| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Spominska plošča žrtvam Črne roke, Ponikve |
Pravokotna kamnita plošča s kovinskim napisom (odkrita leta 1980) je posvečena trem članom Zakrajškove družine, očetu Edvardu ter sinovoma Edu in Dušanu, ubitim junija 1944. EŠD 21950 Edvard Zakrajšek: SIstory navaja Ime in priimek: Edvard Zakrajšek, Oče: Anton, Mati: NULL, Datum rojstva: 31. 01. 1978, Kraj rojstva: Vrhnika pri Ložu, Kraj bivanja: Ponikve, Stara občina: Videm – Dobrepolje, Nova občina: Dobrepolje, Poklic ( soc. status): trgovec z lesom, Datum smrti/izginotja: 22. 06. 1944, Kraj smrti/izginotja: Velike Lašče, Kraj pokopa: Velike Lašče. Edvard Zakrajšek: SIstory navaja Ime in priimek: Edvard Zakrajšek, Oče: Edvard, Mati: Ivanka, Datum rojstva: 07. 01. 1916, Kraj rojstva: Ponikve, Kraj bivanja: Ponikve, Stara občina: Videm – Dobrepolje, Nova občina: Dobrepolje, Datum smrti/izginotja: 22. 06. 1944, Kraj smrti/izginotja: Velike Lašče, Kraj pokopa: Velike Lašče. Dušan Zakrajšek: SIstory ne ponudi podatkov. »Štiri kilometre od Velikih Lašč proti Dobrepoljam je ob cesti vas Ponikve. Prva hiša v vasi stoji na samoti, čeprav je tik ob cesti. Pod hišo teče potok Raščica, za hišo pa je čudovito gozdnato pobočje. Lastnik hiše Edvard Zakrajšek je bil lesni trgovec. Imel je žago in za domačo rabo še mlin. Z ženo Ivanko sta imela dva krepka in pridna sina ter tri brhke hčerke. Pred vojno so bili vsi pri sokolih in v društvu kmečkih fantov in deklet. Že od prvih dni vstaje so bili vsi v družini za OF in proti okupatorju. Zakrajškov sin Edvard je bil med organizatorji OF v domači okolici. Pri njih doma so se oglašali vidni funkcionarji OF, posebno 1942. leta, ko so se umaknili iz Ljubljane na Dolenjsko in jih je pot vodila mimo Zakrajškove hiše, kjer so se odpočili, dobili potrebne informacije, nadaljnje zveze in hrano. Zaradi aktivnega dela za OF sta bila Zakrajškova fanta Edvard in Dušan več kot leto dni v italijanski internaciji. Za to delo je družina dobila največje priznanje s tem, da je bil oče Edvard izvoljen za odposlanca zgodovinskega zbora odposlancev slovenskega naroda, ki je zasedal od 1. do 3. oktobra 1943. leta v Kočevju. Zakrajškova družina je bila srečna, poštena in delavna. Marsikateri domobranski lenuh jim je zavidal. Posebno taki, ki so raje postopali s puško v rokah in morili domače ljudi, kot pa da bi kmetovali. Ko je nekega poletnega dne sonce najbolj žgalo, so velikolaški črnorokci pobili vse tri moške člane Zakrajškove družine: očeta in dva sina. Na dan zločina so bili v Zakrajškovi hiši oče Edvard, star 66 let in njegova 62-letna žena Ivanka, ki je smrtno bolna ležala na postelji, 30-letna hčerka Vanda, 28-letni sin Edvard in 24-letni Dušan. Hčerki Nada in Mira sta bili odsotni. Mati in vse tri hčerke še živijo, toda od tistihmal se je ustavilo mlinsko kolo in od nekdaj mogočne žage so ostali le strohneli sledovi. Vanda mi je smrt očeta in dveh bratov opisala takole: ' 22. junija 1944 leta okrog pol devetih se je po pobočju izza naše hiše iz gozda usula skupina domobrancev. Med njimi so bili Kožar, Vintar, Levstek, Peček in drugi. Seveda ni manjkalo tudi kaplana Malovrha. Najprej so aretirali očeta, ki je sedel pri žagi, in brata Dušana, ki je stal pri cirkularju in rezal les. Edvarda so aretirali v mlinu. Visok, plečat domobranec mi je ukazal, da moram z njim v hišo. Zahteval je, naj mu odprem blagajno. Doma smo imeli veliko železno blagajno. Medtem ko sem odpirala, se je domobranec oziral po sobi in tuhtal, kaj bi še lahko odnesel s seboj. Njegovo nepazljivost sem takoj izkoristila. Ko sem odprla blagajno, sem zagrabila šop denarja in ga potisnila med star papir pred blagajno. Ja, kje pa imate denar? je vprašal in zijal v prazno blagajno. Komaj sem zadržala smeh. Iz sobe je odnesel radioaparat, daljnogled, nahrbtnik, plašče za kolesa in razno orodje. Pred hišo niso nikogar zasliševali. Odpeljali so jih po gozdni poti za hišo proti Velikim Laščam. Okrog poldneva so vaščani Velikih Lašč slišali strele iz gozdička nad železniško postajo. Mi teh strelov nismo slišali, ker smo predaleč in ob potoku. V bližini tistega gozdička je jasa, na kateri so takrat otroci pasli krave. Videli so, kako je manjša skupina domobrancev v spremstvu kaplana Franca Malovrha gnala naše v gozd. Otroci so opazili, da so se domobranci sami vrnili iz gozda. Naslednjega dne je mama prosila ženo nekega zdravnika, naj gre vprašat na nemško komando v Velike Lašče, če oni kaj vedo, kje so oče in brata. Nemci so ji odgovorili, da nimajo pojma, kaj vse počnejo domobranci, ki pobijajo ljudi na svojo roko, to je samovoljno. Kmalu so vaščani začeli šušljati, da so jih pobili. Mesec dni pozneje smo odkrili dva groba. Oče in Edvard sta bila skupaj pokopana, Dušan pa precej naprej, kot da je hotel pobegniti. Ljudje so vedeli povedati – to so domobranske družine slišale od morilcev – da jih je kaplan Malovrh hotel pred smrtjo spovedati, a mu je oče odgovoril, da se z morilcem ne bo pogovarjal o poštenosti in grehih, o Bogu in nebesih. Pri prekopu smo videli, kako so bili stolčeni. Morilci so bili isti kot pri vseh drugih zločinih v tukajšnji okolici. Po umoru so hodili k nam z vozovi in odvažali les. Imeli smo ga 600 kubičnih metrov. Odpeljali so nam vse vozove. Dan za dnem so prihajali ropat. Še zadnji dan, ko so se že umikali proti Koroški, so nam vzeli pisalni stroj. Tistega dne, ko so odpeljali očeta in brata, so za hišo pustili velik letak z narisanimi vislicami, na katerih je visel obešenec, spodaj pa je pisalo Smrt aktivistom OF. Ko je mati okrevala in jih opazovala, kako odvažajo les, jih je zmerjala: Vi, Kristusova vojska, morilci, roparji, zginite mi izpred oči, stran! Nekega domobranca je to tako zjezilo, da ji je odvrnil: Poslušaj, če ne bi bila tako stara, bi te ubil. Mamo je to še bolj raztogotilo, skočila je pokonci, razgalila prsi in zavpila: Če ti še ni dosti krvi, ubij me in se napij.'« (Jože Vidic, »Vi, Kristusova vojska, morilci …«, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 509–512) |
S ceste Škofljica-Kočevje se na Rašici zavije levo proti Videm Dobrepolju. Okoli 100 m za krajevnim znakom v obliki malega kozolca in napisa dobrodošlice je na desni strani nekdanji mlin. Do njega vodi kratka dovozna makadamska cesta preko dveh mostičev. Plošča je dobro vidna s cesta na fasadi stavbe Ponikve 74. |
ZVEZDA IZ TE HIŠE JE "ČRNA ROKA" 22.6.1944 ZVERINSKO UBILA ZAKRAJŠEK EDVARDA ODPOSLANCA KOČEVSKEGA ZBORA SINA EDOTA ROJ. 7.1.1916 IN DUŠANA ROJ. 28.10.1920 VZOR BITI DRUGIM. TO DOSEČI. TI BODI VZOR NAJVEČJI! 1.6.1980 ZZB NOV DOBREPOLJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 31. julij 2018
Dopolnil podatke D.Divjak, 2. januar 2021 |
21.10.2023. 00:00 |
— |
2.1.2021-dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 21.10.2023, dopolnil Opis po predlogi Zdenke Primožič |
Spominska plošča |
Dobrepolje |
K.o.: 1796-Cesta, št.parc.: 1176/39 |
|
Otlica, Grobnica 37 slovenskih borcev in Alojz Kobal |
Grobnica 31 slovenskih borcev, štirih Rusov, dveh Francozov, ki so bili v enoti 9. korpusa NOV V grobišču so pokopani neznani borci NOV, med njimi tudi tujci, Rusi in Francozi. V grobišču naj bi bil pokopan tudi Kobal Alojz. Ob steno na grobišču je namreč posebej prislonjena manjša kamnita plošča z njegovim imenom. . Leta 2020 je bila grobnica povsem obnovljena. |
Ob zidu na pokopališču na Otlici |
1. plošča KOBAL ALOJZ 1924--1943 2. plošča TUKAJ POČIVAJO NEZNANI BORCI NOB, 31 SLOVENSKIH, 4 RUSKI IN 2 FRANCOSKA PARTIZANA, NAJ JIM BO LAHKA SLOVENSKA ZEMLJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, dopolnil M. Hladnik po posnetkih Urške Perenič |
17.5.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 8.8.2021, fotografija 4/1 in 4/2 |
— |
Ajdovščina |
2370 Dol - Otlica, 20/7 |
|
Spominska plošča štabu VII banijske udarne divizije NOV-Knežak |
— |
Na hiši Knežak 187, tik ob cesti. |
leva plošča: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 |
17.10.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 21.7.2024, dopisal besedilo na plošči |
Spominska plošča v slovenščini in srbohrvaščini. |
Ilirska Bistrica |
— |
|
Spomin žrtvam 1941-1945 |
Spominska plošča 10 uslužbencem carinarnice, ki so padli v NOV ali umrli v taboriščih; odkrita 1947. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 30. |
Večka zgradba z arkadami, plošča se nahaja prav tam |
1941 - 1945 Kogoj Peter Kokalj Edo Korošec Miro Puc Franc Gregorač Henrik Jeza Dane Danev Jože Dolinšek Franc Belič Malči Seme Vinko Kot žrtve ste padli v borbi za nas |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 25.11.2017 |
— |
— |
— |
Marmorna plošča na zidu |
Ljubljana |
TABOR, 2123/2 |
|
Mačkovlje, pokopališče, Italija |
2.
10. 1943 so Nemci požgali vas, od 70 hiš je ostalo celih le 18. Nemci so pri
Zazidu pobili 10 domačinov, namenjenih v partizane, enega pa za vasjo že dan
prej. Tem je posvečen
spomenik.
Spomenik imajo tudi v Zazidu. LSI 1: 278 https://www.spomeniki.org/monuments/spomenik-padlim-v-nob-na-pokopaliscu-v-mackoljah/ |
Italija, pokopališče za Mačkovlje je SZ od vasi, spomenik se nahaja ob njegovi JZ stranici, ob njem je spomenik borcem JLA. |
[križ] SLAVA PADLIM BORCEM V NOB TUL DUILJO *24.12.1927 +17.9.1943 ŠTRANJ ALOJZ *10.5.1910 +3.10.1943 SMOTLAK VILJEM *29.7.1923 +3.10.1943 SLAVA PADLIM BORCEM V NOB OLENIK STANISLAV *22.10.1918 +3.10.1943 STEFANČIČ JOSIP *28.8.1907 +3.10.1943 SMOTLAK FERDINAND *24.2.1910 +3.10.1943 .6 x po 2 imeni s slikami padlih v medaljonih na nagrobnih kamnih |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 20. 12. 2020
D. Divjak 10.3.2024 |
10.3.2024. 00:00 |
— |
Dodal fotografije M. Hladnik 2. 10. 2022
D. Divjak dodal povezavo 10.3.2024
M. Kermavnar, 23.6.2024, dopisal imena na spomeniku. |
— |
Italija, Dolina |
— |
|
Grob Fernando Degrassi, pokopališče Izola |
Fernando Degrassi je eden izmed četverice padlih partizanov pripadnikov Mornariškega odreda Koper v spopadu z umikajočimi Nemci 29. aprila 1945. Leta 1944, ko je druga svetovna vojna prešla v svojo sklepno fazo, so se ustvarili pogoji za ustanavljanje mornariških enot in obveščevalnih postojank na obali med Tržičem in reko Dragonjo. Nemška vojska je na vseh frontah izgubljala svojo moč. 4. marca 1944 je štab mornarice predlagal Vrhovnemu štabu NOV in POJ, da začne s pripravami za ustanovitev I. pomorsko-obalnega sektorja in naj od Glavnega štaba Slovenije zahteva na razpolago vse bivše mornarje kraljeve mornarice. V štab IX. korpusa na Lokvah je 24. septembra14 (po nekaterih podatkih je bilo to 25. septembra)15 prispela skupina mornariških častnikov, ki jih je štab mornarice zadolžil, da v slovenskem Primorju organizirajo mornariške enote. 23. septembra pa je štab IX. korpusa NOV in POJ poslal Komandi istrskega vojnega področja odredbo, v kateri je pisalo, da se bo na področju VII. korpusa NOV in POJ nahajal oddelek mornarice pod poveljstvom Franca Dermote z nalogo ustanoviti bojne enote na obalnem sektorju slovenskega Primorja in slovenske Istre. Franc Dermota je skupaj z dvema partizanoma na začetku oktobra prispel v slovensko Istro, 15. oktobra pa je prišlo do ustanovitve Mornariškega odreda NOVJ Koper, ki je bil tako poimenovan šele z ukazom z dne 6. 11. 1944. |
Pokopališče Izola, ob levi steni |
SULLA TOMBA TRAGICA E IMMATURA DEGRASSI FERDINANDO N. 3.10.1913 M. 29.4.1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 21.6.2024 |
21.12.2024. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Piran |
— |
|
Variša vas |
Leta 1942 je delovala v Variši vasi močna uporniška skupina, ki je bila povezana z osvobodilnim gibanjem v Makolah in v Rogaški Slatini. Skrivala je orožje, pripravljala pa je med drugim tudi napad na orožniško postajo v Makolah. Po izdaji so Nemci skupino razbili. Ustreljeni so bili Anton Jančič ter bratje Ivan, Viktor in Miha Černoga. Veliko je bilo poslanih v koncentracijska taborišča. Tam so preminili Antonija Jančič, Jože Ferlič, Marija Cvetko ter brata Franc in Janez Žnider. Vir: Zbornik spomenikov NOB Slovenska Bistrica. |
Variša vas, ob cesti med med hišnima št. Stari Grad 68 in 69.
Hiša v bližini: Stari Grad 68 |
[zvezda] PRVOBORCEM DOMAČINOMV SPOMIN POZNEJŠIM RODOVOM V SPOMIN ČERNOGA VIKTOR 1906 - 1942 ČERNOGA JANEZ 1894 - 1942 ČERNOGA MIHAEL 1902 - 1942 JANČIČ ANTON 1919 - 1942 JANČIČ ANTONIJA 1887 - 1943 FRLIČ JOŽE 1922 - 1943 ŽNIDER JANEZ 1904 - 1943 ŽNIDER FRANC 1906 - 1943 CVETKO MARIJA 1859 - 1944 HVALEŽNI VARIŠLJANI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 24. 7. 2020
S.Gradišnik, 14. 7. 2023 |
16.10.2023. 00:00 |
— |
Dodal fotografiji, ki ju je poslal Roman Zupanec, in označil spomenik kot obiskan. Spomenik ni v najboljšem stanju. -- M. Hladnik 20. 7. 2023
S. Gradišnik, dodal besedilo. Spomenik je potreben obiska. 14. 7. 2023
M. Kermavnar, 16.10.2023, dodal besedilo na spomeniku. |
zidan spomenik s ploščo |
Makole |
785 STARI GRAD, 841 |
|
Ciklostilna tehnika Tabor |
Plošča spominja na delovanje ilegalne ciklostilne tehnike v tej stavbi med februarjem 1942 in septembrom 1943. Odkrita je bila 4. julija 1957. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 31. Ni v RKD. |
Tabor 4, Ljubljana, obcestna fasada. |
V TEJ HIŠI JE BILA |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 19. 10. 2017 |
— |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
TABOR, 3311 |
|
Marjan Bantan - Stojan, Maribor |
Marjan Bantan se je pridružil partizanom pri nepolnoletnosti in dobil novo
ime – Stojan. Že pri 17-ih letih so karizmatičnega in priljubljenega mladeniča
včlanili v Komunistično partijo Slovenije in postavili za sekretarja
mariborskega okrožnega komiteja SKOJ. Nato je zbolel za tifusom, ga aprila 1944
prebolel in se še nekaj časa skrival v Rogozi pri članici okrožnega komiteja KPS
Mici Rokovi. Kmalu ga je okrožni sekretar OF Dušan Spindler poslal v Slovenske
gorice, kjer je deloval kot mladinski aktivist. Dne 2. avgusta 1944 sta se s
sodelavcem Ivanom Šabedrom – Slavkom mudila v bližini Šentilja. Ponoči, ko sta
se vračala, ju je presenetila Nemška zaseda. Stojan je obležal mrtev, Slavko pa
je bil ranjen, a mu je uspelo pobegniti. |
Pokopališče Pobrežje.
Kosovelova ulica 1A Maribor
Koordinate: 46.55040709492445, 15.665094830146705 |
OKROŽNI SEKRETAR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar,
R. Zupanec |
24.12.2023. 00:00 |
— |
Označil kot obstoječe, dodal dve lastni fotografiji, k. o. in parc. št. ter koordinate. |
Grob |
Maribor |
681 POBREŽJE, 1293/1 |
|
Križ s plaketo s Škrlatice |
Plaketa je bila leta 1945 montirana na križ iz leta 1934 na Škrlatici. 1953 so vandali križ porušili. Kopiji obeh plaket, tiste iz leta 1934 in tiste iz leta 1945, sta skupaj z ostankom okroglega stebra prvotnega križa pritrjeni na jekleni križ, ki stoji za dovškim pokopališčem. Ostanki padlega križa in morda tudi originalne plakete so pri župniku Francetu Urbaniji na Planini pod Golico (pojasnilo dovškega župnika s posredovanjem Dušana Škodiča).
Glej še pojasnilo pri križu na Škrlatici. |
Na vrtu župnišča, Dovje 105. |
1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po informacijah in fotografijah Franca Juvana 15. 6. 2017 |
8.11.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 8. 11. 2023, uredil Status, Besedilo na spomeniku in dodal fotografijo 3/1 po predlogi Mojce Luštrek |
jeklen križ z ostanki starega križa |
Kranjska Gora |
2171 DOVJE, 1/1 |
|
Kip Tita, Salta, Argentina |
Leta 1921 je Argentina
začela graditi progo čez Ande (Salta - Anofagasta v Čilu), del je gradilo
tržaško podjetje, zanj pa je delalo tudi več ex-Jugoslovanov. Po legendi je bil
vmes tudi
Tito.
|
Plazoleta Yugoslavia, A4400 Salta, Argentina |
Prva plošča: Maršalu Titu Josipu Brozu, mesto salta Druga plošča: V spomin vsem Jugoslovanom, ki so uresničili monumentalno gradnjo železnice do Huaytiquine |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in slikah Urha Ferleža |
9.11.2024. 00:00 |
— |
— |
Kip |
— |
— |
|
Spomenik žrtvam NOB Šmarje pri Jelšah |
. |
Ob regionalni cesti Mestinje-Celje, med banko in poslovnim objektom, na levi strani, dobro viden s ceste. |
SLAVA PADLIM ZA SVOBODO [zvezda] SLAVA PADLIM ZA SVOBODO ANDERLUH MARIJA + ANTLEJ ANTON + BA VER ALBINA + BAVER FRANC + BOKALIČ F RANC + BORŠIČ VINKO + CEROVŠEK FRAN C + COCEJ JAKOB + ČEBULAR FRANC + DET IČEK FRANC + DETIČEK ANICA + DETIČEK MARIJA + DETIČEK MARICA + DOBNIK M ARTIN + DROFENIK JAKOB + DROFENIK F ERDO + FIRST LJUDEVIT + GOBEC ALOJZ + HABOT JAKOB + HAJNŠEK ALOJZ + HERM AN GIZELA + HROVAT ALOJZ + JAGODIC ANTON + JUTRIŠA MIHA + KOVAČIČ SIMON KOVAČIČ KAROL + LEBENIČNIK ANDREJ + LEGVART EDI + LUBEJ ALOJZ + MARZID OVŠEK FRANC + MARZIDOVŠEK FRANČ EK + MATKO IGNAC + MATJAŽ FRANC + MEH ANTON + MUŽINA FRANC + NOVAK CIRIL + OGRIZEK ALBIN + PECKO ANTON + PETEK GABRIJELA + PUGELJ JOŽE + PUG ELJ JOŽEK + SOVINC JOŽE + STIPLOVŠEK OTON + STIPLOVŠEK FRANC + ŠPILER AN DREJ + ŠPILER JOŽE + ŠRAML ANTON + Š RAML ANTON II + ŠRAML SUZANA + TANČ IČ ASTA + TOPOLOVŠEK JOŽE + VODUŠEK ANDREJ + VREŠAK ANTON + VRBOVŠEK F RANC + ZIDAR FRANC + ZIDAR ANTON + ZN OJ STANKO + ZORIN FRANC + ŽELEZNIK AL BERT + ŽNIDAR MARTIN + ŽUŽEK KAREL ZAVRŠKI ANTON + LORGER FRANC SKALE JAKOB + KOVAČIČ VIKTOR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Novak 6.2. 2017 nedokončano
S.Gradišnik, 8. 7. 2023, dodal fotografije. |
19.9.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, 8. 7. 2023, dodal fotografije.
M.Kermavnar, 19.9.2023, dodal besedilo na spomeniku po predlogi Zdenke Primožič |
partrizanski spomenik |
Šmarje pri Jelšah |
— |
|
Sevnica-Stalna razstava o izgonu Slovencev kot del muzejske zbirke |
17. novembra 1993 so na sevniškem gradu odprli stalno razstavo o izgonu
Slovencev kot sestavni del muzejske zbirke "Sevnica skozi čas".Muzejska zbirka
predstavlja okupacijo sevniškega območja, okupacijsko razmejitveno črto in
nacistični raznorodovalni načrt ter izgon ljudi iz obsavskega območja.
Predstavljeno je tudi begunstvo.Strokovno gradivo obsega slike iz izgnanstva, ki
so jih zbrale Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije Sevnica,
Boštanj, Šentjanž, Krmelj-Telče, SDtudenec in Bučka iz škocjanske občine. |
Grad Sevnicqa. Obisk v času, ko je grad odprt za obiskovalce. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 2.9.2022
Ljubo Motore, 26. 10. 2022 |
2.9.2022. 00:00 |
— |
Obiskal in fotografiral 26. 10. 2022 Ljubo Motore |
Muzejska postavitev |
Sevnica |
— |
|
Spominska plošča sestrama Palčič, Stari trg |
Pravokotna granitna plošča z vklesanim napisom je posvečena v NOV ubitima
sestrama Palčič. Plošča je bila odkrita leta 1986. foto Miloš Toni |
Spominska plošča je pritrjena na južni fasadi nove stavbe Lekarne, Cesta Notranjskega odreda 36A. |
LEKARNIŠKA POSTAJA SESTER PALČIČ STARI TRG AKTIV ZB KOVINOPLASTIKE LOŽ 20.12.1986 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 20.5.2020
D.Divjak 23. julij 2021,16.10.2021, 15.11.2023 |
15.11.2023. 00:00 |
— |
23.7.2021 dopolnil podatke D.Divjak
D.Divjak dodal posnetke 16.10.2021, dodal povezavo 15.11.2023 |
Spominska plošča |
Loška dolina |
K.o.: 1637 - STARI TRG PRI LOŽU, št.parc.: 665/4 |
|
Partizanski dom Planica |
Planica je v NOB pomenila močno povezavo Pohorja s framskim zaledjem in celotnim mariborskim območjem. Prvi stiki z dolino in naprej na Pohorje segajo že v leto 1941. Kljub padcu Pohorskega bataljona zasledimo že leta 1943 Rikovo planiško trojko. Partizanska pripadnost Planice se je še povečala po prihodu XIV. divizije na Štajersko, oziroma njenih enot na Pohorje.Za Planico je značilna ukinitev nemškega šolskega pouka kot posledica akcije šestih partizanov Zidanškove brigade 18. aprila 1944. Po uničenju orožniške postaje in občine v Framu v noči od 22. na 23. julij 1944 je okupator sam s svojim izrazom "Banditengebiet" priznal celotno framsko območje za pol osvobojeno ozemlje. Tudi okupatorjev zločin na Planici 24. septembra 1944 ni zlomil zavednega in neuklonljivega pohorskega kmeta. Vir: Zbornik obeležij Maribor - Tezno, str. 28 |
Planica 010/a |
PARTIZANSKI DOM PLANICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
7.11.2023. 00:00 |
— |
Spremenil status spomenika, dodal fotografije, potrdil lokacijo-Bor1974, 03.XI.2024. |
Plošča |
Fram |
— |
|
Ivo Polančič - Ubo, Celje |
Ivo Polančič - Ubo, kurir Štajerskega bataljona, je 29. oktobra 1941 stopil v slaščičarno "Rugo" v Celju. Tu so se sestali Miloš Zidanšek, Blaž Röck - Biba, Ivo Polančič, kurirki Greta Rancingerjeva in Hilda Kraljeva. Ko je bil sestanek končan, sta najprej odšli kurirki. Čez čas je prihitel za njima Miloš Zidanšek in povedal, da je gestapo vdrl v slaščičarno in prijel Iva Polančiča. V hipu, ko je Ivo stal pri pultu za plačilo, so vdrli v slaščičarno gestapovci, z njimi je bila kurirka Sonja Omanova. V splošni zmedi je zaklicala, da to ni Zidanšek. Polančič se jim je med vrati iztrgal in pričel bežati po ulici. Med begom ga je pokosil rafal iz brzostrelke. Vir: France Filipič, Prvi pohorski partizani, str. 300. S. Gradišnik, 6. 8. 2024 |
Ribarnica v Linhartovi ulici 8; 3000 Celje |
Na ulici tukaj je 29. oktobra 1941 Ivo Polančič - Ubo kurir Štajerskega bataljona |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
slike M. Hladnik 2014, 2017, slika 3: Bor1974, 11.XII.2019
S. Gradišnik, dodal opis in vir. |
6.8.2024. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Celje |
— |
|
VODICE - Doprsni kip Franca Marna |
V avli Osnovne šole Franca Marna-Sreča je bil junija 1966 odkrit doprsni kip, ki ga je izdelal Anton Sigulin. S sklepom Skupščine občine Ljubljana Šiška z dne 18. februarja 1992 o soglasju k preimenovanju osnovnih šol se je osnovna šola preimenovala v Osnovno šolo Vodice. Po preimenovanju šole je bil kip odstranjen. Nahaja se v Mestnem muzeju Ljubljana (MGML), ki je posredoval fotografijo. 5.4.1944 je nemška policija iz Vodic aretirala člana rajonskega komiteja KPS Mengeš Franca Marna-Srečka. Po nečloveškem mučenju so ga policisti vrgli na dvorišče orožniške postaje v Vodicah in nanj naščuvali pse, da so ga živega raztrgali. Vir: foto Matevž Paternoster, Mestni muzej Ljubljana (MGML) Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 41. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 109. |
Osnovna šola Vodice. |
FRANC MARN SREČO 1915 - 1944 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
D.Divjak 2.8.2021, 26.5.2022 |
26.5.2022. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal besedilo, 25.3.2022.
D.Divjak dodal posnetek 26.5.2022 |
Doprsni kip |
Vodice |
K.o.: 1741 - VODICE, št.parc.: 1180/1 |
|
Skupni grob padlih v NOB na pokopališču |
Ob zadnji strani groba (urejenega 1956) stoji 2,5 m visok nagrobnik z zaključkom v obliki stiliziranega Triglava in z napisno ploščo, na grobu pa leži 12 kamnov z vklesanimi imeni padlih. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 58. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 109. |
Pokopališče v Vodicah,blizu Škofjeloška 11 |
BORCI TALCI Imena na nagrobnih kamnih IVAN JANEŽIČ JANEZ KUBELJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 27.8.2017
20.avgust 2021 dopolnil D.Divjak |
28.4.2024. 00:00 |
— |
20.8.2021 dopolnil opis in podatke D.Divjak
M. Kermavnar, 28.4.2024, dodal imena na spomeniku.
|
Nagrobnik |
Vodice |
K.o.: 1741 - VODICE, št.parc.: 48 |
|
Spomenik padlim v NOB v Doljnem Logatcu |
Kamnita plastika z reliefno upodobitvijo moških in ženskih figur in posvetilom na bazi. Na zidanem delu ograje so mpoloženi štirje kamniti bloki z napisi žrtev. Spomenik je bil odkrit 1958 avtorja Anton Bitenc, Stojan Batič.
|
Spomenik stoji tik na levi stranik pred križiščem Tovarniške in Tržaške ceste iz smeri Vrhnike proti Logatcu. V samem centru Logatca. |
PRISEZITE VSI KI TOD GRESTE MIMO DA BOSTE LJUBILI BRANILI PROSTOST DOMA IN NA TUJEM POD ZEMLJO LEŽIMO KER V HUDIH SMO ČASIH POZNALI DOLŽNOST |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Pergovnik, april 2017; 13. 4. 2020 |
27.10.2023. 00:00 |
— |
V Krečičevem katalogu je spomenik pripisan Jožetu Plečniku, čeprav je zabeleženo samo ime arhitekta Toneta Bitenca. Nima datacije, opisan pa je kot kamnit zidan kvader, kar pomeni, da je bila Bitenčeva poznejša realizacija drugačna od načrtovane. -- M. Hladnik 30. 5. 2022
M. Kermavnar, 27.10.2023, dodal fotografiji 3/2 do 3/4
|
javni spomenik |
Logatec |
56/3 Dolenji Logatec, občina Logatec |
|
Golobinjek, 1. štajerskemu bataljonu |
Na Gračnerjevi hiši je spominsko znamenje 1. štajerskemu bataljonu, ki se je v tem kraju mudil novembra 1941.
Zvečer je bataljon krenil po poti, ki jo je opisala ženska nedaleč od vasi Planina prek Mange do majhne vasice Golobinjek. Borec Curk je povedal, da ima tu sorodnike. Bataljon se je namestil na dveh kmetijah, pri Gračnerju in pri Senici. Kmetje v Golobinjeku, malem naselju nedaleč od trga Planina, so bili veseli prihoda partizanov. Zato je Stane sklenil, da tu predanijo, da se bodo borci odpočili. Postregli so jim z vsem, kar so premogli in borci so se počutili pri njih kot doma. Za zajtrk so jim postregli z žganci in mlekom. Komandant Stane se je odločil, da popelje bataljon nazaj v Savinjsko dolino.
|
Gračnerjeva hiša, Golobinjek pri Planini 11. |
V TEJ HIŠI SE JE ZADRŽAL OBČINSKI ODB. Z.B. PLANINA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik. 2.7.2023 |
9.3.2024. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, 2. 7. 2023, dodal besedilo.
M.Kermavnar, 9. 3. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na plošči, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 ter katastrske podatke in prestavil zvezdico na hišo. |
Spominska plošča |
Šentjur |
K. o.1162 Golobinjek, parc. št. *48/2 |
|
Padli domačini |
Na Egersdorferjevi hiši je plošča v spomin na pet padlih domačinov.
|
Visole 40, na cesti Sl. Bistrica – Trije kralji se pri avtobusni postaji Visole zavije levo, pot vodi med vinogradi, hiša je ob koncu ceste na vznožju hriba. |
DAROVALI ŽIVLJENJE ZA SVOBODO 1941 1945 Juhart Anton Digiampietru Furijo Koprivc Jože Petrovič Mihael Jurše Janez |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik (14. 11. 2023), Neža Kočnik (10. 5. 2024) |
21.10.2024. 00:00 |
— |
Hiša je sicer v slabem stanju, vidni so začetki obnove, vendar se zdi, da je le-ta zastala. Streha na več mestih pušča, okna so razbita.
Spominska plošča je kljub zaraščenosti lepo vidna.
Dne 19.X.2024 je vse le še bolj zaraščeno!
Bor1974 |
Spominska plošča |
Slovenska Bistrica |
— |
|
Preddvor pokopališče, Tomažič Vinko |
|
Pokopališče Preddvor, lokacija na zemljevidu ni točna, popraviti |
[križ, oljčna vejica] TOMAŽIČEVI VINKO * 1924 PADEL 28. 4. 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 25.5.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
25.5.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Preddvor |
— |
|
Boris Kidrič, Kemijski inštitut |
Kipar Marjan Keršič Belač.
|
Glavna avla Kemijskega inštituta, Hajdrihova 19, Ljubljana |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih Alenke Župančič. |
17.7.2021. 00:00 |
— |
— |
Kip |
Ljubljana |
Gradišče II, 235/1 |
|
Bolnica Erzelj |
Med drugo svetovno vojno je bila v hiši partizanska bolnišnica. EŠD 12782 http://www.erzelj.si/galerije/UtrinkiErzelja/slides/38.html http://www.erzelj.si/galerije/UtrinkiErzelja/slides/40.html http://www.erzelj.si/galerije/UtrinkiErzelja/slides/39.html Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Stavba je stala ob poti Dolanci - Erzelj. Do nje se da z avtom od označenega odcepa na prvem ovinku asfaltne ceste pod Erzeljem v smeri Trebižanov. |
[zvezda] TUKAJ JE V LETU 1944 DELOVALA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
5.2.2022. 00:00 |
— |
Dodal slike. M. Hladnik 5. 2. 2022 |
ruševine hiše, spomenik, informacijski steber |
Vipava |
K. o. 2398 Erzelj, parc. št. 1365/3
|
|
VRHNIKA,mestno pokopališče - Konrad Šimnic - Črt, padli partizan pokopan v družinskem grobu |
Konrad Šimnic - Kondi, partizansko ime Črt, roj.1.7.1914, umrl 13.1.1943,
prekopan po vojni s pokopališča pri cerkvi sv. Ožbalta, pri Lužarjih, na mestno
pokopališče Vrhnike. |
Vrhniško mestno pokopališče, desni zgornji del. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak |
28.1.2025. 00:00 |
— |
— |
obdelan kamen |
Vrhnika |
k.o.2002 - Vrhnika, parc. št.: 1872 |