Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
4667
Spominska plošča Fanika Škrbec Črnugelj, Podcerkev

Na obnovljeni hiši Podcerkev 18, nekoliko zamaknjeni in skriti v spodnjem delu naselja, je na fasadi, ki je vidna z vaške ceste, vgrajena spominska plošča nekdanji komandirki ženske čete. Ob plošči je nameščen nosilec zastave. Plošča je kovinska, izdelana iz brona širine 38 in višine 45 cm.

https://obelezja.wordpress.com/2017/09/11/podcerkev-plosca-crnugelj-fanika/ foto Miloš Toni

Dostop s ceste v naselju se zavije v vas in pri drevesu sredi cestnega otoka levo. Hiša je nekoliko skrita v notranjost med ostalimi stavbami.

  GRB RS                                       ZNAK OF NA TRIGLAVU

                          TUKAJ JE ŽIVELA

                 FANIKA ŠKRBEC ČRNUGELJ

                           (1925 - 1998)

        KOMANDIRKA ŽENSKEGE PARTIZANSKE 

              ČETE LOŠKEGA ODREDA 1942

    ANTIFAŠISTKA, HUMANISTKA IN DOMOLJUB

           UČITELJICA, PEDAGOŠKI SVETNIK

                               ZVEZDA

PODCERKEV 2.10.2005                      POSTAVILI

                                    ODBOR ŽENSKE PARTIZANSKE ČETE

                                                 ZB LOŠKE DOLINE

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak,5. november 2019
2.4.2020. 00:00
Spominska plošča
Loška dolina
K.o. 1635-PODCERKEV, št. parc. *23
64
Stari grad pri Otočcu

Na beli marmorni plošči so imena 12 talcev, ki so jih Italijani ustrelili na tem mestu septembra 1942 kot povračilni ukrep za dva padla italijanska vojaka. Plošča je bila postavljena 1983.  
  EŠD 20730

Dolenjski list 27.10.1983 poroča:
»OTOČEC OB KRKI - Ob poti v neposredni bližini Starega gradu je minulo soboto medvojna aktivistka Ana Florjančič iz Otočca odkrila spominsko ploščo 12. talcem, ki so bili tam ustreljeni 26. septembra 1942.
         Kot je poudaril slavnostni govornik, upokojeni rezervni oficir iz NOV in JLA Tone Šporar, ki je iz teh krajev odšel med partizane, je bilo streljanju talcev vzrok maščevanje italjanskih okupatorjev, ki so na tem območju 24. septembra 1942 v peti etapi Roške ofenzive izgubili svojega vojaka in oficirja. »Okupator je talce pripeljal iz novomeških zaporov vklenjene z bodečo žico. Na jasi v neposredni bližini gradu so pod puškinimi streli ugasnila njihova življenja. Ker so bili Italijani v gradu, se nihče ni upal pokopati talce. To se je zgodilo šele po dveh dneh,« se spominja aktivistka Ana Florjančič. Ustreljeni so bili: Franc Blažič iz Jelševca, Ciril Hočevar iz Skruševca, Mirko Kragelj iz Čužnje vasi, Anton Krese s Cikave, Ludvik Krnc s Sel pri Zburah, Franc Lindič iz Mokronoga, Rafael Lukek iz Malega Cirnika, Jožef Perše iz Žalovič, Jakob in Rudolf Planinšek s Sel pri Zburah, Jože Stancar iz Čužnje vasi in Alojzij Zupan iz Male Strmice. Za to priložnost so kulturni program pripravili mešani pevski zbor KUD Otočec, godba na pihala iz Novega mesta in pionirji tamkajšnje šole, ki bodo tudi odslej naprej skrbeli za spominsko obeležje.«

J. Pavlin, V spomin na kruto maščevanje /Pri Starem trgu odkrili spominsko ploščo talcem/, Dolenjski list, Leto XXXIV, št. 43 (1785), Novo mesto, četrtek, 27. oktobra 1983, naslovna stran.  Elektronski vir: Dolenjski list, št. 43, 1983, naslovna stran Dostop: 23. 2. 2024.

Opomba:  V  podnaslovu je (napačno) naveden kraj Stari trg (namesto Stari grad).

Na ovinku nad cesto nasproti vhoda v Stari grad pri Otočcu. Hiša v bližini: Zagrad pri Otočcu 1

                                        [zvezda]
ZARADI ODPORA PARTIZANOV V  BECELETOVI JAMI, KJER STA
PADLA 24. 9. 1942 ITALIJANSKI OFICIR IN VOJAK, SO BILI
26. 9. 1942 TU GORI NA JASI USTRELJENI NASLEDNJI TALCI:

BLAŽIČ FRANC               1924               JELŠEVEC
HOČEVAR CIRIL             1918               SKRUŠOVEC
STANCAR JOŽE              1920               ČUŽNJA VAS
KRAGELJ MIRKO            1923               ČUŽNJA VAS
KRESE ANTON               1909               CIKAVA
LINDIČ FRANC                1914               MOKRONOG
LUKEK RAFAEL              1916               MALI CIRNIK
KANC LUDVIK                 1911               SELA PRI ZBURAH
PLANINŠEK JAKOB        1885               SELA PRI ZBURAH
PLANINŠEK RUDOLF     1921               SELA PRI ZBURAH
PERŠE JOŽEF                1901               ŽALOVIČE
ZUPAN ALOJZIJ              1910               MALA STRMICA

OKTOBER 1983                                      ZB NOV OTOČEC

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 7. 1. 2020
24.2.2024. 00:00
M.Kermavnar, 24.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil Besedilo na spomeniku in v Opis dodal vest iz Dolenjskega lista. Dopisal katastrske podatke
Spominska plošča
Novo mesto
K. o. 1458 Črešnjice, parc. št. 408/1
5312
ČENEBOLA/ Canebola-SPOMENIK PADLIM PARTIZANOM
Iz Čedada po cest do Fojde (Faedis). V središču zavijemo desno in kmalu mšpe enkrat desno za Čenebolo (Canebola). Cesta se strmo vspenja do vasi. Pripeljemo se do cerkve kjer je na stopnišču do cerkve spomenik.

CANEBOLA DI FAEDIS 

AI SUOI CONCITTADINI 

CADUTI
CADUTI E DISPERSI 

                              1915 1918

CECON AGOSTINO DREANZ

CECON PIETRO  

CECON CENCIGH MATTIA URSANCERICCO GIOVANNI ZUIAZCOMPAGNON MARIO  PUTOCOMPAGNON PIETRO PUTOCONT ANSELMO PASCOLCONT DANIELE CRANCINCONT EMILIO BORTOLCONT GIUSEPPE BLASCONT GIUSEPPE BLANCHINCONT LUIGI LUCSCONT MODESTO CAMACINCONT RAFFAELLO BLANCHINLOVISA ERNESTO LOVISMARZOLLA AGOSTINO BEIANIGMARZOLLA BEPPINO STOCHINMATZOLLA EMILIO GUIONPETRIGH ANGELO BALATPIVIDOR LUIGI MALINCHIGSUCCO LEONARDO SUOKTOPATIGH ANTONIO TONCIGHTOPATIGH FRANCESCO NASIGHTOPATICH OTTAVIO TAONAZTRACOGNA ANGELO GOLINTRACOGNA ANTONIO COCARTRACOGNA LUIGI SCETIN
CADUTI E DISPERSI 1940 1943CENCIGH EGIDIO UORSANCONT ANTONIO BLASCFAIDUTTI ARTURO FAIDUTTIPETRIGH BRUNO BOCANSCUFFET ONORIO SCUFETSTURAM ALDO CRANCINSUCCO AURELIO BANCTOPATIGH CELSO SCARENTRACOGNA UGO GOLINZODER EGIDIO ZODER
PARTIGIANI CIVILI E MILITARI CADUTI NELLA GUERRA DI LIBERAZIONE  1943  1945
SPECOGNA LIVIA DRANAZIATOPATIGH AFRO TONAZ
TOPATIGH ALDO TONAZTOPATIGH MARIA BALINTRACOGNA GINO GLAUON
A CURA DELLE ASSOCIAZIONI ANPI  ANCR   ANMIG E COMUNE DI FAEDIS

Obstoječi spomeniki
Vojko Hobič 13.4.2020
13.4.2020. 16:18
SPOMENIK Z PLOŠČO
Italija, FAEDIS/FOJDA
7285
Opatje selo, Plošča Boštjančič Antonu in Jelen Albertu

Plošča je iz belega marmorja z vklesanim napisom. Posvečena je žrtvama fašističnega terorja Boštjančič Antonu in Jelen Albertu.
Fotografija 1: Zavod za spomeniško varstvo Gorica, 1982

Opatje selo, na obcestnem zidu kolovoza Opatje selo-Lokvica. Pred hišo Opatje selo 25 B

ŽRTVI FAŠISTIČNEGA TERORJA
              DNE 20.2.1944
BOŠTJANČIČ ANTON   R. 1892
      JELEN ALBERT       R. 1899
                       NEPOZABLJENA

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
8.5.2023. 00:00
M. Kermavnar, 12.12.2022, dodal fotografiji 2 in 3/1 M. Kermavnar, 8. 5. 2023, dodal fotografijo 3/2, Mojce Luštrek in popravil datum rojstva Jelen Alberta
Spominska plošča
Miren-Kostanjevica
k. o. Opatje selo, parcela1930/1
2407
Lepovče, Zapuže pri Ribnici,Spomenik padlim Gorenjevaščanom v NOB v Lepovčah

Gorenja vas je bilo v preteklosti samostojno naselje, ki je danes sestavni del Ribnice. Med II. svetovno vojno je bila močno središče narodnoosvobodilnega boja, saj je dala kar 39 partizanskih borcev. Od tega je padlo 15 borcev.

V njihov spomin je bil postavljen in 30. septembra 1978 odkrit omenjeni spomenik, ki je delo ing.arh. Milana Miheliča in stoji na gozdni jasi ob vznožju Male gore.

 Obeležje je izdelano v armirano betonski izvedbi, ki v sprednjem delu širine dobrih 4 metrov s petimi stopnicami obiskovalca pripelje na osrednjo ploščad, ki je kot klin usmerjena proti lipi kot osrednji točki spomenika. Ta stoji na osrednji okrogli ploščadi premera 9 metrov, na kateri so posamezni betonski deli kot izseki, ki s svojo različno debelino in globino ter številom simbolizirajo posamezne padle Gorenjevaščane po njihovih letih in obkrožajo lipo v svoji sredini. Na zadnjem robu je betonska stena širine 210 in višine 195 cm. Na njej je pritrjena temno siva marmorna plošča 70 x 110 cm s priimki in imeni ter letnicami rojstva in smrti v NOB padlih Gorenjevaščanov.

SIstory navaja: Ime in priimek: Ivan Ilc, Oče: Janez, Mati: Uršula, Priimek matere: Čampa, Po domače: Županovi, Datum rojstva: 27.07.1913, Kraj rojstva: Gorenja vas, Kraj bivanja: Gorenja vas, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): kmet,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 15.09.1942, Kraj smrti / izginotja: Obrh, Kraj pokopa: Hrovača, Država pokopa: Slovenija

SIstory navaja: Ime in priimek: Stanislav Ilc, Oče: Janez, Mati: Uršula, Priimek matere: Čampa, Po domače: Županovi, Datum rojstva: 01.05.1920, Kraj rojstva: Gorenja vas, Kraj bivanja: Gorenja vas, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): delavec priložnostni,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 15.07.1944, Kraj smrti / izginotja: Lokovica pri Šoštanju, Kraj pokopa: Ribnica, Država pokopa: Slovenija

SIstory navaja: Ime in priimek: Anica Ilc, Oče: Janez, Mati: Uršula, Priimek matere: Ilc, Po domače: Županovi, Datum rojstva: 23.12.1924, Kraj rojstva: Gorenja vas, Kraj bivanja: Gorenja vas, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): kmečka hči,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 09.04.1945, Kraj smrti / izginotja: Zelle, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Nemčija

SIstory navaja: Ime in priimek: Ivan Ilc, Oče: Janez, Mati: Uršula, Priimek matere: Čampa, Po domače: Županovi, Datum rojstva: 27.07.1913, Kraj rojstva: Gorenja vas, Kraj bivanja: Gorenja vas, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): kmet,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 15.09.1942, Kraj smrti / izginotja: Obrh, Kraj pokopa: Hrovača, Država pokopa: Slovenija

SIstory navaja: Ime in priimek: Ignacij Klun, Oče: Ignacij, Mati: Marija, Priimek matere: Prelesnik, Po domače: Jaklovi, Datum rojstva: 31.07.1922, Kraj rojstva: Gorenja vas, Kraj bivanja: Gorenja vas, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): delavec v opekarni,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 16.11.1944, Kraj smrti / izginotja: Pri Radatovičih (SVPB), Kraj pokopa: Hrovača, Država pokopa: Slovenija

SIstory navaja: Ime in priimek: Janez Kljun, Oče: Ignacij, Mati: Marija, Priimek matere: Prelesnik, Po domače: Jaklovi, Datum rojstva: 04.03.1927, Kraj rojstva: Gorenja vas, Kraj bivanja: Gorenja vas, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): kmečki sin,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 01.04.1945, Kraj smrti / izginotja: Vojsko, Kraj pokopa: Ogalce, Država pokopa: Slovenija (Op.D.D. na spomeniku Klun)

SIstory navaja: Ime in priimek: Andrej Kordiš, Oče: NULL, Mati: NULL, Priimek matere: NULL, Po domače: NULL, Datum rojstva: 07.11.1922, Kraj rojstva: Hrib v Loškem potoku, Kraj bivanja: Gorenja vas, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): čevljarski pomočnik,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 10.11.1942, Kraj smrti / izginotja: Velike Poljane, Kraj pokopa: Hrovača, Država pokopa: Slovenija

SIstory navaja: Ime in priimek: Karel Kljun, Oče: Karol, Mati: Angela, Priimek matere: Lovšin, Po domače: Kovačev, Datum rojstva: 18.07.1926, Kraj rojstva: Gorenja vas, Kraj bivanja: Gorenja vas, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): dijak,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 25.11.1944, Kraj smrti / izginotja: Rute pri Bistrici nad Pliberkom, Kraj pokopa: Šmihel, Država pokopa: Slovenija (Op.D.D. na spomeniku Klun)

SIstory navaja: Ime in priimek: František Kulhavy, Oče: Franc, Mati: NULL, Priimek matere: NULL, Po domače: NULL, Datum rojstva: 10.05.1895, Kraj rojstva: Natnice, Češka, Kraj bivanja: Gorenja vas, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): kapelnik voj.godbe,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 29.01.1944, Kraj smrti / izginotja: Knin, bolnica, Kraj pokopa: Kninsko polje, Država pokopa: Hrvaška

SIstory navaja: Ime in priimek: France Lovšin, Oče: Jože, Mati: Marija, Priimek matere: Levstik, Po domače: Burčev, Datum rojstva: 18.10.1909, Kraj rojstva: Gorenja vas, Kraj bivanja: Gorenja vas, Zakonski stan: Ni podatka, Poklic (soc. status): mizarski vajenec,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 06.04.1945, Kraj smrti / izginotja: Motnik v Tuhinjski dolini, Kraj pokopa: Motnik, Država pokopa: Slovenija

SIstory navaja: Ime in priimek: Filip Maležič, Oče: Franc, Mati: Marija, Priimek matere: Andolšek, Po domače: NULL, Datum rojstva: 08.07.1927, Kraj rojstva: Gorenja vas, Kraj bivanja: Gorenja vas, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): dijak,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 09.04.1945, Kraj smrti / izginotja: Smuka v Beli krajini, Kraj pokopa: Hrovača, Država pokopa: Slovenija (Op. D.D. na spomeniku Malešič)

SIstory navaja: Ime in priimek: Franc Maležič, Oče: Anton, Mati: Ivana, Priimek matere: Petek, Po domače: NULL, Datum rojstva: 17.06.1924, Kraj rojstva: Gorenja vas, Kraj bivanja: Gorenja vas, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): študent,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 12.11.1943, Kraj smrti / izginotja: Krim pri Tomišlju, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija

SIstory navaja: Ime in priimek: Janez Nosan, Oče: Anton, Mati: Uršula, Priimek matere: Kozina, Po domače: NULL, Datum rojstva: 25.10.1909, Kraj rojstva: Gorenja vas, Kraj bivanja: Gorenja vas, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): krojaški pomočnik,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 08.01.1944, Kraj smrti / izginotja: Mengeš, Kraj pokopa: Mengeš, Država pokopa: Slovenija

SIstory navaja: Ime in priimek: Stanislav Petek, Oče: Ivan, Mati: Marjana, Priimek matere: Gorše, Po domače: Pri Blažu-Maroltu, Datum rojstva: 02.07.1913, Kraj rojstva: Gorenja vas, Kraj bivanja: Gorenja vas, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): vrvar,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 29.09.1943, Kraj smrti / izginotja: Pri Rakeku, Kraj pokopa: Tomišelj pri Kamniku, Država pokopa: Slovenija

SIstory navaja: Ime in priimek: Stanislav Pucelj, Oče: Jožef, Mati: Franja, Priimek matere: Debeljak, Po domače: NULL, Datum rojstva: 22.03.1925, Kraj rojstva: Žlebič, Kraj bivanja: Gorenja vas, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): kmečki delavec,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 24.02.1944, Kraj smrti / izginotja: Oklo nad Ihanom, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija

SIstory navaja: Ime in priimek: Pavel Schweiger, Oče: Franc, Mati: NULL, Priimek matere: NULL, Po domače: NULL, Datum rojstva: 25.06.1923, Kraj rojstva: Gotna vas, Kraj bivanja: Gorenja vas, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): gimnazijec,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 14.11.1943, Kraj smrti / izginotja: Tatre, Kraj pokopa: Tatre, Država pokopa: Slovenija

Ev.št. memorialne dediščine : 22494

Po cesti preko starega železniškega prehoda pridemo v naselje Gornje Lepovče. To je možno tudi preko prehoda pri bazi AMZS, s tem da v tem primeru gremo po daljši poti. V križišču pri hiši s številko 40 zavijemo s ceste proti gozdu oziroma Mali gori in zapeljemo nato levo. Cesta se iz asfaltne spremeni v makadamsko in po okoli 200 metrih in prečkanju gozne jase pridemo do omenjenega spomenika, ki stoji na desni strani gozdne ceste.

                     PADLIM
V NARODNOOSVOBODILNEM BOJU
            IZ GORENJE VASI
                 1941 – 1945

ILC IVAN                      1913 – 1942
ILC STANE                  1920 – 1944
ILC ANA                       1925 – 1945
ILC IVAN                      1919 – 1944
KLUN IGNAC              1922 – 1944
KLUN JANEZ              1927 – 1945
KLUN KAREL              1926 – 1944
KORDIŠ ANDREJ       1922 – 1942
KULHAVY FRANTO    1895 – 1944
LOVŠIN FRANCE       1909 – 1945
MALEŠIČ FILIP           1927 – 1945
MALEŽIČ FRANCE     1924 – 1943
NOSAN JANEZ           1909 – 1944
PETEK STANE            1913 – 1943
PUCELJ STANKO       1925 – 1944
SCHWEIGER PAVEL  1929 – 1943

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 10. oktober 2017, 10.5.2024
10.5.2024. 00:00
D. Divjak dopolnil s podatki iz Sistory 10.5.2024
Spomenik
Ribnica
K.o.1624 - GORENJA VAS, parc.št.:2127/64
5907
Podsmreka pri Višnji Gori, Spominska plošča padlim čebelarjem Dolenjske

Spominska plošča je bila vgrajena leta 1970.

Vir: Pomniki NOB v občini Grosuplje, str. 258

Na vzhodnem dvoriščnem zidu gradu Podsmreka pri Višnji Gori, Podsmreka pri Višnji Gori 2

         PADLIM ČEBELARJEM
            DOLENJSKE V NOB
                    1941–1945

POLIČ ANTON           GROSUPLJE
KOŠMRLJ FRANC     GROSUPLJE
KOŠAK FRANC         GROSUPLJE
SEVER FRANC                  STIČNA
GABRIJEL LUDVIK            STIČNA
PAJK HENRIK                       KRKA
PRELESNIK ANTON     DOL. LAZE
ČEŠAREK ALOJZ             RIBNICA
ARKO FRANC              BUKOVICA
MEGLEN JOŽE        POTISKAVEC
MURAVEC MARJAN            LITIJA

ČEBELARSKO DRUŠTVO GROSUPLJE

Uničeni spomeniki
M. Kermavnar 21. 2. 2021, T. Bizjak
21.2.2021. 00:00
Dne 21. 2. 2021 sem pregledal vse zidovje razpadajočega objekta - tiste, do katerih sem lahko prišel - vendar o spominski plošči padlim borcem v NOB 1941 - 1945, čebelarjem Dolenjske, ni sledi! Dne 23.2.2021 sem obiskal grad in od mimoidočega izvedel, da je bila plošča, kot tudi železna vrata odtujena letos. Po povsem sveže odrezanih pritrdilnih jeklenih sidrih (še ni sledu rje) in po izrabljeni rezalki na tleh pod mestom pritrditve sklepam, da se je to zgodilo pred nekaj dnevi. Dodal fotografijo 4/4. M. Kermavnar Ploščo je odstranila občina Ivančna Gorica, ker je bila menda v nevarnosti zaradi podirajočega se gradu. Kje se zdaj nahaja, bo poizvedela ZB Grosuplje, ki predlaga, da se prestavi na novi čebelarski dom v Višnji Gori. Dodal fotografijo plošče s facebooka V. Zupančiča. -- M. Hladnik 26. okt. 2021
Spominska plošča
Ivančna Gorica
k.o.1815 - Draga, parc. št.: 156
8122
Kranj, pokopališče, Filip in Bogomil Rotar

Za Filipa Rotarja Sistory navaja Ime in priimek: Filip Rotar, Oče: Valentin, Mati: Marija, Datum rojstva: 29. 4. 1891, Kraj rojstva: Globoko, Kraj bivanja: Kranj, Datum smrti/izginotja: 31. 1. 1944, Kraj smrti/izginotja: Šentvid pri Ljubljana, Kraj pokopa: Begunje.  

»Rotar Filip, rojen 29. aprila 1891, Globoko           31. januarja 1944, Št. Vid (Ljubljana)« Seznam padlih borcev, talcev in drugih žrtev okupatorjevega terorja, Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Kranj, Kranj: Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, 1975, str. (203), 222)

»Roter Filip          29. 4. 1891    Globoko              (?)«     (Spisek usmrčenih in umrlih oseb, ki so bile pred smrtjo vpisane v jetniško knjigo begunjskih zaporov, Dr. Janez Gerčar, Mučeniške Begunje, Zavod Borec v Ljubljani, 1961, str. 123)

Filip Rotar je zapisan tudi na spomeniku Padlim v Šentvidu.

……………………………………………………………………….

Za Bogomila Rotarja Sistory navaja Oče: Filip, Mati: Pavla, Datum rojstva: 31. 5. 1921, Kraj rojstva: Jesenice, Sava, Kraj bivanja: Kranj, Datum smrti/izginotja: 27. 3. 1942, Kraj smrti/izginotja: Rovt nad Crngrobom, Kraj pokopa: NULL.

» Rotar Bogomil, rojen 31. maja 1921, Jesenice               27. marca 1942, Rovt nad Crngrobom« Seznam padlih borcev, talcev in drugih žrtev okupatorjevega terorja, Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Kranj, Kranj: Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, 1975, str. (203), 222)

V Iskalniku grobov je Bogo Rotar

https://gis.komunala-kranj.si/DDmoduli/iskalnik_grobov/Iskalnik.aspx?a=komunalakranj

Mestno pokopališče Kranj, D – 8/9, 10

                      ROTARJEVI
FILIP           *28.  4. 1891
USTRELJEN KOT TALEC 31. 1. 1944
BOGOMIL   *31. 5. 1921
PADEL V CRNGROBU 27. 3. 1942
.
Na kamnitem stebriču, postavljenem posebej, ploščica z napisom:

[peterokraka zvezda]

BOGOMIL ROTAR
31. 5. 1921  JESENICE
27. 3. 1942  MALI ROVT
                    PRI CRNGROBU
BOREC SELŠKE ČETE

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 1.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
29.5.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Kranj
2123 ČIRČE, 392/1
2319
Padlim delavcem Tekstilne

Opis v knjigi Spomin je moč, str. 93.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 56.

Od 31. 10. 2022 se spomenik nahaja v Spominskem_parku_v_Gramozni_jami  v Medvodah

Na lokaciji bivše Tekstilne tovarne Medvode, na koncu Barletove ulice levo, pred kontejnerji in ob nelegalnem prehodu čez železniške tire do postaje Medvode. Nova lokacija: Spominski park v Gramozni jami. Pristop po Donovi ulici, vzporedni z Gorenjsko cesto, zavijemo na ulico talcev, spomenik je nižje, v nekdanji gramozni jami. Hiša v bližini: Donova cesta 7C, Medvode

              [zvezda]
1941
1945   SLAVA PAD
          LIM ŽRTVAM
SIMCIČ LADO
HAFNER VINKO
ŠKOF ŠTEFAN
BIZANT LUDVIK
TRILER ALOJZ
ČEPNE FRANC
PEMC ANTON
KNIFIC VINKO
LESKOVIC LADO
HAFNER JOŽE
PERŠIN CIRIL
ŠKRT IVAN
KOVAČ FRANC
NOVAK IVAN
ARHAR IVAN
MIKLAVC ŽANE
TRILER JOŽEF
FERTIN STANE
TRAMPUŠ STANE
KAJZAR VINKO
ŠMALC GVIDO
TOME SAJO
KRELJ DOMINIK
MIKLIČ LEOPOLD

Uničeni spomeniki
Matjaž in Biba Rebolj, 29.9.2017
25.8.2023. 00:00
M. Kermavnar, 25.8.2023, informacija o novi lokaciji plošče
Spomenik
Medvode
Preska, 136/12 46,137556 14,411950
8608
Sv. Lenart, pokopališče, Potočnik Peter

SIstory navaja Ime in priimek: Peter Potočnik, Oče: Peter, Mati: Marija, Priimek matere: Dolenc, Po domače: NULL, Datum rojstva: 18.02.1905, Kraj rojstva: Lenart nad Lušo, Kraj bivanja: Lenart nad Lušo, Stara občina: Selca, Nova občina: Škofja Loka, Pokrajina: , Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): kmečki delavec, Narodnost: Slovenec, Spol: moški,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 25.03.1945, Kraj smrti / izginotja: Porezen, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija

»Potočnik Peter, 1905, Lenart, kmet, v partizane septembra 1944, padel 25. 3. 1945, Lenart nad Lušo;« (Vincencij Demšar, Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka, Loški razgledi, letnik 22, številka 1, 1975, Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja, Muzejsko društvo, str. 190)

»PETER POTOČNIK, rojen 18. 2. 1905 na Lenartu nad Lušo, kmečki delavec, v partizane je vstopil septembra 1944. Pogrešan je od 25. 3. 1945.« (Krapež Stane [ur.], Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str. 174)

Pokopališče Sv. Lenart nad Škofjo Loko. Hiša v bližini: Sv. Lenart 21

[križ]
        POTOČNIK
PETER    1905 - 1945

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 7.10.2023, po opisu Zdenke Primožič
8.10.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Škofja Loka
K. o. 2069 Lenart, parc. št. 461/4
1096
Pokopališče Fara

Na pokopališču v Fari stoji nagrobni spomenik, posvečen vsem padlim borcem organizacije Fara - Vas (danes imenovana občinska organizacija ZZB Kostel).
Grobnica je dolga 4 m in široka 2m.
Spomenik je sestavljen je iz več delov: močan, pol metra visok betonski podstavek nosi zajeten okvir iz belih marmornatih plošč. V ta okvir je vgrajena črna marmornata plošča (120 x 70 cm), na kateri je napis. Na levi strani podstavka stoji večja okrogla žara iz belega marmorja, na desni pa je na štirih manjših belih marmornatih stebričkih postavljena utica za sveče.  

Avtor zasnove nagrobnega spomenika in besedila je krajevna organizacija ZZB Vas - Fara.

Izdelal ga je Kunaver Franjo, kamnosek iz Ljubljane. 

Nagrobni spomenik je bil odkrit 1. novembra 1963.

Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 125.

Nace Karničnik, Spomenik NOB na pokopališču v Fari /Spomeniki NOB na Kočevskem/, Kočevske novice, glasilo OK SZDL Kočevje, Letnik V, št. 2, Torek 15. 3. 1988, str. 8. Elektronski vir: Kočevske novice, št. 2, 1988 Dostop: 8. 2. 2024.

Na pokopališču v Fari

V SPOMIN 

PADLIM BORCEM 

ORGANIZACIJA Z.B. 

FARA - VAS

Obstoječi spomeniki
Vasja Marinč, 7.3.2017
12.2.2024. 00:00
M.Kermavnar, 12.2.2024, prenesel tehnične podatke o spomeniku iz rubrike Besedilo na spomeniku v rubriko Opis in viri. Dodal povezavo na Kočevske novice po predlogi Zdenke Primožič.
Nagrobni spomenik
KOSTEL
1611 FARA, 1664
6104
Boris Vinter, Zreče

Boris Vinter (19. 2. 1925) je bil komandant 1. bataljona Pohorske brigade in komandant Šlandrove brigade. Padel je na Menini planini kot najmlajši partizanski komandant pri 20. letih.

  • Konjiška planinska pot, 12

Po njem se je imenoval tudi pevski zbor. V Zreških kulturnih dogajanjih ( 2013) je na strani 42 zapisano, da se je najprej društvo ali zbor imenovalo po Borisu Wintarju.
 Po njem se imenuje tudi ulica Borisa Vinterja.

Do zadnjega krožišča proto Rogli, izvoz na Kovaško 24.

           TU JE BIL DOMA 
             BORIS VINTER
 rojen 19.2.1925  padel 21.2.1945
KOMANDANT 1. BATALJONA 
      POHORSKE BRIGADE 
          IN KOMANDANT 
    ŠLANDROVE BRIGADE

                              SOBORCI.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 18.8.2020 22.3.2021 dopolnil D.Divjak 12. 9. 2021 S. Gradišnik
22.3.2021. 00:00
22.3.2021 dopolnil podatke , opis D.Divjak 12.9.2021 dopolnil podatke (Kovaška24) in dodal fotografije,S.Gradišnik.
Spominska plošča
Zreče
3929
LIPA 46 - spominski plošči junakom I. Kraške čete in heroju Antonu Šibelji - Stjenku in dogovarjanju o tripartitni izjavi KPJ - KPI - KPA o združitvi Slovencev v enotno državo in o povezovanju TIGRa in primorskih komunistov z ustanovljeno KPS v letu 1937

Spominska plošča na Stjenkovi koči na Trstelju.

Stjenkova koča na Trstelju. Dostop z avtom po cesti iz Temnice oz Renč. Lipa 46

      Zgornja plošča iz kamna (vklesani napis):

JUNAKOM I.KRAŠKE ČETE

IN NJIH VODITELJU

HEROJU STJENKU

V večen spomin komandirju i. Kraške čete,

narodnemu heroju Šibelja Antonu - Stjenku

in 50 padlim borcem te čete,

ki so darovali svoja mlada živlenja

za svobodo naših narodov.

22.VII.1951                               Soborci in hvaležno

                                                  primorsko ljudstvo.

.

     Spodnja plošča iz kovine (reliefiran napis):

NA TRSTELJU SO LETA 1934 KOMUNISTI GORIŠKE IN KRASA RAZPRAVLJALI O TRIPARTITNI IZJAVI KPJ - KPI - KPA O ZDRUŽITVI SLOVENCEV V ENOTNO SOCIALISTIČNO DRŽAVO.

LETA 1937 PA O POVEZOVANJU Z ORGANIZACIJO - TIGR - V LJUDSKO FRONTO IN O  SODELOVANJU PRIMORSKIH KOMUNISTOV S PRAVKAR USTANOVLJENO KPS

TRSTELJ, 27.4.1979

KOMITE OBČINSKE KONFERENCE ZKS

NOVA GORICA

Obstoječi spomeniki
Lanko Marušič, 2.4. 2019; slike Bor1974-13.X.2020 13.12.2021 D.Divjak, M.Š. in T.B. 9.2.2022
13.12.2021. 00:00
13.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak
kamen, kovina - memorialna dediščina, kraj zgodovinskega dogajanja
Miren-Kostanjevica
K.o.: 2334 - LIPA, št.parc.: 999/303
7688
Koroški pokrajinski muzej revolucije-KPMR

Muzej v Slovenj Gradcu, Glavni trg 24, prikazuje razvoj predvojnega revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilne vojne v Mislinjski, Mežiški in zgornji Dravski dolini, pa tudi podrobnosti o protinacističnem boju koroških Slovencev v Avstriji. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.301.

1. soba. Tu se seznanimo z revolucionarnimi dogodki po 1. svetovni vojni.

2. soba. Gradivo druge sobe obravnava obdobje od kapitulacije do spomladi 1943.

3. soba. V tretji sobi se najprej seznanimo z osvobodilnim gibanjem na Koroškem v drugi polovici leta 1943.

4. soba. V tej sobi jke na stenah in v vitrinah izredno dosti gradiva.

5. soba. Prikazuje predvsem nacistični teror.

6- soba. V zadnji sobi je na prvi steni osem fotografij, ki prikazujejo partizansko življenje in znane partizanske osebnosti. Vir: Milan Ževart, Po sledovih NOB, str. 279 - 286.

Glavni trg 24, Slovenj Gradec
Uničeni spomeniki
S.Gradišnik
11.11.2023. 00:00
Foto Hladnik 19. 2. 2023 S.Gradišnik, 11. 11. 2023, dodal fotografija in opis.
Stalna razstava
Slovenj Gradec
1123
KOČEVSKA REKA-Grob neznanega borca na pokopališču

Med 2. svetovno vojno ni bilo mogoče pokopavati padle borce na pokopališčih in z obrednimi postopki. Največkrat je bil to skupen ali posamezen grob kar na samem bojišču.

Šele po vojni je bilo mogoče prekopati padle borce iz začasnih grobišč v kraj svojcev ali v skupne grobnice.

Tako so na pokopališče v Kočevski Reki prekopali neznanega padlega partizana, ki je bil prej pokopan v gozdu v okolici Muhe vasi.

Spomenik in grobišče je zasnoval Jaka Lavriša, uslužbenec
podjetja Snežnik Kočevska Reka. Investitor gradbenih del je bilo
posestvo Snežnik Kočevska Reka, dela pa je izvajala gradbena
skupine tega podjetja.

Spominsko obeležje je bilo odkrito 4. julija 1955.

Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 125 (kot "grobišče padlih borcev").

V Kočevski Reki na pokopališču

Na črni marmornati plošči je le napis:

zvezda

SLAVA

NEZNANEMU BORCU

Obstoječi spomeniki
Vasja Marinč, 8.3.2017 24.12.2021 D.Divjak
24.12.2021. 00:00
24.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Nagrobni spomenik
Kočevje
K. o. 1590 Kočevska Reka, parc. št. 696/1
2589
Preska - Kip narodnega heroja Franca Bukovca-Ježovnika

Doprsni kip je delo kiparja Antona Sigulina, odkrit je bil 17. maja 1964, sedaj ga ni več na izvirni lokaciji. Slika 3 je sken iz knjige Spomin je moč.

S sklepom skupščine Ljubljana-Šiška z dne 18. februarja 1992 o soglasju k preimenovanju osnovnih šol se je osnovno šola preimenovala v Osnovno šolo Preska. Po preimenovanju je bil kip odstranjen in se nahaja v Mestnem muzeju Ljubljana (MGML), ki je posredoval fotografijo.

Vir: foto Matevž Paternoster, Mestni muzej Ljubljana (MGML)

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 54.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 94.

Kip je bil na steni avle prizidka Osnovne šole Preska. Preška cesta 22 1215 Medvode Spletna stran: http://www.os-preska.si/

NARODNI HEROJ

FRANC

BUKOVEC

Uničeni spomeniki
Matjaž in Biba Rebolj, 3.12.2017 D.Divjak 27.5.2022
27.5.2022. 00:00
D.Divjak dodal opis,fotografijo kipa in podatke 27.5.2022
Doprsni kip
Medvode
K.o.: 1976 - PRESKA, št.parc.: 178/3
5755
Novo mesto, Spominska plošča Valantičevi družini

Pravokotna marmorna plošča, naslonjena na profilirani konzoli, je posvečena štirim članom družine Valantič, ki so jih decembra 1943 ubili. Odkrita je bila 1952 (oblikovalec J. Banovec).

  • EŠD 22391

.
    »Po prvi svetovni vojni se je Alojz Valantič z ženo Marijo preselil iz Gorice v Novo mesto. Bil je pleskarski mojster in si je z žulji svojih rok zgradil skromno hišo. Že pred vojno je širil socialistične ideje in je rad hvalil Sovjetsko zvezo in njeno družbeno ureditev. V skladu s temi načeli je bil prvi mojster v Novem mestu, ki je vajencem dajal mesečne nagrade.

Prišla je vojna in Novo mesto so zasedli Italijani. Valantič je bil med prvimi, ki so ga poslali v internacijo, od koder se je vrnil šele novembra 1943. leta, ko so bili v mestu že Nemci in domobranci.

    Z ženo sta imela dve hčerki in sina. Ko se je začela vojna, je Vida končala meščansko šolo, Alma se je učila očetove obrti, Lojzek pa je še hodil v osnovno šolo. V družini so se dobro razumeli in so bili v Novem mestu zelo znani in spoštovani. Čeprav se je Valantič že pred vojno ogreval za socialistične ideje, je bila njegova družina pobožna, toda v celoti že od prvih dni vstaje na strani OF. Hčerka Vida je že maja 1942. leta odšla v partizane in je padla na Ilovi gori 4. novembra 1943. leta. Mesec in pol po njeni smrti pa so črnorokci pobili vso Valantičevo družino.

    Novembra 1943. leta se je v Valantičevo delavnico naselila manjša skupina domobrancev, v resnici samih izbranih črnorokcev. Med njimi so bili Jože Mavec-Gliha, Franc Mavec-Šime in Alojz Zupančič. Bilo je 22. decembra 1943. leta, ko se je po sedmi uri zvečer razbesnela nevihta. Med deveto in deseto uro se je okrog Valantičeve hiše začelo silovito streljanje. Odmevali so rafali, pokale puške in bombe, v zrak sta švignili raketi, vse to pa med močnim grmenjem in bliskanjem, da je bilo ljudi v okolici strah poslušati to nenavadno bobnečo melodijo.

    Pritekli so Nemci, ki niso vedeli, kdo in zakaj strelja, pa so na vse strani streljali v zrak. Drugi dan dopoldne je prišla na kraj streljanja nemška vojaška komisija s policijskim psom. Dež je spral vse sledove. V hiši so našli krvave madeže, Valantičeve družine pa ni bilo nikjer. Ljudje so se potihoma spraševali, kaj se je zgodilo z Valantičevimi.

    Prvo vest so slišali pri nedeljski maši, ko je kaplan Wolbank s prižnice oznanil, da so tistega večera partizani vdrli v mesto in napadli domobrance v Valantičevi hiši. Za kazen, ker so imeli domobrance v delavnici, so verjetno pobili Valantičevo družino. Vernikom se še sanjalo ni, da je bil on organizator tega umora in da skuša prevarati vernike in Nemce.

    Dva meseca je Krka skrivala skrivnost, potem pa je pod tovarno Jožeta Pence na breg naplavila truplo štirinajstletnega Lojzka Valantiča. Na vratu se mu je videla velika rana. Marca je Krka pri Seidlovem jezu naplavila trupli matere Marije in hčerke Alme. Očeta Alojza pa so dobili zadnje dni marca skoraj na istem kraju, kjer so jih črnorokci pometali v vodo. Očividci so na vseh truplih videli rane, zato so sklepali, da so bili najprej umorjeni in nato mrtvi vrženi v Krko.

   Načrt za ta zločin so temeljito pripravili, in to zagotovo brez vednosti Nemcev. Med strahovitim streljanjem in grmenjem so doma v hiši pobili vse člane družine in jih nato hitro z vozom odpeljali do Krke, kjer so jih pometali v vodo. Prišli so Nemci, in domobranci so hinavsko izjavljali, da so jih v temni noči napadli partizani, ki so vse Valantičeve odpeljali, sami pa so se komaj ubranili z orožjem.

    Valantičeva soseda Ljudmila Završnik mi je povedala, da je naslednji dan govorila z nemško komisijo, ki je raziskovala nočni dogodek. Nemec ji je rekel: 'Tako se z ljudmi ne dela,' navzoči domobranec pa se je pri tem samo smehljal. Po sledovih v hiši so Nemci ugotovili, da so ponoči v hiši neznanci enega ali več članov Valantičeve družine pobili, vendar jim podrobnosti niso bile znane.

   Danes se naselje pod Grmom v Novem mestu imenuje Valantičevo, na hiši pa je spominska plošča.«

(Jože Vidic, Mirnopeška velika noč, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 575, 576)

 Opomba: Podatek o smrti Valantičeve hčerke Vide je na spominski plošči drug (1944) kot v knjigi Po sledovih črne roke (4. novembra 1943). 

  • »2. VALANTIČ Alma, rojena 1927, hči,

        3. VALANTIČ Alojz, pleskarski  mojster v Novem mestu, oče,
        4. VALANTIČ Lojzek, rojen 1930, sin,
        5. VALANTIČ Marija, mati.

22. decembra 1943 so domobranci iz Novega mesta pobili vso Valantičevo družino. Nato so jih vrgli v Krko. To so storili brez vednosti svojih gospodarjev, Nemcev. (Vir: Arhiv Dolenjskega muzeja; Jože Vidic. Po sledovih črne roke, 576)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 360)

Plošča je pritrjena na stranski fasadi stanovanjske hiše Valantičevo 5, v kateri so Valantičevi živeli.

V TEJ HIŠI SO V NOČI 22-23 DECEMBRA 1943

DOMOBRANSKI ZLOČINCI ZVERINSKO UMORILI

VALANTIČEVO DRUŽINO

OČE ALOJZIJ  MATI MARIJA R. ČERMELJ

HČI ALMA, 

SIN ALOJZIJ.

VIDA PARTIZANKA OD LETA 1942,

JE PADLA ZA SVOBODO LETA 1944

ZVEZA BORCEV IV. TERENA      6. JULIJA 1952

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
13.12.2024. 00:00
Zdenka Primožič 13. 12. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjig Po sledovih črne roke in Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga.
Spominska plošča
Novo mesto
K. o. 1483 Kandija, parc. št. 1175
5898
Ivančna Gorica, Spominska plošča padlim borcem, internirancem in žrtvam fašističnega nasilja
V kamnite plošče iz belosivega marmorja so vklesana imena padlih partizanov in žrtev fašističnega nasilja tega kraja in okolice ter posvetilo.

Pobudo za odkritje spominske plošče je dal Krajevni odbor ZB NOV Ivančna Gorica, ki je tudi avtor napisa. Načrt zanjo je izdelal Ivo Tratnik, odkrili pa so jo 6. junija 1965.

Vir: Pomniki NOB v občini Grosuplje, str.: 60

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 109.

Fotografija 1: Špela Balant

Poleg plošče je na steni postavljen doprsni kip Jožeta Kovačiča.

Spominska plošča je v zdravstvenem domu Ivančna Gorica, levo od vhoda. Zdravstveni dom se nahaja v naselju Ivančna Gorica na Cesti 2. grupe odredov 16, približno 60 metrov od prehoda preko železniške proge.

JUNAKOM KI V NAJTEŽJIH DNEH SO V BOJU STALI KAKOR SKALA 
IN ZARJO LEPŠIH DNI V OČEH ZA NAS SO PALI. VEČNA HVALA
.
          PADLI BORCI 
.
NOVBARČAN MIHA   BATINICA LADO   BLATNIK ANTON   ČRNIVEC ALOJZ   ERJAVŠEK DRAGOERJAVŠEK SAVO   FEDRAN LUDVIK   FLERIN DRAGO   JAKOŠ ANTON   KASTELIC SLAVKOKASTELIC TONE   KAVŠEK   AVGUST   KAVŠEK MILAN   KAVŠEK SLAVKO   KLANČAR LOJZEKONČINA MILAN   KUHELJ CIRIL   LAVRIČ ELA   LAVRIČ FRANC   LAVRIČ TONČKA   MAVSAR MIRKO
MILIČ DANILO   PAJK FRANO   PAJK KAROL   PAJK MIRKO   PESTOTNIK MIRKOPIŠKUR ERNEST   PIŠKUR JOŽE   SEVER POLDE   STRMOLE ANTON   STRMOLE ANTONŠANJ ANTON   ŠANJ FRANC   ŠTOR JOŽE   ŠTRUBELJ JOŽE   ŠVAL VILI   TRPIN AVGUSTVERBIČ ALOJZ   VODOPIVEC ALOJZ   VODOPIVEC HERMINA   VREČKO ZVONKO   ZAJC SREČKO
.
          ŽRTVE INTERNACIJE IN FAŠISTIČNEGA NASILJA
.
CEGLAR IVAN   ERJAVEC FRANC   ERŽEN JOŽE   GRDEN JOŽE   JEFIMOV FJODORA - FJODORKAVŠEK JOŽE   KAVŠEK NACE KAVŠEK KAROL   KOŠČAK JOŽE   KOŠIR SLAVKO   KRALJ JOŽEMEHLE ANTON   MIKLAVČIČ FRANC   NOSE FRANC   OVEN MIHA   PIŠKUR JANEZ   POTOKAR LOJZE
PUŠLAR FRANC   PUŠLAR MIRKO   ROME IVAN   SEVER FRANC   STRNAD FRANC   STRNAD STANKO
ŠKUFCA FRANC   VODOPIVEC NACE   ZAMAN ANTON

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
11.7.2020. 00:00
M. Kermavnar, 24.2.2021, dodal fotografiji 2 in 3 in dopolnil opis.
Spominska plošča
Ivančna Gorica
k.o. 1820, parc. štev.31/52
8278
Tragedija na Kolku

V domači kamri je ležala 22-letna Marija Vozel (Poletova) s triletno hčerko Mili. Navsezgodaj je zaznala, da se zunaj nekaj premika. Stopila je k oknu in se dotaknila zavese. Takrat jo je ustrelil nemški vojak, ki je stal pri Uraničevem listniku, saj je napačno ocenil, da se za zaveso skriva partizan. Zadel jo je naravnost v srce in bila je na mestu mrtva. V spomin na tragično preminulo sosedo je Frančiška Grošelj sestavila pesem:

Spomladanski dan velikega tedna prihajal k nam je tiran, zločinec in morilec, vsemu svetu znan. Ob zori zlati, ko se prebudi beli dan, v sobi je spala Micika, v srce zadela jo je kroglica, zatisnila je svoje oči, nič več se ne prebudi. Zaslišal se je krik in jok, zapustila si svojce in malo Milico, svojo ljubo hčerkico.Ti morilec in zločinec, dosti ti še ni gorja, v tujem kraju in na Slovenskem tze že vse pozna. Težka bila je ločitev, grenko bilo je slovo, naše to je tolažilo, da se enkrat vidimo.

Vir: Boštjan Grošelj, Pomniki viharja, Šentlambert: Krajevna skupnost, 2022, str.28.

Pokopališče Šentlambert

[križ]
                  VOZLOVI
MIMI   * 2. 4. 1922   +30. 3. 1945

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik 21.4.2023
17.10.2024. 00:00
S.Gradišnik, dodal fotografije, 2. 6. 2023 M. Kermavnar, 17.10.2024, dopisal besedilo na nagrobniku in katastrske podatke
Nagrobnik
Zagorje ob Savi
K. o. 1887 Šentlambert, parc. št. 8/1
13
Otočec
Plošča s 65 imeni padlih in žrtev je vzidana v okvir iz grobo klesanih granitnih kvadrov. Na vrhu okvirja je stilizirana oblika Triglava. Spomenik je 1947 zasnoval  Josip Florjančič.

EŠD 20734

lokalno.svet24.si/2023/10/15/Otočec

Na križišču vzhodno pod hišto Otočec 3 (nekdanji dom Partizan) sredi vasi.

[OF]    SPOMIN ŽRTVAM   [srp in kladivo]

[zvezda]  1941 - 1945 [zvezda]

                BORCI                                       ŽRTVE

ŠTEFANČIČ FRANC       1942  ŠEŠKO ALOJZIJ            1941

FLORJANČIČ DRAGO   1942   KUKMAN IVANA            1941

GREGORČIČ ALOJZIJ   1942   GOLOB EDVARD          1941

BECELE MERI                1942   GOLOB MILAN              1941

VIRANT FANI                  1942   GREGORČIČ ANTON   1942

MEDVED FRANC            1942   GORENC JANEZ          1942

ŠKLANDER JOŽE           1942   JERMAN FRANC          1942

TRATNIK VINKO             1942   ERŠTE FRANC             1942

JOŽEF RUDOLF             1943   GOTLIP ANTON            1942

MEDVED JOŽE               1943   BECELE FRANC           1943

BECELE VIKTOR            1943   BECELE MARIJA          1943

ŠELAK IVAN                    1943   ERŠTE MARIJA            1943

BLAŽIČ FRANC               1943   MEDVED MIHA             1943

RIFELJ IVAN                    1943   PAVLIN MATIJA             1943

MLAKAR JANEZ              1943   ŠKLANDER ALOJZIJA  1943

JERMAN FRANC             1943   JERMAN ANA                1943

ŠEGULA IVAN                  1943   JERMAN JOŽE             1943

RIFELJ FRANC                1943   ŽURA IVAN                    1943

GAČNIK ANTON               1943   RIFELJ JOŽE                1943

HOČEVAR IGNAC            1943   ZARABEC MARIJA       1943

KRAŠEVEC JOŽE            1943   BUČAR URŠULA          1943

KUKMAN KAROL              1944   KEBELJ NEŽA              1943

BOJANC ŠTEFAN             1944   BOJANC JOŽE             1943

VIDIC FRANC                   1944   ROJAKOVIČ ADOLF     1943

ŽURA JOŽE                      1944   GORENC FRANČIŠKA  1944

BLATNIK JOŽE                 1944   ŠKLANDER JOŽEFA     1944

JERMAN ANTON              1944   JERMAN ALOJZIJ         1944

JERMAN JOŽE                  1944   DRAGAN JOŽE            1944

ŠKLANDER STANKO        1944   JERMAN JANEZ           1944

ŠMID ALOJZIJ                   1944   KOSLJAN FRANC         1945

BLAŽIČ ALOJZIJ               1945   JERMAN MIHAEL          1945

RADOVAN JOŽE               1945   ZUPANČIČ ANTON       1947

VIDIC IVAN                        1947

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 7. 1. 2020 D.Divjak 15.10.2023
15.10.2023. 00:00
D.Divjak dodal povezavo 15.10.2023 M. Kermavnar, 8.12.2023, dodal imena na spomeniku
Novo mesto
K. o. 1460 Šentpeter, parc. št. 78/2
1313
Pomjan spomenik padlim v NOB in drugim žrtvam fašističnega nasilja

Na kvader postavljena piramida z vklesanimi imeni na treh stranicah, zaključena z nizko piramido. Z zidom obdan spomenik, postavljen leta 1950, je v celoti izdelan iz belega istrskega kamna.

Spomenik so postavile Družbeno Politične Organizacije 6. 4. 1950 in je posvečen 20 padlim v NOB, 8 žrtvam fašističnega nasilja ter 3 umrlim v koncentraciskih taboriščih iz vasi Pomjana, Manžana in Fjeroge

Pokrovitelj je Krajevna skupnost Šmarje.

EŠD 1435

V sredini vasi Pomjan stoji spomenik.

ZA DOMOVINO PADLI V VELIKI DOBI 1941 - 1945

        POMJAN

BENČIČ IGIN

VEŠKOVO ALOJZ

ROJC JOŽEF

OMAHEN ANTON

JERMAN IVAN

OMAHEN RUDOLF

JERMAN FRANC

PEROŠA IVAN

JERMAN KAREL

PEROŠA FRANC

JERMAN LAZAR

PEROŠA JOŽEF

JERMAN FRANC

PEROŠA STANISLAV

SOSIČ FRANC (MANŽAN)

SOSIČ KAREL

BONINI RUDOLF

FURLANIČ IVAN

        FJEROGA

KOZLOVIČ FRANC

ŽUPANČIČ ANTON

   SLAVA PADLIM JUNAKOM !

.

PADLI INTERNIRANCI

        POMJAN

ANDRIJOLI JOŽEF

POGAČNIK OSKAR

        FJEROGA

KERIN JOŽEF

   SLAVA JIM !

.

TALCI

        POMJAN

BENČIČ RUDOLF

        MANŽAN

HLAJ JOŽEF

HLAJ ROMAN

ŽULETIČ RUDOLF

ŠKERGAT ERMENEGILD

FURLANIČ JOŽEF

        FJEROGA

HRVATIN JOŽEF

GUNJAČ JOŽEF

   SLAVA JIM !

Ivan Zorč 5. 4. 2017 (nedokončano)
26.9.2020. 00:00
Naložil sveže slike spomenika z obnovljenim besedilom. Foto Reinhard Nachtsheim. -- M. Hladnik
Spomenik padlim
Koper
2609 POMJAN, 3371
5228
Veliko Ubeljsko, spomenik padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja

Spomenik je posvečen padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja iz vasi:Veliko Ubeljsko, Malo Ubeljsko in Brezje.

Veliko nasilje so domačini občutili , ko se je leta 1942 vgnezdila v farovžu italijanska vojaška posadka z namenom, da bi ustrahovala ljudi in zaščitila pred partizani italijanske oglarje na Nanosu. Oglje so namreč iz nanoških gozdov po žičnici apuščali na Veliko Ubeljsko.

Ta podivjana skupina je leta 1942 na svojem pohodu okrog Sajevč pri cerkvi zasledila in napadla aktivista Nika Šturma iz Senožeč. Šturm se jim ni hotel predati, raje si je sam vzel življenje, tako še danes pripovedujejo ljudje. Vendar italijanski vojaki-žejni krvi, so se tudi nad mrtvim sramotno izživljali. Niko Šturm leži na vaškem pokopališču skupaj z dvema borcema.

Enake zverinske metode so uporabili tudi 12. avgusta 1942 za usmrtitev kurirja Metoda Simčiča in 6. oktobra 1942 za usmrtitev Alojza Brajliha iz Stran.

Partizansko gibanje je že zgodaj, po italijanski kapitulaciji pa še bolj množično, zajelo vasi ob vznožju Nanosa. Veliko Ubeljsko in okoliške vasi so bile preskrbovalna baza za hrano in obleko za vse brigade, ki so se tu gibale in operirale (I.Istrska, Gradnikova, Gregorčičeva in druge).

Aktivisti iz Ubeljskega in okolice so sodelovali na Razdrtem  pri organiziranem pobegu francoskih ujetnikov iz nemške posadke k partizanom. Akcijo so decembra 1944 izpeljali člani bataljona VDV. 10. januarja 1944 je tudi na Velikem Ubeljskem pričela delovati partizanska šola. 80 otrok je poučeval partizanski učitelj Zdenko Pečar.

Spomenik je bil postavljen22. 7. 1958, arh. Albert Sušnik, avtor napisa :Vasja Ocvirk 

EŠD 19419

Sredi vasi Ubeljsko, med h. št. 8, šolo in cerkvijo.

Prednja stran:

1941

1945

Leva stran:

[zvezda]

IZ KRAJEV TEH STE JUNAKI PALI,

KER NISTE HOTELI V ROBSTVU ŽIVETI

IN SVOJA ŽIVLJENJA STE V BORBI DALI,

DA ZMAGA PRAVICE ZEMLJO OBSVETI.

Desna stran:

PADLIM ZA SVOBODO

IN ŽRTVAM FAŠISTIČ

NEGA NASILJA IZ

VASI

VELIKO UBELJSKO

MALO UBELJSKO

BREZJE

Zadnja stran:

ZB - 1958

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, fotografije Urška Perenič 5.4.2020 Dopolnil D.Divjak, 6.4.2020
19.12.2023. 00:00
Po zapisu Branke Černigoj dopolnil M. Hladnik 17. 12. 2020: Med vojno so se tu pogosto zadrževali partizani in se 25.9.1943 prvič spoprijeli z Nemci. L. 1944 sta bili v vasi nekaj časa komanda mesta Senožeče in etapna kuhinja. V bregu je bila v bunkerju rajonska financa, v bližini pa taborišče V. bataljona VDV. L. 1944 je strmoglavilo v bližini ameriško letalo, nakar so partizani posadko napotili v Belo krajino. Po opozorilu M. Kermavnarja zamenjal napačne slike s pravimi. M. Hladnik 25. 9. 2022 M.Kermavnar, 19.12.2023, po opozorilu Mojce Luštrek zamenjal napačno objavljene slike in napis na spomeniku med spomenikoma Veliko Ubeljsko in Landol. Dodal fotografije 4/1 do 4/4 Mojce Luštrek
Spomenik
Postojna
K.o.: 2483 Razdrto, parc. št. 2718/2
8118
Kerenčičeva domačija, Pesnica

Pri Kerenčičevih v Pesnici je bila leta 1941 izredno važna postojanka osvobodilnega gibanja. Pri njih so se zbirali skojevci, tu so hranili tudi material za pokrajinsko tehniko. Od konca junija 1941 se je tu zadrževal prof. Jože Kerenčič. Od tu je odhajal v Slovenske gorice in tam organiziral upor. Pri Kerenčičevih so se leta 1941 sestajali člani pokrajinskega komiteja KPS za severno Slovenijo.  Konec leta 1943 in v 1944 je pri njih delovala okrožna tehnika. Štirje člani Kerenčičeve družine so dali življenje v boju za svobodo.  Na Kerenčičevi hiši je bila odkrita spominska plošča leta 1954.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str. 527.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 225.

google.com/maps/Pesnica39

Pesnica 39, Pesnica pri Mariboru Koordinate: 46.60765426715539, 15.675937668817364.

   TU JE BILA KERENČIČEVA

    DOMAČIJA OD ZAČETKA

         VSTAJE ZVESTA IN

  POMEMBNA POSTOJANKA

NARODNOOSVOBODILNEGA

      BOJA IN DRUGI DOM

     NARODNEGA HEROJA 

      JOŽETA KERENČIČA.

      OČE, HČI IN SINOVA 

      SO DALI ŽIVLJENJA

           ZA SOBODO

Obstoječi spomeniki
D.Divjak 27.2.2023 R. Zupanec, 10. 10. 2023
10.10.2023. 00:00
Označil kot obstoječe, dodal tri lastne fotografije in koordinate. R. Zupanec, 10. 10. 2023
Spominska plošča
Pesnica
k.o.: 606 - RANCA, št.parc.: 541
8403
Pokopališče Spodnja Kungota, Grob Kerenčičevih

vir:https://os-kungota.si/dogodek/pred-jesenskimi-pocitnicami/

in

FB Kulturno - umetniško društvo Marice Kerenčič Pesnica.

herojgrob123

Pokopališče Spodnja Kungota. Hiša v bližini: Gradiška 350 Grob leži v V/7 desno s številko 224 Na sloju Grobišča je oznaka za grob locirana v Zgornji Kungoti, kar pa ni prav. Koordinate: 46°36′47.26″N 15°39′03.25″E.

Našim dragim padlim borcem za svobodo in enakopravnost v spomin!
    KERENČIČ ANTON rojen 1884, umrl januarja 1945. v Dahau
KERENČIČ JOŠKO rojen 1923, padel novembra 1944. v Kresnicah
         KERENČIČ ZVONKO - HOTIMIR
   rojen 1926 padel oktobra 1944 na Koroškem
           KERENČIČ MARICA - JELKA
rojena 1927, bila ustreljena aprila 1945 v Mariboru
           Lepo je veš mama, lepo je živeti,
toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!
                                                               (Kajuh)
                                                  Mama, brat, sestra

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar, 21.6.2023 R. Zupanec, 10. 10. 2023
10.10.2023. 00:00
Označil kot obstoječe, dodal tri lastne fotografije, koordinate ter k.o. in parc. št.
družinski nagrobnik
Kungota
604 Gradiška, parc. št. 307.
3269
Padlim delavcem tovarne TOKO Domžale

Desetim padlim delavcem Zornove-Okršlarjeve tovarne - TOKO. Ob spomeniku je na tristranem prizmatičnem nosilcu plošča, posvečena uvajanju samoupravljanja. Odkrito 27. 4. 1959 in 1960, prestavljeno 2005.

  • Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 93.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 187.
  • EŠD 15883
V pasaži med Karantansko 1 BCD in Slamnikarsko 3 AB, kjer je poslovni center Krizant v Domžalah, na prostoru, kjer je bil nekoč vrt tovarne TOKO.

Spomenik padlim:

                           [zvezda]

NJIH SRČNA KRI JE OSVETLILA NAŠE DNI

VODNJOV JANKO           1909 - 1944

COTMAN MIMI                 1921 - 1944

KOŠIR FRANCE               1927 - 1944

ŠIFTAR IVAN                    1919 - 1944

VODOPIVEC HERMINA   1919 - 1945

HABJAN STANE               1919 - 1944

JUVAN JANEZ                  1924 - 1944

KORBAR LUDVIK             1922 - 1944

SVETLIN LOJZE               1911 - 1944

KAVKA FRANC                 1926 - 1944

                          SLAVA

SLAVA 

.

Spomenik samoupravljanju:

     PRED DESETIMI LETI
     SMO URESNIČILI GESLO
     TOVARNE DELAVCEM

     20. 8. 1960

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik pod vodstvom Marte Pirnat 6. 7. 2018
28.6.2023. 00:00
Dodal dve sveži fotografiji M. Greenberga. M. Hladnik 28. 6. 2023
klesan kamen z zvezdo in plošča
Domžale
1959 DOMŽALE, 3972/6
7483
Joško Petančič mitraljezec

Spomenik iz kamna z vklesanim in obarvanim zapisom se nahaja cca 60m od hiše Jelovice 10 proti cerkvi sv. Bolfenka, približno 10 m nad cesto. 

Sv. Bolfenk, Jelovice

 [zvezda]

JOŠKO PETANČIČ

ROJ. 1925 PADEL 1945

BOREC KOZJANSKE ČETE

OLGA MEGLIČ  IN MAJŠPERK

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik 9. 4. 2022
18.9.2023. 00:00
Po opozorilu Romana Zupanca premaknil Na zemljevidu narobe locirani spomenik 200 m proti JZ na ustreznejše mesto. Vpisati še koordinate in fotografirati spomenik. M. Hladnik 1. 8. 2023 Spomenik se nahaja cca 60m od hiše Jelovice 10 proti cerkvi sv. Bolfenka, približno 10 m nad cesto na težko dostopnem terenu. S ceste je zaradi rastja skoraj neviden, do njega ne vodi nobena pot. Premaknil koordinate spomenika na ustrezno mesto, dodal lastne tri slike in spomenik označil kot obstoječ. R. Zupanec, 18. 9. 2023
Spomenik
Majšperk
500 BOLFENK, 360