolko. Novonastala divizija je bila simbol širjenja in nadgrajevanja slovenskega partizanskega gibanja ter nadaljevanje preraščanja slovenske narodnoosvobodilne vojske v redno armado v okviru NOVJ. Ker so bile v začetku leta 1944 partizanske enote napram okupatorskim četam in enotam vermanšafta na slovenskem Štajerskem mnogo šibkejše, se je glavni štab NOV in PO Slovenije v soglasju z vrhovnim štabom NOV in PO Jugoslavije odločil poslati izdatne okrepitve, da spodbudi in okrepi partizanski boj na Štajerskem. V načrtu je bila 14. divizija, ki je imela že bogate izkušnje, prekaljeno poveljniško vodstvo, bila je dobro oborožena z avtomatskim in težkim orožjem. Poslana divizija naj bi izboljšala moč partizanskih bojnih oddelkov na Štajerskem, uničila okupatorjeve prometne zveze, omogočila širšo mobilizacijo in vzporedno s tem onemogočila Nemcem, da bi v svoje vrste vpoklicali vse tiste letnike, ki še niso bili vpoklicani (teh je bilo na Štajerskem še precej) in bi jih krvavo potrebovali za vzhodno fronto ter prevesila tehtnico v korist narodnoosvobodilne vojne do te mere, da bi se lahko na Štajerskem sprožila partizanska ofenziva. Zaradi interesa po čim manjših izgubah in transportnih preprekah ter učinkovitejši bojni moči je padla odločitev, da napravijo velik krog mimo Zagreba in nato prečkajo Sotlo v skrajnem vzhodnem delu severne Štajerske, kjer se naj bi naslonili tudi na pomoč partizanskih enot severozahodne Hrvaške. Divizija, ki je v svojem organizacijsko-vojaškem sestavu vključevala dobro oboroženo Tomšičevo, Šercerjevo in Bračičevo brigado, je 6. 1. 1944 krenila na pot proti Štajerski iz Suhorja v Beli krajini. 14. januarja ponoči je divizija pri vaseh Veleševec in Ruča, približno 30 km jugovzhodno od Zagreba, že prečkala reko Savo. V 13 dneh je divizija prehodila več kot 180 km. Nato se je povzpela na Moslovačko goro in 17. januarja slovesno vkorakala v Čazmo. 21. januarja pa je bila že v bližini vzhodne meje Štajerske. Pot je zatem nadaljevala proti Kalniškemu gorju in okoli Varaždinskih Toplic v Hrvatsko Zagorje. Potem, ko se je divizija oddaljila od prvotno zastavljenega cilja (vdor v Haloze in tamkajšnja mobilizacija), se je odločila za pohod proti Kozjanskemu. Po enomesečnem pohodu je 14. bojna divizija v noči na 7. februar 1944 pri Sedlarjevem, južno od Podčetrtka, stopila na zasilni most, ki so ga izgradili pridni zagorski kmetje in prečkala reko Sotlo ter po točno mesecu dni ponovno stopila na okupirana slovenska tla, tokrat na Štajerskem. Po 310 km dolgem obhodu je imela v svojem sestavu še vedno 1025 borcev in bork (7 jih je padlo, 29 je bilo ranjencev, 34 je bilo bolnih, 10 partizanskih aktivistov pa je ostalo pri zalogah streliva in med drugim skrbelo tudi za zvezo). 82-letni Franci Kliček se še dandanes v živo spominja, kako je 14. divizija prečkala Sotlo in prišla na okupirano štajersko zemljo. Partizanski borci se naj bi onkraj meje pojavili nekje okoli 10. ali 11. ure zvečer. Ko so odpravili šibke obmejne nemške policijske straže in oborožene nemške naseljence so se napotili v vas po hrano. Spominski plošči je dal postaviti takratni Občinski odbor ZZB narodnoosvobodilne vojne Šmarje pri Jelšah. Znamenje, ki danes stoji na malenkost drugačni lokaciji kot v prvotnem izvirniku, je bilo v Sedlarjevem postavljeno takoj po koncu vojne. Spominsko obeležje je dobro ohranjeno, primerno vzdrževano, njegovo sporočilo pa jasno razvidno oz. berljivo. Evidenčna številka vasi Sedlarjevo: 638 V obeleženje spomina na prihod 14. divizije so na lokaciji njenega prehoda čez Sotlo zgradili betonski »Most bratstva in enotnosti«, ki danes na območju lokalnega mejnega prehoda Sedlarjevo-Plavić povezuje Hrvaško in Slovenijo. Viri: 1. Klanjšček, Zdravko et. al. Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941-1945. Ljubljana: Vojaški zgodovinski inštitut jugoslovanske ljudske armade in inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, 1976, 658. Povzeto po: Lado Ambrožič, Pohod Štirinajste, 55-78. 2. Benedik, Franc et. al. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, 588-589. 3. Pogovor s Francijem Kličkom, Sedlarjevo, 3. 12. 2016. |
Spomenik se nahaja v neposredni bližini območja mejnega prehoda Sedlarjevo-Plavić v kraju Sedlarjevo (takoj za krajem Imeno). Spominski plošči se nahajata v središču tega majhnega obmejnega kraja, in sicer direktno pred hišo s številko 10 (ob vstopu v Sedlarjevo med prvimi hišami na levi strani ceste). Dostop oz. ogled spomenika časovno ni omejen. |
Zgornja plošča: ODBOR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Siter, 17. 12. 2016 |
10.2.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 10. 2. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil Besedilo na spomeniku, dodal fotografijo prvotnega spomenika 3/2 iz knjige Tomaža Teropšiča Štajerska v plamenih – taktika, orožje in oprema štirih vojsk na Štajerskem v drugi svetovni vojni (Posavski muzej, Brežice, 2012, str. 71) ter avtorsko fotografijo 3/3. |
Prosto stoječi spomenik oz. spominski plošči iz marmornatih plošč z delno zasnovo emblema OF (Triglav) na vrhu spomenika |
Podčetrtek |
1240 Sedlarjevo, 1640/2, podatek o lastniku ni javen |
|
CIRKULANE-Grob padlih pripadnikov NOV |
Na pokopališču stoji nagrobnik šestim borcem IV. armade, ki so 9. maja 1945 padli v bojih z Nemci in ustaši v Gradiščah. Spomenik je izdelal kamnosek Mrevlje iz Ptuja, postavili so ga 29. novembra 1961. Vir slika in tekst: Kamr, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Vir: 556-Vodnik |
Na lokalnem pokopališču, natančna lokacija ni določena. |
(zvezda) TU JE POKOPANIH ŠEST NEZNANIH BORCEV IV. ARMIJE NOV, KI SO PADLI 9.5.1945 V GRADIŠČAH V BOJU Z ZADNJIMI UMIKAJOČIMI ODDELKI NEMŠKE VOJSKE SLAVA JIM! KO ZVEZE BORCEV NOV CIRKULANE 1961 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak, 19.april 2020 |
19.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Cirkulane |
K.o.: 474-CIRKULANE, št.parc.: 113/2 |
|
Medvedjek pri Korenitki - spomenik napada II. grupe odredov na italijansko vojaško kolono |
EŠD 10176 kip partizana-mitraljezca, ki stoji na tem prostoru, spominja na bitko II: grupe odredov. Komaj 12 borcem je 18.4.1942 uspelo uničiti večjo skupino italijanskih vojakov in prevoznih sredstev, pri tem so le ti imeli žrtev več kot 20, partizani le 3. Odločilno vlogo v bitki so imeli partizanski mitraljezi, zato je tudi kip borca oblikovan temu primerno. Kip je izdelal kipar samorastnik Alojz Jerčič. Otvoritev kipa je bila 18.4.1971. Do sedaj je bil spomenik dvakrat obnovljen in to: - l.2015, obnovljena okolica z nasadom, - 2017, obnovljen kip in podstavek. |
Dostop do spomenika je iz smeri izvoz iz avtoceste Bič v smeri Velikega Gabra proti Trebnjem (državna cesta), cca. 3 km ali iz smeri Velika Loka v smeri Veliki Gaber, cca. 2 km, ( izvoz iz avtoceste Štefan).
Spomenik se nahaja ob cesti, kjer je možno parkirati na zelenici. V okolici spomenika so nameščene klopi prostor je obdan s kamenjem in ni dovoljeno po prostoru spomenika uporabljati prevozna sredstva.
spomenik dokončno urejen april 2017.
|
ENOTE II. GRUPE ODREDOV NOV PRVA SLOVENSKE BRIGADE SO 18.4.1942 TU ZMAGALE V BITKI S FAŠISTI. 18.4.1971 ODBOR II. GRUPE ODREDOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
B. Jerčič 23. 4. 2017, dopl.5.2.2018. dop. M. Hladnik 5. 12. 2020
D. Divjak 5.9.2024 |
5.9.2024. 00:00 |
— |
Koga sta zmotila spominski napis in bronasta podoba partizanskega mitraljezca, ni znano. Je pa jasno, da si je nekdo med letošnjimi prvomajskimi prazniki, najbrž v zavetju noči, vzel čas in z belo barvo pobarval velik del spomenika. Prebarval je predvsem glavo partizana in na njej titovko z rdečo peterokrako zvezdo. »Eden izmed naših članov je pred prvim majem urejal okolico spomenika in takrat je bilo še vse v redu, nato pa je v nedeljo predsednik krajevne organizacije Velika Loka dobil obvestilo, da je nekdo pobarval spomenilk,«
pripoveduje predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Trebnje Boštjan Sladič. To je drugič v 15 letih, da se je nekdo znesel nad spomenikom partizana, ki ga je lepo videti tudi z avtoceste. Takrat ga je nekdo pripel za verigo in s traktorjem prevrnil, pripoveduje Sladič. -- Svobodna beseda sept. 2020
https://www.svobodnabeseda.si/wp-content/uploads/2020/10/sb59-web.pdf |
bronasti kip partizana - mitraljezca na kamnitem podstavku, avtor spomenika alojz jerčič-kipar, spomenik obnovljen 18.4.2017., kraj zgod. dogodka |
Trebnje |
R. Slovenija-DDCS (k.o. 1426, parc.št. 864/93) |
|
Družini Ebenspanger in Mikolaš, Ljubljana |
— |
Tomšičeva 12, Ljubljana, pred Društvom slovenskih pisateljev. |
TUKAJ JE PREBIVAL OSKAR EBENSPANGER ROJ. 1879 ARETIRAN 11. IX .1944 DEPORTIRAN UMORJEN 18. III. 1945 V MAUTHAUSNU . TUKAJ JE PREBIVALA ADELA EBENSPANGER ROJ. HAMMERSCHMIDT, 1884 ARETIRANA 11. IX .1944 ZAPRTA V SODNIH ZAPORIH V LJUBLJANI IZPUŠČENA . DR. ING. BRUNO MIKOLAŠ ARETIRAN 28. IX. 1943 V SPLITU ODPELJAN V BEOGRAD UMORJEN 1944 V JAJINCIH . TUKAJ JE PREBIVALA MARIJA LUIZA MIKOLAŠ ROJ. EBENSPANGER, 1910 ARETIRANA 11. IX. 1944 ZAPRTA V SODNIH ZAPORIH V LJUBLJANI IZPUŠČENA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po sliki in podatkih Mojce Župančič, 5. 9. 2021 |
14.4.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 16.11.2024, po informaciji Zdenke Primožič izbrisal napačno postavljeni, neobiskani dvojnik zapisa M. Hladnika na Celovški cesti 44. Prenesel fotografiji 3/1 in 3/2 iz dvojnika.
M.Kermavnar, 14.4.2025, dodal fotografije 4/1 do 4/4 Zdenke Primožič. |
spotikavci |
Ljubljana |
AJDOVŠČINA, 3304 |
|
Družina Škruba, Gaberke |
Med vojno je izgubilo življenje sedem članov te družine. Kmet Lovrenc Škruba in njegov sin Franc sta bila ustreljena v Mariboru leta 1942. Lovrenčeva žena Elizabeta, ostali trije sinovi, Ivan, Mihael in Vincenc ter hčerka Rozalija pa so umrli v koncentracijskih taboriščih Auschwitz in Mauthausen. »Elizabeta Škruba, rojena 26. oktobra 1886, kmetica, preminila v taborišču Auschwitz 24. septembra 1942. Franc Škruba, rojen 8. septembra 1920, kmečki sin, ustreljen 8. junija 1942 v Mariboru. Ivan Škruba, rojen 23. novembra 1922, kmečki sin, preminil v taborišču Auschwitz 24. septembra 1942. Lovrenc Škruba, roj. 26. julija 1880, kmet, ustreljen 8. junija 1942 v Mariboru. Mihael Škruba, rojen 7. septembra 1916, kmečki sin, preminil v taborišču Mauthausen 4. novembra 1942. Rozalija Škruba, rojena 22. avgusta 1918, kmečka hči, preminila v taborišču Auschwitz 14. novembra 1942. Vincenc Škruba, rojen 17. julija 1913, delavec, preminil v taborišču Mauthausen 13. januarja 1943.« (Milan Ževart in Stane Terčak, Od vstaje do zmage, Narodnoosvobodilna vojna v Šaleški dolini in Šmartnem ob Paki, Maribor: Založba Obzorja, 1966, str.194) |
Iz Gaberk na Pristavo,do kmečkega turizma Apat.
Gaberke 214 |
V DRUŽINI ŠKRUBA JE SEDEM ČLANOV OČE LOVRENC 1880 - 1942 SLAVA JIM! OO ZZB NOV VELENJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik,28.02.2020 |
6.6.2025. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 17. 11. 2024 dopolnila besedilo na plošči in v Opis dodala podatke iz knjige Od zmage do zmage.
M.Kermavnar, 6. 6. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil imena na spomeniku, dodal fotografijo 4/2 in katastrske podatke. |
Spominska plošča |
Šoštanj |
K. o. 0949 RAVNE, parc. št. 777/3 |
|
Padlim in pogrešanim v NOB ter žrtvam fašističnega nasilja, Tominje |
Spomenik je izdelan iz obdelanega kamna in je sezidan v obliki stiliziranega Triglava. Nad srednjim vrhom je rdeča zvezda. Na spomenik je pritrjena plošča z imeni padlih in pogrešanih v NOB ter žrtev vojne. |
Nahaja se ob igrišču v vasi Tominje, takoj za križiščem, v katerem se od ceste, ki pelje iz Harij proti Pregarjem, odcepi cesta v vas Tominje. |
PADLI IN POGREŠANI V NOB BOŠTJANČIČ ALOJZ ŠT. 43 ROJ 28-IV-1927 18-XI-1945 ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA 18 - V – 1944 CETIN FRANC ŠT 39 ROJ 16-V-1896 SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU |
— |
— |
— |
— |
Potepan S., fotografije Ujčič D. in Potepan S., 26. 8. 2017, M. Hladnik 11. 12. 2020 |
11.12.2020. 00:00 |
— |
Odkrit 22. 10. 1957. Javni spomeniki na Primorskem 96. -- M. Hladnik |
Prostostoječi spomenik |
Ilirska Bistrica |
2534 TOMINJE, 809/2 |
|
Dolanci |
Skala višine 140 cm z napisom je posvečena volilnemu protifašističnemu zborovanju poleti 1944. Več tisoč Primorcev se je izreklo za priključitev k matičnemu narodu. Odkrito je bilo 31. 8. 1975. Arhitekt Alojz Jeranče. Veliko zborovanje v Preluzah pri Dolancih v Gornji Branici se je odvijalo 30. 7. 1944. Udeležilo se ga je okrog 6000 ljudi iz Primorske. Prisotni so bili tudi predstavniki vojaških misij pri IX. korpusu na čelu s komandantom Novljanom. Poročali so o sporazumu Tito-Šubašić in o priključitvi Primorske k matični domovini po osvoboditvi. Govorcev je bilo veliko, med njimi Lidija Šentjurc, dr. Joža Vilfan, Miha Marinko, Janez Hribar, Peter Stante - Skala, Janez Stanovnik, člani vojaških misij. Na odru so bili tudi predstavniki cerkve in dr. Danilo Lokar. O tem zborovanju je pisalo več časopisov, poročal je tudi radio London. V kulturnem programu so nastopala dekleta iz sosednje vasi Gaberje (Rado Jejčič, 2025).
|
V Kalenkah, severozahodno od vasi, ob kolovozu v predel Zabreg (na zemljevidih je sicer narisano tik ob cesti skozi vas).
Dostop od mosta cca 600 m pred Dolanci iz smeri Sp. Branica. Tam je ob cesti zid iz obdelanega kamna s smerokazom. Držite se desnega pritoka potoka, ki teče po dolini. |
[zvezda] NA TEM KRAJU JE BILO OKROŽNI ODBOR OF ZA SREDNJE PRIMORSKO OKROŽJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano |
12.3.2025. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 24.2.2022, fotografiji 3 in 4/1, 4/2, dopolnitev opisa lokacije
Dodal troje fotografij z opisom, ki jih je poslal Rado Jejčič, M. Hladnik 12. 3. 2025 |
kamen trikotne oblike na obzidanem prostoru |
Komen |
2701 DOLANCI, 864 |
|
VRHNIKA, krajevno pokopališče - Jurij Franc PETKOVŠEK, padli borec NOV |
— |
Kenotaf Jurija Petkovška je v zgornjem desnem kvadrantu starega dela pokopališča. |
PETKOVŠKOVI JURIJ 1916 - 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 14.1.2025 |
4.2.2025. 00:00 |
— |
— |
grob - kenotaf |
Vrhnika |
k.o.2002 - Vrhnika
parc. št.: 1872 |
|
ŠENTVID pri Stični - spomenik žrtvam NOV |
Spomenik predstavlja kamnit kvader, velikosti 2,30 x 0,90 x 0,40 m, postavljen leta 1970, je iz podpeškega kamna, verzi na njem so Župančičevi. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 111. |
Pred cerkvenim obzidjem, levo od stopnic na vzhodni strani cerkve sv. Vida v Šentvidu pri Stični. |
ŽRTVAM NOV DOMOVINA JE ENA BODOČNOST JE VERA, |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 15. 5. 2017, foto Alenka Župančič, T.Bizjak |
26.6.2020. 00:00 |
— |
— |
kamnit steber, memorialna dediščina |
Ivančna Gorica |
k.o.1809, parc. št. 894/1 |
|
Padlim I. belokranjske čete, Gornje Laze |
28. oktobra 1941 se je v gozdu na Smolanovcu za Gabrovcem nad Metliko zbralo nekaj vodilnih političnih delavcev, kjer so sprejeli sklep o oblikovanju prve belokranjske čete. Ta dan je bil pomemben za razvoj narodnoosvobodilnega boja Bele krajine. Prva belokranjska četa naj bi šla na Krško polje, kjer bi skupaj z drugimi partizanskimi enotami preprečila izseljevanje nemških vojakov nad slovenskimi prebivalci. Kraj in čas za zbiranja belokranjskih partizanov sta bila določena, in sicer pri cerkvici na Smuku nad Semičem, 29. oktobra popoldne. Že dan prej, 28. oktobra je prišla prva skupina, semiška skupina, kmalu za njimi pa je prispela še gradčanska skupina. Črnomaljska in metliška skupina sta prispeli 30. oktobra v dopoldanskem času. Prvo belokranjsko četo je sestavljalo 31 partizanov, za komandirja je bil postavljen Lojze Fabjan, za političnega komisarja Jože Mihelčič, ožji posvetovalni štab pa so sestavljali Ivan Černič, Alojz Gajzer, Milan Šimec in Jože Vrščaj. Za vodnika čete na zbirno mesto na Otočcu in pri prehodu reke Krke je bil določen Jože Košir, ki ga je poslal operativni štab iz Novega mesta z navodili za belokranjsko partizansko enoto. Partizani so imeli puške, pištole in ročne bombe ter mitraljez, ki je bil v rokah Poldeta Jermana, vsakemu borcu pa je pripadalo do dvesto nabojev, oblečeni so bili delno v jugoslovanske vojaške uniforme, delno v civilno obleko, črnomaljska skupina pa je s seboj prinesla še slovensko zastavo z rdečo peterokrako zvezdo, tako da so imeli še svojo zastavo, ki jo je nosil Tone Jelenc. Belokranjska četa naj bi se srečala z novomeško četo pri Šmarjeških Toplicah, s katero bi skupaj šli do Otavnika, zbirno mesto, kjer naj bil ustanovili dolenjsko partizanski bataljon. Belokranjski partizani so se na pot odpravili 1. novembra 1941, vendar pa so zaradi močnega sneženja naleteli na težave pri Otočcu. Most čez reko Krko naj bi bil delno podrt in partizani naj bi po dolgem čakanju na zvezo odločili za vrnitev nazaj, čeprav so bili premraženi, lačni in utrujeni. K vrnitvi so močno prispevale tudi močne italijanske patrulje, ki so patruljirale po cesti vzdolž nasprotnega brega reke Krke. Med vračanjem jih je italijanska patrulja odkrila, pri Težki vodi naj bi prišlo celo do streljanja, ne pa do spopada, partizani so se uspeli ogniti in tako nadaljevali pot, medtem ko jim je italijanska patrulja sledila. Na Gornje Laze naj bi partizani prišli okrog polnoči, štirinajst se jih je nastanilo pri Mavsarjevih, ostalih petnajst pa pri Šobarjevih. Partizani so najprej očistili in pripravili orožje, ravno pri tem je Polde Jerman izgubil vzmet na mitraljezu. Pred počitkom so še povečerjali, nato pa so šli spat, pri Mavsarjevih so spali na senu na hlevu, ki je bil takoj za hišo, pri Šobarjevih pa so spali v hiši, straže ni bilo postavljene. Kljub temu, da so jih Italijani izsledili, jim je pripomoglo še izdajstvo Ivana Luzarja. Vendar pa so zaradi netočne informacije Italijani obkolili samo Mavsarjevo hišo ter jo začeli obstreljevati, požgali pa so še senik, na katerem je spal velik del partizanov. Čeprav so se partizani odzvali z orožjem in se poskušali rešiti, so takoj podlegli strelom zunanjega napadalca. Tisti del čete, ki je prenočeval pri Šobarjevih, je priskočil na pomoč s streljanjem na Italijane, žal pa jim mitraljez zaradi okvare ni bil v pomoč. Partizani, ki so bili v Šobarjevi hiši, so začeli z umikanjem, saj so Italijani prihajali v bližino Šobarjevih in so obkoljevali tudi to hišo, sedem se jih rešilo že pred tem, se potem prebijali posamezno ali v parih, osem pa se jih je pod vodstvom Franca Koširja organizirano prebijalo. Prvih sedem, ki se je sicer najprej rešilo, je dočakala skoraj podobna usod pa kot borce pri Mavsarjevih. Ostalih osem se je uspelo rešiti, čeprav so jim bili Italijani za petami. Avtor spomenika je Stojan Batič, predstavnik slovenskega figuralnega kiparstva. Spomenik NOB na Gornjih Lazah je sestavljen iz visokega podstavka na njem pa so figure ljudi (v tem primeru vojakov), ki imajo v rokah puške, na glavah pa čelade. Prvotni spomenik je bil postavljen 1. novembra 1951, z današnjo različico pa zamenjan 30. oktobra 1966.
|
Spomenik se nahaja v majhni vasici Gornje Laze, vas se nahaja na relaciji Novo mesto – Semič, skozi Uršna sela. Če se peljemo iz Novega mesta skozi Uršna sela in Laze, vidimo na levi strani odcep, ki pelje v vas Gornje Laze. Sredi vasi se na desni strani nahaja spomenik NOB. |
Ko iz prvih isker plamen se je vžgal, že so njegovi zublji vas použili, življenje ste življenju poklonili vaš prah od tod se v neminljivost dviga. Lojze Krakar . Tu in v bližini je v noči z 2. na 3. november 1941 in v naslednjih dveh dneh v obroču okupatorskih italijanskih vojakov in prebijanju iz njega padlo devetnajst borcev belokranjske partizanske čete: Slavko Cerjanec, Ivan Černič, Lojze Fabjan in komandir Lojze Gajzer, Viktor Gorše, Italijan Bruno, Lojze Jaklič, Polde Jerman, Stanko Junko, Ivan Kopinič, Anton Kovačič, Pavle Kranjac, Franc Matjašič, Lojze Muc, Franc Obrul, Toni Prus, Jože Slobodnik, Vinko Švajger in Jože Vrščaj. Narodni heroj Jože Mihelčič, politični komisar čete, je bil ob umiku ujet zatem od okupatorskega vojaškega sodišča obsojen na smrt in 9. decembra 1941 ustreljen v Ljubljani. Bela krajina svojim prvoborcem! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Rahela Butala (13.12.2016) |
7.1.2025. 00:00 |
— |
Dodal podatke o parceli, sveže fotografije spomenika in prve strani Kronike Belokranjskega odreda, ki jo hrani Dušan Šmajdek, Gornje Laze 1. M. Hladnik 23.12. 2024
Dodal Kroniko prve belokranjske čete. M. Hladnik 7. 1. 2025 |
skulptura, infotabla |
Semič |
Parcela, odmerjena za spomenik (1522 Pribišje, 65/2), ne ustreza dejanski lokaciji spomenika na parceli 3227/5. |
|
Partizanska bolnišnica "Mirta" |
Prehodna partizanska bolnišnica"Mirta" je bila zgrajena poleti 1944 v Rožankovem gozdu v Podgori na vzhodnem pobočju Uršlje gpre na nadm. višini 800 - 900 m. Bila je majhen lesen objekt, ki ga je po sistemu zemljanke zgradil Feliks Zdovc - Rožankov sin. Decembra 1944 so v bolnišnico pripeljali njegovo sestro Ano Zdovc - Mirto, ki je bila hudo ranjena v nogo. Po njej je bolnišnica tudi dobila ime.V njej so se od konca dece3mbra 1944 do konca vojne zdravili partizani, ki jih je negoval in zdravil sam graditelj bolnišnice - Feliks Zdovc - Fika. Partizansko bolnišnico "Mirto" so prvič obnovili leta 1975, drugič pa leta 1980. Gl. tudi TIC Ravne Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Na relaciji Kotlje - Naravskre ledine je odcep pri spomeniku na Janeči ridi desno. Takoj za prehodom smučišča Ošven in nosilnega stebra za sedežnico je manjši odstavni prostor in odcep strmo v breg. Nad odcepom je opozorilna tabla za bolnišnico desno. 50 m od glavne ceste stoji nad cesto koča - bolnica. |
BREZ NAPISA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Alojz Ovnič, 18. april 2017 |
18.10.2021. 00:00 |
— |
18.10.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Lesena koča z nanapisom Bolnišnica Mirta |
Ravne na Koroškem |
K.o.: 897 - PODGORA, št.parc.: 91/3 |
|
Renče, Spomenik prvemu sestanku KP Primorske na Kremancah |
Po cesti Renče-Temnica, mimo hiše Žigoni 58, oddaljeno 3,1 km od središča Renč, na hribu južno od Renč. Ob cesti je usmerjevalna tabla. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK 1. 4. 2020, slike Bor1974-13.X.2020 |
7.5.2022. 00:00 |
— |
Odkrit 9. 7. 1950. M. Hladnik 26. 4. 2021
Besedilo dodala in lokacijo spomenika popravila M. Luštrek 7. 5. 2022. |
— |
Renče-Vogrsko |
— |
||
Spominski park Grmada 1941-1945 |
V zbirki Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) se nahaja diploma Antona
Bitenca, ki prikazuje načrte za spominski park na šmarnogorski Grmadi. Grmada,
676 m, je sekundarni vrh tega ljubljanskega osamelca, vendar na njenem ozkem
vrhu ni ne cerkve ne gostilne, zato kljub sedmim metrom večji višini skorajda
nima obiska.
vsi123 |
Vrh šmarnogorske Grmade in sedlo med obema vrhovoma |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 29.03.2025 |
29.3.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominski park z mavzolejem in viaduktom |
Ljubljana |
— |
|
Velika Nedelja, pokopališče |
Dogodek Stane Gradišnik opisuje: Davorin Čurda je s prijatelji obešal slovensko zastavo. Umikajoči se sovražnik je najbrž zagledal blesk zastave v jutranjem soncu ter v besu izstrelil zadnjo smrtonosno granato. Zapisal Stane Gradišnik.
|
Pokopališče Velika Nedelja je v hribu zahodno od kraja. |
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
M. Kermavnar, 15.1.2026, prenesel podatke iz dvojnika zapisa, ki ga je 11. 10. 2025 vnesel Stane Gradišnik. Dvojnik izbrisan. |
M. Hladnik 19. 3. 2023, S. Gradišnik 11. 10. 2025. |
8.12.2023. 00:00 |
15.1.2026. 14:29 |
M.Kermavnar, 8.12.2023, dopolnil Opis po predlogi Zdenke Primožič. --
M. Kermavnar, 15.1.2026, temu zapisu pridružil podatke in dve sliki iz dvojnika zapisa, ki ga je 11. 10. 2025 vnesel Stane Gradišnik. Dodal katastrske podatke. -- |
Nagrobnik |
Ormož |
K. o. 0331 VELIKA NEDELJA, parc. št. 1088 |
|
Mirko Bračič, Ribnica |
Na betonskem podstavku, ki je na manjšem betonskem platoju, je bil doprsni kip Mirka Bračiča. Vojašnica v Ribnici je nosila ime narodnega heroja Mirka Bračiča. V njegov spomin je takoj ob vhodu pred stacionarjem bil 25. maja 1978 odkrit doprsni bronasti kip narodnega heroja Mirka Bračiča. Spomenik je leta 1977 izdelal v mavcu akademski kipar Aleksandar Mančić, ki je v času služenja poleg tega izdelal še doprsna kipa narodne herojinje Majde Šilc, ki je bil odkrit leta 1980 pred vrtcem Majde Šilc v Ribnici, ter pesnika Franca Zbašnika, katerega kip stoji pred osnovno šolo v Dolenji vasi. Kip Mirka Bračiča je obstajal tudi po odhodu pripadnikov JLA iz Ribnice. Po namestitvi pripadnikov TO v prostore stacionarja je bil kip poškodovan in odstranjen na neznano mesto. Na isti podstavek so bili montirani nastavki za zastave, saj je bil v stavbi v ozadju nameščen OŠTO. Leta 2022 je bila stavba nekdanjega stacionarja zrušena in ostanki odstranjeni. Prav tako je bila izravnana površina pred nekdanjo stavbo in podstavek odstranjen. V ribniški vojašnici so imeli tudi spominsko sobo narodnega heroja Mirka Bračiča. Z odhodom JLA je bila spominska soba ukinjena in ni nobenih podatkov, kje je bila in kaj je vsebovala. geslo: vojska123 |
S ceste v središču Ribnice proti Kočevju se pri trgovskem centru zavije desno v nekdanjo vojašnico. Na levi strani je nasproti nekdanje stražarnice ostal betonski podstavek. Danes ni ne podstavka niti objekta. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 9. december 2018, dopolnil opis 16. marec 2021, 9.1.2024, 12.8.2024 |
12.8.2024. 00:00 |
— |
16.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak
M. Kermavnar, 2.4.2023, prestavil tekst iz Besedila na spomeniku v Opis in viri in dodal fotografijo 2 iz Dolenjskega lista
D.Divjak dodal opis 9.1.2024, 12.8.2024
Dodal stavek o spominski sobi po informaciji D.Divjaka. M.Hladnik 7.12. 2024 |
doprsni bronasti kip |
Ribnica |
K.o.: 1625-RIBNICA, št.parc.: 935/94 |
|
Ustanovitev OF za Štajersko, Kojzica |
22. 5. 1941 je prišlo na pobudo KPS do ustanovnega sestanka pokrajinskega odbora OF za Štajersko na pobočju skalnate Kozjice nad Šmarjeto pri Rimskih Toplicah. Od članov KPS so se sestanka udeležili sekretar pokrajinskega komiteja za severno Slovenijo Slavko Šlander-Aleš, člana komiteja Miloš Zidanšek-Vencelj in Leon Novak-Feliks, Angel Besednjak-Don za mariborsko okrožje ter za celjsko okrožje Tone Grčar-Johan; od krščanskih socialistov oziroma Jugoslovanske strokovne zveze pa so bili navzoči Jože Jurač in Metod Hočevar iz Celja, Vinko Ustar iz Zagorja ob Savi, Martin Kores in Karel Reberšek iz Maribora ter domačina rudarja Lojze Lešnik iz Hude jame pri Laškem in Lojze Diacci iz Seve pri Šmarjeti.Ustanovni sestanek je dal pobudo za postavljanje zaupnikov in odborov OF po vsej okupirani Štajerski. Nastajali so okrožni, okrajni, mestni, krajevni, oziroma terenski odbori.
|
Na kraju ustanovnega sestanka na Kozjici, približno pol ure hoda severovzhodno od Šmarjete, je v skalo vzidana spominska plošča. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 5. 2021 |
27.1.2024. 00:00 |
— |
V Planinskem vestniku 02/1962, str. 66 piše: "Ob 13. obletnici ustanovitve Pokrajinskega odbora za Štajersko, ki se je vršil 22.V.1941 v Kojzici". Iz tega je moč sklepati, da je bila prvotno druga plošča.
Bor1974-08.VIII.2024 |
Spominska plošča |
Laško |
1039 RIMSKE TOPLICE, 515 |
|
Polzela, Spomenik žrtvam NOB |
Visok bronast spomenik v obliki strtega drevesnega debla, ki simbolizira žrtve NOB. Avtor spomenika Janez Boljka, postavljen leta 1981. Ob vznožju plošče z imeni žrtev. Julija 2020 je bil južni del podstavka spomenika poškodovan. Spomeniki ... Žalec, 95 EŠD 10458 |
Spomenik stoji na parkovno urejeni površini sredi naselja. Hiša v bližini: Glavni trg 2, Polzela |
ŽRTVAM FAŠIZMA . prva plošča: BANKO FRANC ☆ BANKO FRANČIŠKA ☆ BANKO JULIJANA BEVC IVAN ☆ CIMPERMAN ALOJZ ☆ CVENK ALBERT ☆ CVENK ANTON ČMAK LEOPOLD ☆ ČUK FRANC ☆ DEBEVC ANTON DEBEVC VIKTOR ☆ DROLC JOŽE ☆ FLORENIN JUST ☆ GLAVNIK MATIJA HROVAT ALFONZ ☆ HROVAT FRANC ☆ JELEN IVAN KAČ EDI ☆ KAČ FRANC ☆ KOK FRANC ☆ LUKMAN MARIJA . druga plošča: LUKMAN RUDOLF ☆ LIKEB ALOJZ ☆ LUBEJ ANTON ☆ MALOPRAV HEDVIKA NABERŽNIK MAKS ☆ PAVLETIČ BRANKO ☆ PAVLETIČ JORDAN PENCELJ JOŽE ☆ PFEIFER FRANC ☆ PRAZNIK FRANC PRAZNIK VIKTOR ☆ PREŠIČEK ALOJZ ☆ RIBIČ FRANC ☆ ROJNIK MATILDA SATLER FRANC ☆ SERDONER FRANC ☆ ŠEVČNIKAR FRANC SEVČNIKAR FRANČIŠKA ☆ STRUPEN BOŽIDAR . tretja plošča: . SVETKO FRANC ☆ ŠPACAPAN MARICA ☆ ŠPACAPAN PETER ŠTORMAN MAKS ☆ ŠUSTER JULIJ ☆ ŠUSTER MARIJA ☆ TAMŠE FRANC TERGLAV ANTON ☆ TERGLAV AVGUST ☆ TERGLAV FRANC TERGLAV MARTINA ☆ TERGLAV STANKO ☆ TURNŠEK FRANC TURNŠEK IVAN ☆ VEBER FRANC ☆ VIDMAJER IGNAC ZAVRŠNIK KAREL ☆ ŽAGAR FRANC ☆ ŽOLNIR ANTON |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 22. 5. 2020, fotografije M. Hladnik |
4.11.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 4.11.2023, dodal Besedilo na spomeniku |
— |
Polzela |
K. o. Polzela 992, parc. št. 825/19 |
|
IZOLA-Spominska plošča protifašistični stavki |
— |
Tovarniška cesta 13, vhod v nekdanjo tovarno Delamaris.Plošča je na desni strani vhoda. |
11.JULIJA 1943 SO DELAVCI TOVARNE AMPELEA ORGANIZIRALI VELIKO PROTIFAŠISTIČNO STAVKO. TAKRATNE FAŠISTIČNE OBLASTI SO ARETIRALE 30 DELAVCEV, OSUMLJENIH SODELOVANJA Z NARODNOOSVOBODILNIM GIBANJEM. . OB 40. OBLETNICI ZMAGE NAD FAŠIZMOM POSTAVILI DELAVCI TOZD DELAMARIS. . LETO 1985 . L 11.LUGLIO 1943 I LAVORATORI DELLA FABBRICA AMPELEA ORGANIZZARONO UN GRANDE SCIOPERO ANTIFASCISTA. LE AUTORITA FASCISTE ARRESTAREONO 30 LAVORATORI. SOSPETTATI DI COLLABO- RAZIONE CON IL MOVIMENTO DI LIBERAZIONE NAZIONALE. . COLLOCATO DAI LAVORATORI DELL OBLA DELAMARIS IN OCCASIONE DEL XL ANNI- VERSARIO DELLA VITTORIA SUL FASCISMO. . ANNO 1985 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 25. september 2020 |
25.9.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Izola |
K.o.: 2626-IZOLA, št.parc.: 114/2 |
|
Franc Farčnik |
Kaplje preteklosti, 22 FARČNIK FRANC Wikipedija. »Tako kot nekatere druge zasavske krajevne skupnosti je tudi zagorska KS Franc Farčnik ime dobila po predanem komunistu. Franc Farčnik (partizansko ime Kristuš) se je rodil 30. avgusta 1899 v Prekopi. Na Wikipedii in v Zasavskem rokovniku Romana Rozine lahko preberemo, da se je leta 1915 zaposlil v premogovniku v Zagorju in kmalu postal tudi politično in sindikalno dejaven. Leta 1920 je postal član Komunistične partije Jugoslavije. Deloval je kot organizator SKOJa, v Zvezi rudarskih delavcev Jugoslavije in v delavsko kulturnih prosvetnih društvih Ledina, Svoboda in Vesna. Leta 1925 se je preselil v Francijo, nato pa se je politično izšolal v Sovjetski zvezi, kjer je ostal do leta 1936. Istega leta se je kot inštruktor KPJ vrnil v Zagorje. Leta 1937 je sodeloval na ustanovnem kongresu Komunistične partije Slovenije na Čebinah. Po začetku druge svetovne vojne je deloval v ilegali in vodil politično šolo. Novembra 1941 ga je ujel gestapo. Zaprt je bil v Celju, Mariboru in na Gradu Borl, kjer je za posledicami mučenja umrl.« Elektronski vir: https://savus.si/ks-franc-farcnik/ Krajevna skupnost Zagorje ob Savi. Na današnji dan: Franc Farčnik - Kristuš Savus, Zagorje ob Savi. |
Farčnikova kolonija 1, Zagorje, ob potoku. |
V TEJ HIŠI - KRAJU MNOGIH PREDVOJNIH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
28.1.2025. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 28. 1. 2025 dopolnila Opis s podatki iz spletnih virov. |
Spominska plošča |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Gojače, 1. zasedanje odposlancev NOO |
— |
Spominska plošča je pritrjena na obcestni fasadi poslopja KS Gojače Malovše, Gojače 48 |
V TEJ STAVBI JE BILO 4. OKTOBRA 1944 PRVO ZASEDANJE ODPOSLANCEV POSTAVLJENO OB 25 LETNICI ODBORA SEPTEMBRA 1968. SKUPŠČINA OBČINE AJDOVŠČINA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
26.8.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ajdovščina |
K. o. 2385 Gojače, parc. št. *245 |