Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
5962
Napad na trafopostajo Podlog

Spomeniki ... Žalec, 102

Prestavljeno na stavbo Elektra v Šempeter, Rimska cesta 108

 

 

Transformatorska postaja Podlog.

ELEKTRIČARJEM
BIVŠEGA OBRATA PODLOG
IN MESTNE ELEKTRARNE CELJE
PADLIM ZA SVOBODO
1941--1945
ČOBAL ANTON
FRECE VIKTOR
GOLOB EDVARD
JELEN FRANC
VANOVŠEK SLAVKO
ZUPANČIČ LEOPOLD
SLAVA NJIM
AKTIV ZB NOV EC POSL. ENOTA
CELJE 1965

Premaknjeni spomeniki
Povezavo na Geopedia.world zamenjal s povezavo na Partizanstvo.si MKER 10.10.2025 https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=pfbid02bJJQTxpaEFTq4bL2tySF6XJkGuzUfqzHfiG57Vuy6afkqdDXTokEHgpXiVfjLzUil&id=100008441267335&notif_id=1666971124814251&notif_t=feedback_reaction_generic&ref=notif [,...] za KO Šempeter - Mitja Tavčer"
M. Hladnik Stane Gradišnik, 08.09. 2020
29.10.2022. 00:00
3.12.2025. 18:07
"Obveščamo vas, da je bil objekt, na katerem je bilo spominsko obeležje nameščeno porušen. Na predlog ZB NOB - Žalec, KO Šempeter je bil opravljen razgovor z vodjem podjetja Elektro Celje d.d. mag. Kupcem. Dogovorili smo se, da spominsko obeležje, ki je bilo odstranjeno in skladiščeno v prostorih trafo postaje Podlog prestavimo na stavbo Elektra v Šempeter, Rimska cesta 108. O tem smo podpisali tudi listino (https://www.facebook.com/photo/?fbid=3016632425294770&set=pcb.3016632775294735 ali
Spominska plošča
Žalec
2285
Bukovica-Spominska plošča padlim gasilcem GD Bukovica

Na gasilskem domu v Bukovici, v podnožju Velike gore, je na severni strani spominska plošča posvečena 9 padlim članom Gasilskega društva Bukovica v letih 1941-1945. 

Plošča je bila odkrita 22. oktobra 1950 in je bila pred leti ob obnovi gasilskega doma obnovljena po zaslugi prizadevnih članov gasilskega društva.

Pokrovitelj vzdrževanja: PGD Bukovica

EŠD 22464

Gasilski dom se nahaja na desni strani ceste, ki iz Ribnice pelje preko Bukovice v Dane, hišna številka Bukovica 12.

                              zgoraj znak

GASILSKA ČELADA S PREKRIŽANO PLAMENICO IN GASILSKO SEKIRCO

V SPOMIN PADLIM TOV. GASILCEM

ARKO FRANC        +17. 7.1942

GORNIK MARTIN   +17. 7.1942

KLUN LUDVIK        +17. 7.1942

KLUN ANTON         +17.12.1943

KLUN FRANC         +18.11.1943

KNAVS FRANC       +20.11.1943

MIHELIČ ALOJZIJ   +18. 1.1944

ZOBEC ANTON       + 7. 1 1945

NOSAN NANDE       +22.12.1944

22.X.-50

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 19.september 2017
19.9.2017. 00:00
Spominska plošča
Ribnica
K.o. 1628-Dane, št.par. 2216/1
3227
19 padlim v Vranji Peči

Vodnik iz leta 1988 navaja, da je plošča na pokopališču, vendar je tam po spominu domačina ni bilo. Na šolo so jo montirali leta 1985 (letnica 1985 je tudi na plošči). Gre lahko za novo ploščo, staro pa so s pokopališča umaknili ali pa je podatek, da je tam bila, napačen. 

EŠD 12036

Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 26.

Na SV (dvoriščni) fasadi podružnične OŠ, Vranja Peč 3.

PADLI BORCI NOV, TALCI IN ŽRTVE NEMŠKE OKUPACIJE IZ KS
VRANJA PEČ, IZ VASI ZG. PALOVČE, SP. PALOVČE,
TROBELNO, VRANJA PEČ IN VELIKA LAŠNA.

BERNOT IVANA        6.5.1894   UPEPELJENA NA SVOJEM DOMU  19.2.1943
BERNOT VALENTIN          9.9.1904   POGREŠAN V PARTIZANIH OD 11.1944
ERDANI JERNEJ                        15.8.1925   PADEL V PARTIZANIH  19.4.1945
ERDANI STANISLAV                 8.11.1926   PADEL V PARTIZANIH  15.10.1944
HRIBAR FRANC                             1.3.1913   PADEL V PARTIZANIH  8.4.1943
HRIBAR JANEZ                            6.5.1925   PADEL KOT BOREC RA  5.8.1944
JANEZ HRIBAR                        24.8.1906   PADEL V PARTIZANIH  23 10 1942
NARAT JAKOB                            27.7.1924   PADEL V PARTIZANIH  23.9.1943
NARAT JANEZ                           23.5.1910   PADEL V PARTIZANIH           1943
ORAŽEM JERNEJ                     24.8.1891   PADEL V PARTIZANIH  12.12.1944
PESTOTNIK VALENTIN              5.2.1909   PADEL V PARTIZANIH  24.12.1942
PODBEVŠEK ANTON                 13.1.1914   PADEL V PARTIZANIH  8.12.1944
PODBEVŠEK IVAN                     1.3.1921   USTRELJEN KOT TALEC  2.5.1945
SAVINŠEK FLORJAN  1.5.1881   USTRELJEN NA SVOJEM DOMU  19.2.1943
SLAPAR FRANC                     31.5.1905   USTRELJEN KOT TALEC  18.7.1943
SLAPAR IVAN                                 1896   USTRELJEN KOT TALEC  24.4.1943
SMEŠNJAVEC FRANC                   5.7.1917   PADEL V PARTIZANIH  4.7.1944
ŠUŠTAR JANEZ                          12.12.1905   PADEL V PARTIZANIH  7.7.1943
VODLAN JOŽE                             25.3.1918   PADEL V PARTIZANIH         1944

         NI JE SMRTI BREZ ŽIVLJENJA, NI SVOBODE BREZ TRPLJENJA
                                                                                           VRANJA PEČ 1985.
XXXX NEDOKONČANO preveriti pravilnost zapisa

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 21. 6. 2018
18.6.2024. 00:00
M. Kermavnar, 18.6.2024, po fotografiji 1 dopisal imena na plošči.
temna marmorna plošča
Kamnik
1912 PALOVČE, 60/1
4633
Zeče pri Bučah, XIV. diviziji

Ob cesti Kozje-Buče stoji spomenik o prvem spopadu 14. divizije s sovražnikom po njenem prehodu čez Sotlo. (Vodnik po partizanskih poteh, 1978, str. 591). Spomenik je viden s ceste, čeprav ga  obdajajo ciprese.

Tomšičeva brigada je tisto noč pokončala štirinajst sovražnikov. Štabu divizije je priglasila štiri zaplenjene puške in eno brzostrelko. Ob svitu so se brigade razvrstile takole: Šercerjeva se je pomaknila prav do Košnice, Rovnic in Hrastja, Bračičeva je odšla v Staro Glažuto, Drenovce in Žamerk, Tomšičeva z divizijskim štabom pa je svoje bataljone razvrstila v Gubno. Vir: Franci Strle, Tomšičeva brigada IV., str. 56 in 57. 

Spomenik se nahaja ob cesti Kozje-Buče, v bližini hiše Vrenska gorca 12.

              [zvezda]
    V SPOMIN BORCEM 
XIV DIVIZIJE KI SO TUKAJ 
 IZVOJEVALI POMEMBNO 
    ZMAGO NAD SOVRA-
    ŽNIKOM FEBRUARJA 
                1944

Obstoječi spomeniki
Bor1974, 27.X.2019 Gradišnik. 2. 11. 2023
10.2.2024. 00:00
S.Gradišnik, dodal opis. M.Kermavnar, 10. 2. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil Besedilo na spomeniku in poenotil lokacijo v rubrikah: Opis, lokacija in dostop.
Spominska plošča na zazidanem kamenju v obliki triglavke v ozadju, obdan z betonskimi stebri in verigo.
Kozje
1239 VRENSKA GORCA, 320/4
559
Ljutomer, spomenik padlim borcem V. prekomorske brigade

Spomladi 1942 so začeli Nemci tudi v Slovenskih goricah klicati na državno obvezno delo in na odsluženje vojaškega roka. V začetku so se domačini pozivom odzivali, toda že leta 1943 so se tudi v Slovenskih goricah pojavili prvi dezerterji iz nemđška vosjke. Po invaziji zaveznikov v severni Franciji 6.6.1943  se je mnogo Slovencev , ki so služili tamkaj v nemški vojski , predalo zaveznikom, Zavezniki so jih kot vojne ujetnike  poslali v Liverpool, nato pa v Italijo in Dalmacijo, kjer je bila 23. decembra 1944 iz teh vojakov ustanovljena V. prekomorska brigada Ivana Turšiča-Iztoka. Vanjo so bili vključeni tudi domačini iz Ljutomerja in okolice. Brigada se je bojevala v Dalmaciji v okviru 19. divizije in v 8.korpusu NOV in POJ. Marca 1945 je prek Velebita krenila v Liko, sodelovala v napadih na Gospič, nato pa napredovala proti Sloveniji, prekoračila Kolpo in se usmerila proti Črnomlju. Dne 20. aprila 1945 je bila brigada razformirana. Njeni borci so prešli v sestav 15. in 18. divizije 7. korpusa. Sodelovali so v zaključnih bojih za osvoboditev Ljubljane.V enotah V. prekomorske brigade je z ljutomerskega območja sodelovalo 40 borcev, 9 jih je padlo. Prleki so se oddolžili padlim ter jim postavili spomenik z napisom ter imeni , letnicami rojstva ter kraji rojstva. Spomenik je sestavljen iz dveh stebrov in ploščo, ki je vpeta med stebroma.

Geslo: prekomorci123

Spominski park I. slovenskega tabora, dostop s Prešernove ulice ali Ceste I. slovenskega tabora. N 46° 31.241' E 016° 11.530'

BIBIANKO FELIKS         * 1924 KLJUČAROVCI
ČUŠ IVAN                       * 1917 RADOMERJE
FILIPIČ FELIKS              * 1915 KLJUČAROVCI
HRAŠOVEC JOŽE         * 1914 BUČKOVCI
NEMEC DOMINIK          * 1926 LJUTOMER
POTOČNIK JANEZ        * 1926 SLAMNJA
ROŽMAN JANEZ           * 1925 PRESIKA
ŠVARC STANKO            * 1925 DRAKOVCI
WEIS PETER                 * 1914 KRIŽEVCI

V SPOMIN IN ZAHVALO 

PADLIM BORCEM 

V. PREKOMORSKE  BRIGADE 

I. TURŠIČA-ISTOKA 

IZ OBČINE LJUTOMER          

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik Dopolnil D.Divjak 2. julij 2020
8.6.2024. 00:00
Dodal tri sveže slike in popravil lokacijo na zemljevidu. M. Hladnik 8. 6. 2024.
Spomenik
LJUTOMER
K.o.: 259-LJUTOMER, št.parc.: 1931
9533
Šmarje, pokopališče, Morgan Karel in Franc

»MORGAN KARLO (Franc), Grintovec

rojen 1918, kmet,
ustreljen 2. 10. 1943 v Grintovcu«

(Vid Vremec [ur.], Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str.781)
.

»MORGAN FRANC (Franc), Grintovec

rojen 17. 11. 1908, kmet,
ustreljen 2. 10. 1943 v Šmarjah«

(Vid Vremec [ur.], Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str.781)

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

Pokopališče Šmarje, Koper, po poti od poslovilne vežice, na koncu poti levo, ob zidu ( tik pred spomenikom NOB).

[križ]

MORGAN
[fotografija v medaljonu, v vojaški in mornariški obleki]

KAREL                * 1918      + 1943
FRANC               * 1908      + 1943

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 9.2.2025, po predlogi in fotografiji Zdenke Primožič
23.2.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Koper
K. o. 2608 ŠMARJE, parc. št. 730/1
7211
Doblička gora, Kidričeva zidanica

Spominska plošča, posvečena delu sekretarja Izvršilnega odbora Osvobodilne fronte Borisu Kidriču, je bila odkrita na pobudo glavnega odbora ZB NOV Slovenije.

Datum odkritja: 21. julij 1954 
Avtor: arhitekt Franci Šubelj 

Plošča je na spodnjem robu poškodovana.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 88.

»Doblička gora: V Maleričevi zidanici je plošča z napisom:

'V dobi NOB se je tu zadrževal in delal do spomladi leta 1945 Boris Kidrič.'«

(Janez Vitkovič, Bela krajina skozi viharje k svobodi, Ljubljana: Zavod Borec, 1961, str.177)

Kidričeva zidanica, Doblička gora, hiša v bližini: Doblička gora 15G


DOBI
NARODNO
OSVOBODILNE  VOJNE
SE JE TU ZADRŽEVAL
IN DELAL
SPOMLADI 1945
BORIS KIDRIČ

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 6. 2. 2022
10.9.2024. 00:00
Dodal fotografiji in besedilo M. Hladnik 30. 4. 2024 Zdenka Primožič 10. 9. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjige Bela krajina skozi viharje k svobodi.
Spominska plošča
Črnomelj
K. o.: 1540 - DOBLIČE parcela: *184
3405
Osonkova hiša, Kostanj

Plošča je bila posvečena Mihu Pestotniku (* 27. 9. 1906) iz številne Osonkove hiše, ki so ga skupaj z bratom Jožetom (* 11. 3. 1911) ustrelili "nekje na Gorenjskem" (po informaciji svojcev je bilo to v Begunjah, po Sistory pa sta oba brata umrla v Mauthausnu, Miha 17. 4. 1942, Jože pa 20. 4. 1942). Na seznam begunjskih zapornikov pri imenu Jožefa in Mihaela Pestotnika (št. zapornika 2571 in 2572) piše, da sta bila oba 19. 4. 1942 "hingerichtet" (92. str.).

Plošča je bila odkrita leta 1949.

Ploščo je "že dolgo tega" s fasade snel sin ubitega. Spravljena je v gospodarskem poslopju pri hiši, njegov vnuk je ni želel pokazati in omogočiti njeno fotografiranje, ker bi bilo to proti želji njegovega očeta, ki jo je odstranil, ker so po vojni komunisti družini menda prizadejali preveč gorja in iz ozira na potomce sosedov, ki so starega očeta izdali Nemcem, češ da je treba te reči pozabiti.  

  • Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 28.
  • Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 25.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 214.

Ni v RKD

Kostanj 7, plošče ni več na hiši.

(zvezda)

V TEJ HIŠI SE JE RODIL PESTOTNIK MIHAEL

PRI NJEM SO BILE ŽE V L. 1941 PARTIZANSKE EDINICE

ZATO SO GA PO IZDAJSTVU GROŠELJ FRANCA

ARETIRALI FAŠISTI IN NATO OBILI V BEGUNJAH

Uničeni spomeniki
M. Hladnik 25. 8. 2018
21.10.2024. 00:00
Dopolnil M. Hladnik 21. 10. 2024
Spominska plošča
Kamnik
1915 HRUŠEVKA, 409
3948
Boj Tomšičeve brigade in uničenje sovražnika, Lesično

Kmalu zatem je v zasedo na Osojku zašla nemška patrulja, ki je prišla od Lesična in je štela 15 do 20 vojakov. Že po prvih rafalih so padli trije Nemci. Vir: Franci Strle, Tomšičeva brigada IV., str. 58.

Ob potoku onkraj ceste je znamenje v spomin na prvi spopad Tomšičeve brigade z Nemci po prihodu 14. divizije na Štajersko; postavljeno 1951, projektant arhitekt Didek. (Vodnik po partizanskih poteh, 1978, str. 590).

Spomenik se nahaja  v neposredni bližini grobnice borcev in žrtev 1941-1945. 

Opomba 1: Fotografija 4/1 predstavlja nagrobno ploščo, ki je postavljena na grobnici v bližini. Po napisu na njej in po Sistory ni mogoče sklepati, da so žrtve padle v boju, ki mu je posvečen ta spomenik.

V Lesičnem, levo od križišča cest Kozje-Prevorje-Virštanj, Lesično 001/a.

[znak Tomšičeve brigade z datumom 14. VII. 1942]

7. FEBRUARJA 1944 

ŽE PRVI DAN PO VDORU 

XIV. DIVIZIJE NA 

ŠTAJERSKO UNIČI 

TOMŠIČEVA BRIGADA 

V ŽILAVI BORBI 

Z NAPADAJOČIM 

SOVRAŽNIKOM 

35 NEMŠKIH VOJAKOV.

Obstoječi spomeniki
Bor1974, 04.04.2019 in 14.XII.2019 S.Gradišnik, 2. 11. 2023
24.2.2024. 00:00
Manjka fotografija grobnice in napis na njej. M. Hladnik 28. 6. 2023 S.Gradišnik, 2. 11. 2023, dodal fotografiji grobnice in opis. M.Kermavnar, 24. 2. 2024, po predlogi Mojce Luštrek dodal Opombo1 v Opisu in fotografiji 4/3 in 4/4.
Velik obdelan kamen na zazidanem podstavku iz kamenja in s skulpturo na vrhu
Kozje
1237 PILŠTANJ, 653/1
4689
Dolž

Grobna površina obsega tri terase. 2 m visok spomenik je nepravilne oblike in stoji na srednji terasi. V spodnjem delu, kjer je vklesan napis, se spomenik svedrasto zvija. Odkrit je bil leta 1964, arhitekt Jože Zamljen.

Spominsko obeležje je postavil KO ZB NOV Stopiče.

  • SPOMENIKI NAJ GOVORE, Ema Muser, Krajevna organizacija ZZB NOV Novo mesta, Novo mesto 1972, str. 136
  • EŠD 4198
  • Svobodna beseda sept. 2020 (slika)
Ob severnem zidu vaškega pokopališča pri cerkvi v vasi Dolž.

[zvezda]

BORCI DOLŽ BRULC FLORIJAN DRAGAN LOJZE KRALJ JOŽE IGLENIK HROVATIČ JOŽE LUKŠIČ FRANC ZAJČJI VRH   SAŠEK  ALOJZ

ŽRTVE BARBORIČ JOŽE ?TISU JANEZ VIDIC JANEZ VIDIC MARKO LJUBLJANA HOČEVAR MATIČEK IN 18 NEZNANIH

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik neobiskano nedokončano 5. 12. 2020 7.februar 2021-dopolnil D.Divjak
13.8.2024. 00:00
7.2.2021 dopolnil podatke D.Divjak Dodal slike in besedilo M. Hladnik 13. 8. 2024
Spomenik
Novo mesto
K.o.: 1489 - CEROVEC, št.parc.: 136
6885
Neda Gerzinič

Ledinski pionirski odred je leta 1958/59 dobil ime po Nedi Gerzinič, ilegalki v Ljubljani. V času šolanja je obiskovala vadnico. V cvetu mladosti je bila ustreljena v bližini Turjaka.
Zadnjikrat sem videla Nedo Gerzinič 25. marca 1945, ko so nas že ločili iz celice. Poslali so jo v novo zgrajeno samico v Poljanskih zaporih na Poljanskem nasipu. Videli sva se na dvorišču, ko sva morali nakladati material za še ne zgrajene samice. Vse pripornice smo bile že tretji dan brez hrane, ko smo po kazni prestajale vso noč na dvorišču zaporov, in sicer zaradi tega, kersmo čisto tiho pele pesem: Svoboda,svoboda zlata! Ko sem se poslovila odNede Gerziničeve in odšla v prisilno delavnico zapora, mi je bilo težko.Jokala sem, kersem slutila, da se z Nedo ne bova več videli. 5. maja 1945 so jo ustrelili v gozdu pri Turjaku. (Meri Starc)
Neda je bila doma iz Ljubljane. Diplomirala je na pravni fakulteti. 1941. leta seje vključila v NOB in delala v VOS. Nekajkrat je bila aretirana in zaprta, jeseni 1942 pa je šla v ilegalo. Januarja 1945 je bila aretirana; zaprli so jo v Ljubljani in ubili na Turjaku 4. 5. 1945 kot načelnika VOS za Ljubljano. V avli osnovne šole Nede Gerzinič, Ledina, je njen doprsni kip, delo kiparja Julijana Renka, odkrit leta 1961. 

Avla OŠ Ledina, Komenskega 19, Ljubljana

NEDA GERZINIČ
1918--1945
OB 
DVAJSETLETNICI REVOLUCIJE
PIONIRJI

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
4.8.2021. 00:00
Fotografija Mojce Župančič 16. 8. 2021.
kiip
Ljubljana
TABOR, 3072
6427
Korošci, Italija

1974 so 24 padlim domačinom in dvema iz Farneda postavili spomenik. [Čigava je skulptura sedečega sklonjenega moškega na tlaku pred ploščo?]
LSI 1: 298

Na pokopališču pri cerkvi, kjer se večina pokopanih piše Korošec, ni partizanskih spomenikov.

https://www.spomeniki.org/monuments/spomenik-padlim-v-koroscih/

Italija, sredi naselja Korošci / Santa Barbara, v trikotnem parku med cestama 75 m Z od cerkve, blizu avtobusnega postajališča. Od mejnega prehoda samo 150 m po klancu navzgor v vas.

[rdeča zvezda]
[dve koloni imen in priimkov z letnicami rojstev in smrti, nedokončano xxxx]

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 11.12.2022, 2.10.2022 D. Divjak 11.3.2024
11.3.2024. 00:00
M. Hladnik dodal slike 2. 10. 2022 D. Divjak dodal povezavo 11.3.2024
kip s ploščo
Italija, Milje
3432
Mali Rakitovec

Na spomeniku naj bi bilo nekoč po RKD 30 imen borcev, padlih v bitki z Nemci 23. 3. 1944, ki pa jih zdaj ni več. Uredila ga je ZB NOV Kamnik 1949.

Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 30.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 210.

Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 53.

Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 29.

EŠD 16939

Na vrhu griča nad vasjo Mali Rakitovec, vzhodni tik ob gozdni hiši s spominsko ploščo o osamosvojitveni vojni. Do spomenika v vasi pokaže smerokaz. Treba se je držati desne. Z avtom se da do gozda, kjer se v desno odcepi kolovoz proti vrhu hriba.

NEPOZNANI
JUNAKI
ŽIVLJENJA 
STE DALI
ZA NAS
IMELI
VAS BOMO
V TRAJNEM 
SPOMINU

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 30. 8. 2018 8. avgust 221 dopolnil D.Divjak
8.8.2021. 00:00
8.8.2021 dopolnil podatke D.Divjak Slika "4" z 26.III.2022-Bor1974, 02.X.2024
kamniti kvader s spominsko ploščo ,ograjeno s stebriči in verigami
Kamnik
K.o.: 2691 - RATITOVEC, št.parc.: 628/1
3434
Špilk

Posvečen je ustanovitvi Šlandrove brigade 6. 8. 1943 na Šipku (Pomniki: na Šipku) nad Blagovico. Postavljen je bil ob 15-letnici ustanovitve Šlandrove brigade, 15. 8. 1958.

  • EŠD 16952
  • Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 89.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 181-182.
  • Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 49.
  • Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 189-192.
  • Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 30.

.

»6. avgusta 1943 je bilo na Šipku nad vasico Gaberje zelo živahno. Zopet so si lahko segli v roke stari partizanski tovariši. Hitro so stekli pogovori o zadnjih akcijah, ni pa manjkalo tudi ugibanj, čemu so se zbrali. Vse je bilo zavito v skrivnost. Njihovih komandantov in komisarjev že od ranega jutra  ni bilo na spregled. Imeli so važno posvetovanje. Dopoldne je minilo v običajnem pošiljanju patrulj v okolico taborišča, čiščenju orožja, pospravljanju opreme … Kosilo je bilo nenavadno dobro in obilno. Po kosilu so komandirji in komisarji pregledovali orožje in opremo ter razdelili novince v posamezne bataljone. Bilo jih je nad 400, starih borcev pa okrog 300. Oboroženi so bili z 287 puškami, 12 strojnicami, večjim številom samokresov in bombami. 
     Zopet so bili na vrsti pogovori in ugibanja, kam bodo udarili. Prekinili so jih klici dežurnih na zbor bataljonov. Pred postrojene bataljone je stopil brigadni komisar Mitja Ribičič - Ciril in prebral naredbo o ustanovitvi VI. slovenske narodno ¬ osvobodilne udarne brigade »Slavka Šlandra« in sestav njenega komandnega kadra. Ker Pohorski in Koroški bataljon nista uspela  priti na zborno mesto brigade, sta se ji priključila kasneje. Odsotnega namestnika komandanta, Tomaža Slaparja - Tuga, je po prebrani odredbi zamenjal Franc Poglajen - Kranjc. Zbranim borcem je nato v krajšem govoru orisal lik narodnega heroja Slavka Šlandra, podčrtal prednosti brigadnega bojevanja in poudaril, da je ustanovitev prve brigade na Štajerskem prav takšna prelomnica v razvoju partizanske vojske na tem področju, kot je bil prihod II. grupe odredov 1942. leta. Nadalje je še omenil, da ustanovitev brigade nima le vojaškega pomena.
    »Tudi v političnem pogledu je ustanovitev brigade velikega pomena. V slovenskem človeku na Štajerskem, preplašenem od nečloveškega terorja okupatorja, se bosta dvignila samozavest in ponos. Osvobodilna fronta bo globje prodrla na teren, kjer sedaj še nima svojih organizacij, v našo vojsko pa bo iz dneva v dan rastel pritok novih borcev.« 
     Govoru je sledila slavnostna zaprisega. S pozdravom »Smrt fašizmu - svoboda narodu!« je bila slovesnost ob ustanovitvi brigade končana. Med borci je zavladalo veselje saj je končno tudi Štajerska dobila svojo udarno pest – Šlandrovo brigado.«

Avtor ni naveden, Ustanovitev Šlandrove brigade, Občinski poročevalec, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, Leto II, št. 8, Domžale, 25. IX. 1963,  str. (3). 
Elektronski vir: Občinski poročevalec (Domžale), št. 8, 1963, str. (3)  Dostop: 4. 3. 2024.

Obelisk stoji na vrhu Gabrskih senožeti, na pobočju V Kremenu, slab kilometer severno nad Gabrjem pod Špilkom. Cesta pripelje skoraj do spomenika.

Stara plošča:

1943

USTANOVITEV

VI. SNOUB

SLAVKA ŠLANDRA

1958

.

Nova plošča:

6. avgusta 1943

je bila na tem mestu ustanovljena

VI. SNOUB 

(Slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada)

"SLAVKA ŠLANDRA"

Prvi komandant brigade

JANKO SEKIRNIK - SIMON

Prvi komisar brigade

MITJA RIBIČIČ - CIRIL

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 30. 8. 2018 8. avgust 2021 dopolnil D.Divjak
7.3.2024. 00:00
8.8.2021 dopolnil podatke D.Divjak M.Kermavnar, 7.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil opis s člankom iz časopisa in dodal fotografijo 3/2 iz leta 1963
marmornati obelisk
Kamnik
K.o. 1921 -ŠPITALIČ, št.parc.: 548
8236
Železniki, pokopališče, Šmid Rafael

Sistory navaja Kraj rojstva: Jesenovec, Kraj bivanja: Železniki, Datum smrti/izginotja: 18. 12. 1944, Kraj smrti/izginotja: Železniki, Kraj pokopa: Gorenja vas.

»RAFAEL ŠMID, rojen 11. 10. 1905, Jesenovec, kmečki delavec, v partizane je vstopil novembra 1944. Padel je 18. 12. 1944 pri Gorenji vasi.« (Stane Krapež [Ur.], Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str. 390)

Pokopališče Železniki, vrsta desno od pokopaliških vrat (parkirišče, mrliške vežice), 6. grob.

[križ]
       OČE ŠMID RAFAEL
* 11. 10. 1905  PADEL 1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 6.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
6.4.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Železniki
K. o. 2071 Železniki, parc. št. 593/5
172
Jastroblje

Temna marmornata plošča na skali z vklesanim napisom, posvečena delovanju postaje TV 20 S v letih 1941-1945 je bila najbrž pozneje nadomeščena s svetlo kovinsko ploščico z napisom.

Avtor skulpture iz varjenega orožja na okrogli železni podlagi je Tone Svetina. Spomenik je tako skrit pod vejami, da ga je tudi od blizu težko opaziti.

Spomenik avtorja Toneta Svetine je postavila Zveza borcev Špitalič in Motnik 23. 8. 1981.

Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 31.

EŠD 21112

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123

Spominsko znamenje je vgrajeno v skalo na robu gozda v Loki nad Jastrobljem, 150 m JZ od hiše št. 14, na nasprotni strani mostu čez potok pod zaselkom Zobava (domačini poznajo samo ime Zobala!). V RKD je spomenik narobe lociran višje ob cesti pred h. št. 18.

NA TEM PODROČJU
JE DELOVALA
V ČASU NOB
STANICA TV 20 S

Obstoječi spomeniki
Nika Bajec, dop. M. Hladnik 25. 8. 2018 in 26. 5. 2020 4.april 2021 dopolnil D.Divjak
4.6.2021. 00:00
4.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Skulptura
Kamnik
K.o.: 1921-ŠPITALIČ, št.parc.:
3415
ŠPITALIČ - Grob borcev in žrtev

Grobišče NOB z 21 padlimi borci in 14 žrtvami, med njimi šestih 23. 1. 1945 sežganih članov Vrbanetove družine. Uredila ZB NOV Motnik 17. 5. 1953.

Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 52.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 215.

Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 31.

EŠD 16950

V JV kotu pokopališča ob cerkvi cerkve sv. Antona Puščavnika v Špitaliču, južno od mrtvaške vežice.

                              V SPOMIN                  
           PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM           
    IZ NARODNO-OSVOBODILNE BORBE
                             1941 - 1945      
.
                  BORCI      
GRABNAR STANE                     1926 - 1944
HOMŠAK ANTON                       1913 - 1944
SEMPRIMOŽNIK FLORJAN      1920 - 1944
REBERŠEK ANTON                   1909 - 1944
CENE ANTON                            1911 - 1943
KLEMEN PAVEL                         1905 - 1944
DROLC JANEZ                           1905 - 1944
AHČIN FRANC                           1914 - 1943
HOMŠAK FRANC                      1913 - 1944
PIDER FRANC                           1913 - 1943
MOŠNIK BLAŽ                           1920 - 1944
KRIŽNIK FRANC                        1925 - 1944
MODRIJAN JANEZ                    1910 - 1944
KLEMEN IVAN                           1924 - 1944
PANČUR JANEZ                        1906 - 1944
KLEMEN ANTON                       1913 - 1944
POLJANŠEK ANTON                 1910 . 1944
TOMAŽIČ FRANC                      1923 - 1945
PETROVČIČ ANTOM                 1927 - 1944
HRIBAR STANKO                      1925 - 1945
SEMPRIMOŽNIK POLDE          1927 - 1945
.
                   ŽRTVE      
ZAJC JAKOB                              1910 - 1945
KLEMEN ANTON                       1883 - 1945
PESTOTNIK ALOJZ                   1902 - 1945
LIPOVŠEK LEOPOLD                1901 - 1945
NOVAK FRANC                          1901 - 1945
GROS FRANC                            1904 - 1942
KARO LEOPOLD                       1901 - 1943
POGAČAR MATIJA                    1870 - 1944
    DRUŽINA VRBANETOVA      
OČE BLAŽ                                             1944
MATI FRANČIŠKA                                 1944
HČERKI PAVLA, FRANČIŠKA               1944
SINOVA  IVAN, ZDRAVKO                    1944
.
        V TEM SKUPNEM GROBU POČIVA                   
                22 NEZNANIH BORCEV      
.
                         SLAVA JIM!      

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 25. 8. 2018 4.junij 2021 dopolnil D.Divjak
4.6.2021. 00:00
4.6.2021-vnesel poimenski seznam z nagrobnika in dopolnil podatke D.Divjak
Nagrobnik
Kamnik
K.o.: 1921-ŠPITALIČ, št.parc.: 1
4000
Spominska plošča padlim žrtvam fašističnega nasilja
Gasilski dom, Šmartno ob Paki 13A.

   1941 – PADLI GASILCI V NOV – 1945

KOLENC ALOJZ       PODGORŠEK ALOJZ
     1899 – 1944               1904 – 1945
ŠUMLJAK IVAN        PODGORŠEK ALOJZ
     1903 – 1942               1912 – 1945
MANDELC FRANC      ŠUMLJAK ANTON
     1903 – 1944                1915 – 1942
    KUMAR RUDI         STEBLOVNIK IVAN
     1915 – 1945               1917 – 1942
               PRAPROTNIK KONDRAD
                          1921 – 1944

                          SLAVA JIM !

Obstoječi spomeniki
Ana Kočar, 08.04.2019 Stane Gradišnik, 24. 08. 2020
13.3.2025. 00:00
M. Kermavnar, 13.3.2025, prestavil zvezdico na pravo lokacijo, z imeni dopolnil Besedilo na spomeniku in dodal katastrske podatke.
Spominska plošča na gasilskem domu.
Šmartno ob Paki
K. o. 0972 ŠMARTNO OB PAKI, parc. št.85/13
8037
Zaloše

Besedilo za ploščo smo 2022 pripravili na pobudo Iztoka Pogačnika, sina enega od padlih. Ker se lastnik hiše ni strinjal, do njene izdelave in postavitve ni prišlo. -- M. Hladnik 3. 1. 2023

Zaloše 17, Podnart

IZ ŽNIDARJEVE HIŠE V ZALOŠAH SO KOT PARTIZANI

DALI ŽIVLJENJE TRIJE SINOVI

PETER POGAČNIK * 18. 7. 1916

PADEL 9. 9. 1942 NA LIPNIŠKI PLANINI

JANEZ POGAČNIK - IVKO * 12. 12. 1913

USTRELJEN KOT TALEC 28. 4. 1943 V BRODEH

JOŽE POGAČNIK - IZTOK * 19. 2. 1907

PADEL 26. 4. 1943 NA GOLOBARJU

Sorodniki in KO ZB NOB Stane Žagar, jeseni 2022

Uničeni spomeniki
M. Hladnik
3.1.2023. 00:00
Spominska plošča
Radovljica
K. o. 2161 Zaloše, parc. št. 583
9561
Kočevje, pokopališče, Mavrin Ferdo

Kraj rojstva: Kočevski Rog, ranjen v boju z MVAC pri napadu na Hočevje, umrl v bolnici zaradi zastrupitve (ranjen od avionske bombe).
Napisan na spomeniku na Pogorelcu v Kočevskem Rogu.
.
»Padli
[…]
Mavrin Ferdo, Semič
1912–1943«

  • Lado Ambrožič-Novljan, Cankarjeva brigada, Knjižnica NOV in POS 9, Ljubljana: Partizanska knjiga, 1975, str. 854

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

Mestno pokopališče Kočevje, od glavnih pokopaliških vrat desno, nedaleč od spomenika padlim v NOB.

[cvet] 

MAVRIN FERDO    * 22. I. 1912    + 7. IV. 1943  

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 14.3.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič
14.3.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Kočevje
K. o. 1577 KOČEVJE, parc. št.2486/1
3333
MOTNIK-Rudi Karat

Plošča, odkrita 8. septembra 1968, je postavljena na Zadružni dom sredi Motnika, v katerem je tudi trgovina (nekdanja pošta), in večnamenska dvorana. Del stavbe je tudi gasilski dom.

EŠD 21106

Motnik je bil 1. 2. 1944 osvobojen, Nemce so pobili, nekaj pa jih je po skrivnem rovu zbežalo iz postojanke. Na Karatovi hiši je bila nekoč plošča, posvečena zasedanju plenuma OF za kamniško okrožje 26. 11. 1944. [Katera hiša je bila to in kje je plošča zdaj?]

Po poti spominov ..., 32

Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 34.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 211.

Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 32.

Motnik 56, obcestna fasada hiše.

V TEM KRAJU JE PADEL 

1. 2. 1944 V BOJU ZA

OSVOBODITEV MOTNIKA

RUDI KARAT

DŽEK, NAM. KOMANDANTA

3. BAT. VI. SNOUB

BORCI ŠLANDROVE BRIGADE

Obstoječi spomeniki
foto M. Hladnik 24. 8. 2018 4.junij 2021 dopolnil D.Divjak
4.6.2021. 00:00
4.junij 2021 dopolnil podatke D.Divjak
spominska plošča
Kamnik
K.o.: 1923 - MOTNIK, št. parc.: 68
1712
Ivan Strožič, Čreta

Plošča je bila prvotno na Zakrajškovi hiši pri cerkvi sv. Katarine. (KLS Žalec).
Ivan Strožič je bil zaveden Slovenec in ni izdal gestapu partizana, ki se je skril pri njih. Njegova žena pripoveduje: Mož je odprl okno kamre in zašepetal partizanu, naj uide. Morda bi res lahko ušel, zakaj ni, ne vem. Moža sem vprašala, kaj bo, če ga bodo Nemci našli. Odgovoril mi je: "Šli bomo, ne izdam ga pa ne!". Vir: Rado Zakonjšek, Štajerska 1941
.
Na Čreti je bila 26. 10. 1941 prva frontalna bitka Štajerskega bataljona. Domačija Ivana in Frančiške Stožič stoji na mestu, kjer so bili boji med partizani in Nemci. Po končanem boju je v hišo prišel premočen mlad partizan, da bi se posušil. Zvečer so prišli še  Nemci, ga našli ter ubili. 

27. X. so odpeljali Ivana Strožiča in ga po treh dneh ustrelili. 
Gospodar Ivan Strožič- Zakrajšek je postal prva žrtev po spopadu Nemcev s partizani. Družina je bila izseljena in hiša požgana (Vir: Jože Strah: Spomini).
.
SIstory navaja: Ime in priimek: Ivan Strožič /Storžič/, Oče: Matevž, Mati: NULL, Priimek matere: NULL, Po domače: NULL, Datum rojstva: 03.12.1898, Kraj rojstva: Čreta, Kraj bivanja: Čreta, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): kmet,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 30.10.1941, Kraj smrti / izginotja: Maribor, Kraj pokopa: Gradec, Država pokopa: Avstrija

Na fasadi cerkve sv. Katarine na Čreti.

V spomin Ivanu Strožiču p. d. Zakrejšku kot prvi žrtvi nacizma in komunizma iz Črete.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 26. 4. 2017, foto 12. 7. 2008 Stane Gradišnik, 10. 6. 2020
8.10.2024. 00:00
M. Kermavnar, 8.10.2024, dopolnil opis
Spominska plošča
Vransko
K. o. 1011 Tešova, parc. št. *28
9534
Šmarje, pokopališče, Morgan Marjo

.
»MORGAN MARIO (Andrej),
Grintovec
rojen 26. 8. 1906, kmet,
ustreljen 2. 10. 1943 v Grintovcu«
(Vid Vremec [ur.], Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str.781)

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

Pokopališče Šmarje, Koper, po poti od poslovilne vežice, na koncu poti levo, ob zidu ( tik pred spomenikom NOB).

            [zvezda]

     TUKAJ POČIVA
   MARJO MORGAN
       STAR 37 LET
    UMRL 2. X. 1943
LAHKA MU ZEMLJICA

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 9.2.2025, po predlogi in fotografiji Zdenke Primožič
23.2.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Koper
K. o. 2608 ŠMARJE, parc. št. 730/1
8704
Miloš Lokar, pokopališče Regello, Italija

"Meseca in leta so na Ventoteneju preživeli znani italijanski antifašisti, med njimi bodoči predsednik republike Sandro Pertini, Umberto Terracini, predsednik ustavodajne skupščine, ter vodja sindikalne zveze CGIL Giuseppe Di Vittorio. Altiero Spinelli je skupaj s tovariši tam napisal sloviti Manifest Ventoteneja, ki nakazuje temeljne smernice združene Evrope, sedanje Evropske unije.

Pri pisanju listine je sodeloval tudi mladi slovenski antifašist, Ljubljančan Miloš Lokar, ki zaradi prezgodne smrti žal ni dočakal konca vojne in osvoboditve. Pokopan je v kraju Reggello južno od Firenc."

Cimitero di Reggello, Via Mentana, 50066 Reggello FI, Italija [lokacija na zemljevidu je označena na pamet]

      M I L O Š        L O K A R
   N.A. LUBIANA  IL 5.5.1921
M. A REGGELLO IL 13.10.1943

Neobiskani spomeniki
M. Hladnik 17.11.2023 D. Divjak 14.2.2024
14.2.2024. 00:00
D. Divjak dodal posnetek 14.2.2024
Nagrobnik
Italija, Firence
8731
Bastija,spomenik umrlim Primorcem in Hrvatom, Korzika

Po zavezniški zasedbi južne Italije je začela Badoglijeva vlada ponujati svoje oborožene sile zaveznikom, da bi se udeležile bojev z Nemci, ki so odprli novo fronto v Srednji Italiji. 

Na Sardiniji, Siciliji in v severni Afriki je bilo  okrog 30.000 Slovencev in Hrvatov iz Primorske, Benečije in Istre, ki so tja prišli kot vojaki italijanske fašistične vojske in ob kapitulaciji Italije prešli v sestav Badoglijeve vojske. V veliki večini so želeli pristopiti v vrste NOVJ. Pisale so se številne resolucije o tej nameri, o vprašanju vračanja Slovencev in Hrvatov, italijanskih državljanov, so govorili tudi na pogovorih maršala Tita z generalom H.M. Wilsonom in nato na sestanku Tita z Winstonom Churchilom 12. In 13. avgusta 1944. Ta se je načelno strinjal o njihovi vključitvi v NOVJ, iz operativnih razlogov pa naj ne bi bilo mogoče razrešiti obveznosti  tistih, ki so bili takrat s Sardinije že premeščeni na Korziko.

 Februarja 1944 so zavezniki odbrali skoraj 6000 pripadnikov posebnih delovnih čet in jih v naslednjih treh mesecih premestili na Korziko,na Sardiniji pa jih je ostalo okrog 2000. Prva je 14. februarja 1944 na Korziko odšla  354. četa, sledilo pa jih je še 26. Te so imele med 111 in 225 mož. 1. februarja 1945 je na Korziki bilo 4741 slovenskih in hrvaških pripadnikov posebnih čet. Pobudniki preselitve so bili baje italijanski oficirji zaradi vesti, da se v jugoslovanski bazi v Bariju zbirajo enote in pripravljajo odhode prekomorskih brigad v Jugoslavijo. Na Korziko so odšli tudi italijanski oficirji, katerim pa so vojaki odrekli poslušnost in so bili ti vrnjeni na Sardinijo.

 Po preselitvi na Korziko so bili pripadniki posebnih bataljonov vključeni v VII. ameriško armado, Sekcija severne baze(Northern Base Section, NORBS), komandant je bil general J. P. Ratay, in sicer najprej v 2615., nato pa v 2698. tehnični nadzorstveni polk (Technical Supervisor Regiment). Naloga enot na Korziki, tudi posebnih delovnih čet, je bila priprava na inazijo v južno Francijo. NORBS je bila zadolžena za popravilo cest, pristanišč, letališč, skladišč, vojašnic, telekomunikacij in  prevoze, za čuvanje vojaških objektov in taborišč vojnih ujetnikov, avtočete, inženirske, intendantske in še posebne čete za nakladanje bomb na letala. Čete so preoblekli v ameriške uniforme, jih formirali po sistemu ameriške armade in jim dodelili svoje oficirje in podoficirje. Ti so se do Slovencev in Hrvatov večkrat vedli žaljivo.  Izboljšale so se tudi življenjske razmere, za svoje delo so prejemali plačilo. Glede hrane so bili v začetku izenačeni z Američani, kasneje pa je bila hrana omejena. Oficirji so imeli osebno orožje in  nosili posebne oznake. Dve četi sta bili stražarski, imeli sta orožje in stražili skladišča, taborišča vojnih ujetnikov in delno nadzorovali prometu. Ameriško poveljstvo jim je v začetku dovolilo nositi značke z jugoslovansko zastavo in peterokrako zvezdo in izobešati jugoslovansko zastavo z zvezdo, konec maja 1944 pa so tudi to prepovedali. Uradno so se imenovale »Slav Companies«, to je »slovanske čete«.  Ime jugoslovansko se je obdržalo na pokopališču, kjer so pokopani pripadniki slovanskih čet, ki so se večinoma ponesrečili pri delu s strelivom in z razstrelivom.

  Do 30. novembra 1944 je na Korziki umrlo 30 Primorcev in Istranov, od teh le dva v bolnišnici ( zastrupitev in malarija), vsi ostali so se ponesrečili predvsem pri prevozih streliva. V eni večjih nesreč pri kraju Biguli je zletel v zrak kamion z razstrelivom. Šest umrlih so pokopali v skupni grob (Anton Marinac, Simon Fatovič, Ivan Korič,Peter Medved, Ludvik Skočir in Anton Stemberger)

Vir: S.Vilhar in A.Klun, Prva in druga prekomorska brigada, Nova Gorica, 1967

Vir-foto: M.Ivančič, Prekomorci, zgodbe o odisejadi Primorcev in Istranov, Koper, 2023

Vir: N. Troha, Slovenci in Hrvati v "slovanskih četah" na Sardiniji, Korziki in južni Franciji (1944-1945), Prispevki za novejšo zgodovino XLVI-1/2006

Geslo: prekomorci123

NA TEM MESTU JE POKOPANIH 28 SLOVENCEV IN HRVATOV,

PRIPADNIKOV "SLOVANSKIH ČET" 2696. TEHNIČNO-NADZORSTVENEGA

POLKA VII. AMERIŠKE ARMADE, KI SO LETA 1944 NA KORZIKI

ŽRTVOVALI SVOJA ŽIVLJENJA  ZA SVOBOBODO DOMOVINO.

ICI REPOSENT 28 SLOVENES ET CROATEZ, SOLDATS DE "COMPAGNIES

SLAVES" DU 2698*REGIMMENT DE LA SURVEILLANCE TECHNIQUE DE LA 7h   ARMEE   

AMERICAINE, MORTS EN CORSE POUR LA PATRIE ET LA LIBERTE EN 1944

FRANC BENČIČ, JAKOV DRAŽEVIĆ, IVAN ERJAVEC, SIMON FATOVIĆ, ŠTEFAN

GORJUP, IVAN HUMAR, ALOJZ JUH, JOSIP KALČIČ, IVAN KORIĆ, ANTON

KREGAR, IVAN LEBAN, ANTUN MARINAC, RUDOLF MARKIČ, PETER MEDVED,

IVAN NOVAK, LAMPERT OGRIČ, ANDREJ PIPAN, ANTON PREGELJ, JOSIP

PREZELJ, JOSIP SEMOLIČ, JOSIP SINDIČ, LUDVIK SKOČIR, BOGOMIR STANIČ,

FRANC SVETLIK, ANTUN STEMBERGER IN MILAN VOLK.

                                      .

LES COMBATTANTS DES                         SKUPNOST BORCEV "SLOVANSKIH

"COMPAGNES SLAVES"                            ČET S SEDEŽEM V POSTOJNI

POSTOJNA REPUBLIQUE SLOVENE       REPUBLIKA SLOVENIJA

                   BASTIA 9. MAI 1992                                          BASTIA, 9.MAJA 1992

Neobiskani spomeniki
D.Divjak 15.12.2023 nedokončano
15.12.2023. 00:00
D.Divjak dodal francoski tekst s spomenika in dopolnil opis 1.1.2024
Spomenik
Francija, Bastija, Korzika