| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Sečovlje,Josip Križaj |
Josip Križaj se je rodil 13.marca 1911 v Koprivi na Krasu. Najprej se je šolal v salezijanski šoli v Ljubljani, kasneje pa je zaradi propada domače trgovine v Koprivi na Krasu prekinil šolanje in se vrnil domov. Delal v trgovini na Opčinah, kasneje pri svojem stricu v Ajdovščini. Že v mladih letih je izkazoval veselje do letenja. Jeseni leta 1929 je italijansko letalstvo razpisalo natečaj za pilote in nanj se je prijavil tudi Križaj. Po uspešnem zaključku šolanja v Capui pri Neaplju je 11.marca 1930 kot 139 od 339 kadetov položil izpit za pilota in dobil čin podčastnika, nato pa si v civilni šoli tovarne Breda pridobil pilotsko diplomo. Služil je med drugim tudi v eskadrilji, ki ji je poveljeval kasneje slavni letalec, maršal in kasnejši fašistični letalski minister Italo Balbo. Skupaj z njim je nastopal na mitingih, ki jih je Balbo prirejal v znak razkazovanja moči italijanskega letalstva svetu. Vendar pa se je medtem v Italiji okrepil fašizem in z njim je postalo vojaško okolje za Slovenca vse bolj neprijazno. Navkljub odličnim ocenam njegovih sposobnosti letenja (za Križaja je neki njegov poveljnik zapisal, da ni samo izjemen pilot, pač pa tudi zanesljiv in discipliniran vojak) je bila njegova prošnja za profesionalnega vojaškega pilota zavrnjena. Vse kar so mu bili Italijani pripravljeni ponuditi je bila uvrstitev v rezervno letalstvo, kar pa ni zadoščalo za apetite mladega, letenja željnega Križaja. Posledično se je tako krepilo njegovo protifašistično razmišljanje in začel je iskati možnosti za prebeg v Jugoslavijo. Leto 1930. Leto šolanja je minevalo. Bližali so se vojaški manevri. Piloti gojenci so postali vzemirjeni in nestrpno so pričakovali izbiro najboljših za manevre. Teh so se vedno udeležili visoki vojaški krogi. Poveljnik šole v Capui je izbral skupino gojencev, za svojega levega spremljevalca je določil Križaja. Skupina je poletela in izvedli so nekaj poletov in akrobacij. V enem od poletov je bila situacija za Križaja kot levega spremljevalca zelo neugodna, saj je moral preleteti nizko nad hangarjem, kar mu je tudi z rahlim manevrom lepo uspelo in takoj se je ponovno uspešno vključil v formacijo letal. To je pri vseh prisotnih sprožilo odobravanje prisebnosti in dobrega manevriranja pilota-gojenca. Ob tej priložnosti je dobil tudi medaljo za udeležbo na vojnih manevrih. V okviru vaj je sodeloval tudi na drugih mitingih. Medaljo za sodelovanje na mitingu aerokluba "Emilio Pensuti" je dobil v Milanu leta 1931. Ti dve medalji sta shranjeni v Vojnem muzeju Logatec. Priložnost za prebeg je izkoristil 25. junija 1932, ko je opravljal redne vojaške vaje, predpisane za rezervne pilote, na letališču Campoformido pri Vidmu. Križaj je namesto, da bi pristal na videmskem letališču, preletel državno mejo in v svojem Fiatu AS1 letel vse do Ljubljane. Nekaj časa je krožil nad mestom, potem pa je prepoznal stezo v Šiški in varno pristal. Po pristanku je takoj zaprosil za politični azil. Jugoslovanske oblasti so ga zaprle in zasliševale ter ga po nekaj mesecih konfinirale v Loznico ter Bjeljino v vzhodni Bosni. Medtem pa so mu v Italiji sodili v odsotnosti zaradi kraje letala in nezakonitega prečkanja meje - obsodba: 16 mesecev zapora. Sprva je življenje v Jugoslaviji pomenilo zanj razočaranje, namesto redne službe se je moral preživljati s priložnostnimi deli. Reven kot miš se je nekaj časa celo hranil v menzi Bjeljinske bolnišnice. Po dveh letih se je vrnil v Ljubljano k sestri Stanislavi. Istega leta so mu dali jugoslovansko državljanstvo in ga sprejeli v letalstvo, poslali so ga med izvidnike v Zemunu, priznali pa so mu tudi čin narednika. Leta 1936 se je pričela španska državljanska vojna in Križaj se je prijavil v mednarodne brigade. Sam je že predtem postal član organizacije TIGR in je bil eden od mnogih Slovencev, ki so bili pripravljeni bojevati se na strani španskih republikancev. Avgusta 1936 je bil že v Španiji, kjer so ga uvrstili v mednarodno eskadriljo Espana pri Madridu, kjer je kmalu dočakal prve boje. Letel je v prek sto bojnih misijah, v dveh od njih pa so ga sestrelili. Prvič je bil sestreljen 11. septembra in je z zadetim letalom Neuport 52 pristal na nekem travniku pri Talaveri. Sestrelil ga je italijanski as narednik Magistrini. Tudi pri drugi sestrelitvi 15. oktobra naj bi po nekaterih navedbah sodeloval Magistrini, vendar v njegovem letalskem dnevniku te sestrelitve ni zapisane. Je pa zapisana pri španskem letalskem asu Jose Garcia Morato nad letalom Leoire 46. Verjetno gre za pomoto pri identifikaciji letala, ker je teh letal v Španiji sodelovalo zelo malo. Vsega skupaj tri letala in nobeno od njih ni bilo 15. oktobra sestreljeno. Usodnega 15. oktobra je Križaj letel kot zaščita republikanskih bombnikov Potez 530. Z višine 3000 m so ga napadli trije italijanski lovci CR32 (Caccia Rosatelli CR32-Lovec Rosatelli CR32) Po prvem napadu sta ga zapustila oba njegova spremljevalca in sam se je moral boriti proti vsem trem nasprotnikom. Boj je trajal 15 minut in se končal z zmago Garcia Morata nad Križajevim lovcem Dewoitine D.371. Križaju se je ranjenemu sicer uspelo rešiti iz gorečega letala, vendar je pristal v rokah sovražnika in postal vojni ujetnik. V boju je izgubil dva prsta na nogi in pri odpiranju padala si je zlomil tri rebra. Med vožnjo na zaslišanje in v bolnišnico ga je posnel neki snemalec ameriške družbe Paramount Pictures in v objavljenem filmu, ki so ga kasneje prikazovali po svetu in tudi doma v Sloveniji, so znanci prepoznali Križaja in o tem obvestili njegovo sestro Marijo. Križaj je iz bolnišnice uspel poslati pismo svoji sestri Mariji Fajgel v Ajdovščino, v njem pa napisal, naj prepis pisma pošljejo sestri Stanki na Ptuj. V njem je zapisal, naj obvestijo poveljstvo eskadrilje Espana, da je bil sestreljen in da je živ. Sestra Stanka je ukrepala in v Parizu uspela, da so ga uvrstili na seznam za izmenjavo ujetnikov, kar se je obrestovalo po sedmih mesecih, ko so njega in še dva ruska pilota zamenjali za tri italijanske pilote. Križaj se je kmalu vrnil nazaj v Španijo, kjer je letel tudi z letalom Dewoitine D.371 ter so mu ruski inštruktorji zaupali vodenje ene od eskadrilj v zvezi z nalogami pri obrambi vzhodne španske obale. Kot poveljnik naj bi se zelo izkazal. Njegov pilot Luis Angosto Ortiz se ga je spominjal kot svojega poveljnika takole: »Bil je pogumen hladen in racionalen. Kljub njegovi strogosti smo ga zelo spoštovali.« Aprila 1938 se je vrnil v Jugoslavijo in se najprej zaposlil kot tajnik aerokluba v Somboru, kjer se je tudi usposobil v letenju s jadralnim letalom. Kot inštruktor letenja je poučeval na predvojaški pilotski šoli v Smederevski Palanki, kjer je leta 1939 izšolal tamkajšnji prvi razred gojencev jugoslovanskega vojnega letalstva. Med učenci se je spoznal tudi z bodočo ženo Jeleno Stefanović, s katero se je naslednje leto poročil. Njuna poroka aprila 1940 je bila prva zakonska zveza dveh letalcev v Kraljevini Jugoslaviji. Ob napadu na Jugoslavijo 6.aprila 1941 je bil mobiliziran in poslan na letališče pri Sarajevu, kjer pa zaradi vsesplošnega kaosa in nesposobnosti sploh ni bilo letal. Padel je v nemško ujetništvo in bil poslan v ujetniško taborišče, od koder mu je uspelo pobegniti in se vrniti v porušeni Beograd k ženi Jeleni. Po zasedbi dežele se je skupaj z ženo umaknil na podeželje. anuarja 1945 se je Križaj pridružil NOVJ. V Zemunu je decembra 1944 postal inštruktor letenja in poveljnik tretje eskadrilje 11. lovske divizije. Do konca 2. svetovne vojne se je udeleževal bojev na sremski fronti, za kar so ga avgusta 1945 odlikovali s redom hrabrosti in medaljo za hrabrost ter povišali v čin podporočnika. Po koncu vojne je njegova enota operativno delovala na letališču Velika Gorica pri Zagrebu, od koder je 9 junija 1945 z letalom DH 82 Tiger Moth poletel proti Ajdovščini. Po pristanku na ajdovskem letališču so ga navdušeno pozdravili domačini in partizanske oblasti so priredile partizanski piknik. Križaj je stal v letalski kabini in klical: »Čaven tu sem!« Maja 1947 je bila Križajeva skupina premeščena v Ljubljano. Lovci so vzletali z letališča Polje in iz letališča Pula. Križaj je takrat že imel čin kapetana, bil je pomočnik komandanta divizije za letenje, ter odgovoren za operativo. ne 8. oktobra 1948 je bil poslan na izvidniški polet, ker so se na območju Karlovca pripravljale vojaške vaje vojske FRJ. Ker je bilo vreme zelo neugodno za letenje, sprva Križaj ni bil pripravljen vzleteti, vendar je po ukazu poveljnika divizije le poletel, z napol pripravljenim letalom Jak-3. Letalo naj bi tisti dan že letelo in ni imelo dovolj goriva za polet. Sicer je bil na letališču na obisku tudi visoki general, ki je za vsako ceno vztrajal pri svoji odločitvi o Križajevem poletu, saj je bil Križaj zelo izkušen pilot in je imel več naleta kot vsa njegova eskadrilja skupaj. Ko je Križaj vzletel, se je nebo nad Ljubljano stemnilo in zelo pooblačilo. Križaj je nekaj časa krožil nad letališčem, vendar se je kot izkušen pilot usmeril proti Primorski. Verjetno je bil navajen letenja proti Pulju in se je zato usmeril tja. Letalo je na poti strmoglavilo na južno pobočje Snežnika. Po nekaterih izjavah je letalu zmanjkalo goriva (Jaki so v tistem času lahko leteli samo dobro uro), po drugih pa naj bi bil namenoma poslan v tako imenovano "častno smrt". Po izginotju letala so iz letališča Polje organizirali iskalno akcijo in so po treh dneh le našli razbitine letala. Križaja so z vsemi vojaškimi častmi pokopali na pokopališču Žale v Ljubljani. Njegov častni vod so sestavljali njegovi najboljši piloti. Danes se po pilotu imenuje aeroklub v Ajdovščini, njegov spomenik stoji tudi na aerodromu Portorož. Ostanek krila je spomenik pod Snežnikom na sami slovensko hrvaški meji Vir: Josip Križaj. Wikipedija, prosta enciklopedija EŠD 22718 Geslo: prekomorci123 |
Doprsni kip Josipa Križaja se nahaja pred letališko upravno stavbo letališča Portorož v Sečovljah |
Spredaj: JOSIP KRIŽAJ 1911/1948 PILOT JUNAK ŠPANSKE REPUBLIKANSKE VOJSKE 1936-1939 IN NARODNOOSVOBODLINE VOJSKE JUGOSLAVIJE Na levi strani: JOSIP KRIŽAJ 1911/1948 PILOTA EROE DELL'ARMATA REPUBLICANA SPAGNOLA 1936-1939 E DELL'ARMATA DI LIBERAZIONE NAZIONALE JUGOSLAVA ERETTO DAGLI AVIATORI COMBATENTI DELLA EPL D'OLTREMARE 21 MAGGIO 1980 Na desni strani POSTAVILI LETALCI PREKOMORCI -BORCI NOVJ 21.MAJA 1980 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Česnik Bojan 13.2.2017 |
13.2.2017. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip |
Piran |
K. o. 2632 Sečovlje, parc. št. 6279/11 |
|
Ruskemu vojaku, Ponikva |
Spominska plošča se nahaja ob kraški jami Zgornje Steske (Steska jama), kjer so pogumne mladenke med vojno zdravile hudo ranjenega Rusa, borca Tomšičeve brigade.
|
Spomenik se nahaja nad ribnikom Cokan v Steskah. Hiša v bližini: Studence 21A, Žalec |
NIKOLAJ KATANOV, RUSKI DRŽAVLJAN . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik, 07.09.2020 |
16.10.2023. 00:00 |
— |
Dopolnil besedilo in dodal fotografije, ki jih je poslal Danijel Jelen. M. Hladnik 10. 1. 2022, 16. 10. 2023
|
Spominska plošča |
Žalec |
— |
|
Pokopališče Jurjevica, Franc Pajnič |
SIstory navaja: Ime in priimek: Franc Pajnič, Oče: Janez, Mati: Marija, Priimek matere: Šilc, Po domače: Stričevi, Datum rojstva: 11.09.1923, Kraj rojstva: Jurjevica, Kraj bivanja: Jurjevica, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): delavec priložnostni, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 18.07.1942, Kraj smrti / izginotja: Jurjevica, Kraj pokopa: Jurjevica, Država pokopa: Slovenija
|
Lokalno pokopališče, skozi levi vhod pri cerkvi ter do pokoališkega zidu na levi strai, grob je četrti z leve strani. |
DRUŽINA PAJNIČ SIN FRANCE 8.9.1923 - 18.7.1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 4.8.2024 |
4.8.2024. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Ribnica |
K.o. 1623-JURJEVICA, št.parc.:98/3 |
|
Grčarevec, padlim borkam in borcem NOV |
EŠD 21520 Na tem mestu je maja 1945 ob osvobajanju slovenskega ozemlja padlo 13 partizanskih borcev Hercegovcev, pripadnikov IV. Jugoslovanske armade. Spomenik predstavlja kamnit steber, delno iz neobdelanega kamna in delno iz obdelanega, ki se iz kamnitega stebra nadaljuje v spuščajoči zid. Čelo zida je visok okoli 3,80 m, širok 0,80 m in ga poleg vklesanega napisa na vrhu delno pokrivajo še štiri napisne kamnite plošče, na katerih so popisani vsi borci, ki so padli na območju Grčarevca, 39 po številu. Spomenik so odkrili 1957. leta po načrtih arhitekta Borisa Kebe. Na njem je bil prvotno spisek 13 padlih borcev Hercegovcev, a so spomenik leta 1986 obnovili in mu dodali še spisek ostalih padlih borcev. arhiv zb logatec Foto: Miloš Toni |
Spomenik stoji med hišama Grčarevec 18 in Grčarevec 21, na levi strani cestišča ob iztopu iz vasi Grčarevec proti Postojni. |
na vrhu-velikost zglajene površine1,00 x 0,80 m: TU POČIVA 13 HERCEGOVCEV PADLIH ZA DOMOVINO plošča pod tem napisom, velilkost 0,20 x 0,80 m: PADLI V GRČAREVCU pravokotna plošča, velikost 1,00 x 0,80 m: OSMAN BAJRIĆ - MUHAMED BAKALOVIĆ - RISTO BIJELIĆ - MOMČILO BOGDANOVIĆ - HASAN BOGONIĆ - HAKIJA BRKOVIĆ - MILAN BUKVIĆ - ŠEFKIJA CICVARA - ISMET ČEĆO - BAJRO DERKIĆ - HAMZA ĐILAS - STOJANKA GOJIĆ - TODOR GOLIJANIN - RAŠID HASANAGIĆ - ADEM JELEČKOVIĆ - FAHRUDIN KEMURA - MILAN KLAČAR - IKO MADIĆ - HUSEIN MAKSUMIĆ - ŠERIF MASLEŠA; narobe obrnjena trapezna plošča, 1,00 x 0,40 in 0,80 m: MEHMED MARIĆ - VELJKO MEDAK - RISTO MIHIĆ - OBRAD MIJANOVIĆ - RADOVAN PAROVIĆ - BOGDAN MILOŠEVIĆ - DUŠAN MILOŠEVIĆ - MUHAREM MULAGIĆ - ČAMIL PAŠIĆ - MILORAD SINOBAD - ARIF SMAILBAŠIĆ - JOSIP STANIĆ - SMAIL TOPUZ - ANTE VUKADIN - MUSTAFA GOLOŠ - ŽIVANA VUKOJE - ŠAČIR BEGOVIĆ - MUSTAFA CERIMAGIĆ - HASAN BEĆIROVIĆ spodnja plošča, velikost 0,18 x 0,80 m: 14.9.1986 OO ZZB NOV LOGATEC Na sredini urejenega prostora oz. na koncu popločene površine stoji betonska ploščad s podstavkom velikosti 0,50 x 1,20 x 0,40 m v katerega je vgrajena kamnita plošča iz temnega kamna, velikosti 0,25 x 0,40 m, z vklesanim napisom: SLAVA PADLIM BORCEM ZZB G.L. Na vrhu podstavka stojijo peterokraka rdeča zvezda iz betona, velikosti 0,80 m, in dve vazi iz svetlega kamna |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Pergovnik,april,2017, T. Bizjak 26.6.2020
30.maj 2021 dopolnil D.Divjak |
30.5.2021. 00:00 |
— |
30.5.2021 dodal povezavo D.Divjak |
kamen |
Logatec |
k.o. 2019 - Grčarevec, par. št.: 362 |
|
Nova Štifta, spomenik padlim |
Spomenik predstavlja naravni kamniti pokončni valj, visok okoli 120 cm, premera okoli 40 cm, ki ima na višini 80 cm pritrjene - vzidane štiri pravokotne kamnite plošče, svetlejše barve, velikosti 20 x 60 cm, z vklesanim napisom. Krajevni organizaciji ZZB NOV Ribnica in Sodražica sta v spomin vsem žrtvam, ki so padle na pobočjih Nove Štifte postavili v juliju 1967 spominsko znamenje na parcelni številki 1278 k.o. Zamostec po zamisli gradbenega tehnika - arhitekta Janka Hrena. Odkritje je bilo 22. julija 1967. Zasnova spominskega znamenja je izbrani naravni kamen iz apnenca-samice, katerega v srednjem delu oklepa obdelani pas iz naravnega kamna.( zabeleženo v arhivu ZB NOB Ribnica, zapisal Franc Levstek) |
Spomenik stoji v naselju Nova Štifta, v križišču lokalne ceste, ki pelje do cerkve Marijinega vnebovzetja in ceste, ki pelje proti Travni gori. |
V SPOMIN PADLIM BORCEM V NOV 1941 - 1945 OD VSEPOVSOD Z GORA GOZDOV S PORUŠENIH DOMOV IN GROBOV KRIČI ZAUPAJTE, TOVARIŠI, VERUJTE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 20.7.2017. |
20.7.2017. 00:00 |
— |
Obisk Luštrek avg. 2022. |
naravni kamniti valj z napisnimi ploščami |
Sodražica |
k.o.1622, parc.št.:1639/25 |
|
Spominski obeležji Dragoljubu Milovanoviču, sekretarju CK SKOJ in konferenci komunistov leta 1937, Završnica |
Bronasti relief je posvečen sekretarju CK SKOJ Dragoljubu Milovanoviču, ki se
je leta 1922, ob ilegalnem prehodu meje, ponesrečil pod Stolom. Po ustanovnem kongresu KP Slovenije na Čebinah je bila spomladi leta 1937 ob
jezeru v Završnici partijska konferenca jeseniškega okrožja. Komunisti so
razpravljali o sklepih ustanovnega kongresa in o širjenju partijskega vpliva.
Poleg članov okrožja sta se konference udeležila član CK KPS Edvard Kardelj in
Stane Žagar. Konferenci je posvečena bronasta plošča z napisom. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 198. |
Levo ob cesti na robu travnika malo naprej od akumulacijskega jezera Završnica. |
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik, dopolnil Marko Gričar, 31. 3. 2017. |
6.2.2024. 00:00 |
— |
Dodal svežo sliko. M. Hladnik 6. 2. 2024 |
Bronasti relief in Bronasta plošča na naravni skali. |
Žirovnica |
— |
|
Dvor pri Polhovem Gradcu, pokopališče, Laznik Jože |
datum rojstva: 18. 3. 1906, kraj rojstva: Log pri Polhovem Gradcu, vojni
status: Civilist, datum smrti: 20. 2. 1943, kraj smrti: Renicci, država smrti:
Italija, kraj pokopa: Micciano, država pokopa: Italija, vzrok smrti: Umrl v
taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Dvor pri Polhovem Gradcu, od pokopališke cerkve 2. vrsta, 2. grob z desne strani vrste ( 2. grob levo od razpela).
Hiša v Bližini: Dvor pri Polhovem Gradcu 15 |
[križ, klas] LAZNIK JOŽE 1906 - 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 4.6.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
4.6.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Dobrova-Polhov Gradec |
K. o. 1983 BABNA GORA, parc. št. *1/2 |
|
Sv. Anton, veliko spominsko obeležje |
Kamnita plastika in dve samostojno stoječi kamniti plošči z imeni; postavljeni na tlakovanih tleh s kamnitimi ploščami. Delo Jožeta Pohlena, 17. 5. 1970. Avtor besedila je dr. Rado Bordon. Spomenik izdelal akademski kipar Jože Pohlen. Spomenik padlim v NOB in drugim žrtvam fašitičnega nasilja so postavile DPO v letu 1970. Pokrovitelj: KS Sv. Anton Spomenik je v spomin za 38 padlimi borci v NOV in 25 žrtvami fašitičnega nasilja iz vasi in zaselkov: Sv. Anton, Potok, Kavaliči, Kocjančiči, Dvori, Kortina in Pečki.
|
Nasproti zadružnega doma v Sv. Antonu na desni strani ceste stoji spomenik. Sv. Anton1 |
Levi blok: . Desni blok: |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 17. 02. 2017 |
8.2.2024. 00:00 |
— |
Dodal dve fotografiji. M. Hladnik 27. 9. 2020.
M. Kermavnar, 8.2.2024, dodal Besedilo na spomeniku |
klesani kamen |
Koper |
K. o. 2612 Sveti Anton, parc. št. 2010/1 |
|
Padlim borcem in žrtvam okupatorjevega nasilja ter ustanovitev Brkinske čete, Rjavče |
Spomenik je postavljen na dvignjenem prostoru nad cesto. Do njega vodijo štiri stopnice. Sezidan je iz obdelanih kamnitih blokov. V osrednjem delu spomenika se nahaja spominska plošča, ki je posvečena padlim borcem in žrtvam okupatorjevega nasilja iz vasi Rjavče. Na njej so izpisana imena in priimki ter letnice rojstva in smrti dvanajstih vaščanov. V kamniti blok v srednji (tretji) vrsti, na levi strani spominske plošče, je vklesano besedilo, ki se nanaša na ustanovitev Brkinske čete. V kamniti bloki iste vrste, ki se nahaja na desni strani spominske plošče, pa je vklesan posvetilni verz. Na vrhu spomenika je postavljen simbol Triglava. |
Spomenik se nahaja v vasi Rjavče, čez cesto nasproti hiše s hišno številko Rjavče 24. |
SPOMLADI LETA 1942 KO SO NARODI JEČALI POD SILO FAŠIZMA JE BILA USTANOVLJENA BRKINSKA ČETA NEPOZABIMO KAKO SE JE TREBA BORITI ZA SVOBODO ------- V SLAVO IN SPOMIN V ČASU NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM OKUPATORJEVEGA NASILJA IZ RJAVČ 1912 FRANC FRANK 1944 1927 JOŽE FRANK 1944 1921 ANTON LUDVIK 1944 1923 JOŽE LUDVIK 1944 1924 ANTON MAHNE 1945 1925 FRANC MAHNE 1944 1925 MARJAN MAHNE 1943 1924 VINKO SAMSA 1945 1898 ANTON LUDVIK 1944 1881 MARTIN LUDVIK 1944 1929 ROKO FRANK 1945 1874 JOŽE SAMSA 1945 ------- KAKOR SEME JE BILO TRPLJENJE KAKOR SEME KI NAM NJIVO POZLATI |
— |
— |
— |
— |
Potepan S., 3. 9. 2017, M. Hladnik 11.12.20020
29.maj 2021 dopolnil D.Divjak |
30.5.2021. 00:00 |
— |
Odkrita 10. 9. 1972. Javni spomeniki na Primorskem, 94. -- M. Hladnik
29.5.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Prostostoječi spomenik |
Ilirska Bistrica |
K.o.: 2564-RJAVČE, št.parc.: 807/2 |
|
Zgornje Gorje - pokopališče |
Na obeh straneh spomenika z okroglim zaključkom sta plošči z imeni padlih v 2. svetovni vojni. Njihovi grobovi so v vrstah pred spomenikom v kvadratu 25 x 25 m. Pokopališče 162 borcev, padlih v NOB, s spomenikom iz nabrežinskega kamna v obliki antične stele, ki jo krasi rozeta z zvezdo. V njej je kip žalujoče žene z vencem (načrt Vladimira Bratuž). Urejeno 1951 na pobudo Glavnega odbora ZZB NOV Ljubljana, izdelalo ga je Kamnoseštvo Kopriva. Spomenik in grobišče je odkrila Krajevna organizacija ZB NOV Gorje. Avtorja: Jože Plečnik (arhitekt; 1951), Vladimira Bratuž (kipar; 1951) EŠD 13229 Tu je pokopan tudi narodni heroj Andrej Žvan-Boris. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 251 (kot leto odkritja navedeno 1950). Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 210-214. Geslo: herojgrob123 |
Na zunanjem (zahodnem) zidu starega pokopališča ob cerkvi v Zgornjih Gorjah. |
Na okroglem spomeniku: SLAVIMO VAS, KER STE LJUBILI NAS, ŠLI V SMRT, DA NAM ŽIVLJENJE STE REŠILI. GORJANI, 1951 LEVA PLOŠČA: PADLI BORCI ZG. GORJE (13 imen) SP. GORJE (24) KRNICA(13) PODHOM(17) POLJŠICA (10) LAZE (8) GRABČE (4) DESNA PLOŠČA BORCI - ŽRTVE FAŠIZMA MEVKUŠ (5) ZG. GORJE (5) KRNICA(7) RADOVNA-POŽGANI (24) RADOVINA (4) SP. GORJE (13) GRABČE (4) REPNIK (1) LAZE (3) PODHOM (3) ŠKOCJAN DOBRAVA (1) POLJŠICA (3) BEOGRAD (1) MEVKUŠ-VIŠELNICA(2) |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik nedokončano, M.Kermavnar, foto 4, 14.1.2020 |
16.4.2023. 00:00 |
— |
— |
plošči, spomenik in grobovi |
Gorje |
2187 ZGORNJE GORJE, 2/2 oz. 3/4 |
|
Narodni heroj Alojz Hohkraut. |
Rodil se je Bukovici nad Laškim. Bil je rudar, član KP od leta 1932. Politično je deloval v Revirjih. Leta 1933 je bil poslan v Sovjetsko zvezo na študij in ostal tam dve leti. Sodeloval je v pripravah na ustanovni kongres KPS na Čebinah in se ga udeležil. Tu je bil predlagan za člana CK KPS. V NOV je vstopil leta 1941. Postal je komandir Revirske čete. Oktobra 1941 je prevzel dolžnost sekretarja OK KPS Litija. Ko je šel konec maja 1942 na politični sestanek, je padel pri Cvetežu v nemško zasedo in se težko ranjen ustrelil. Spominska plošča je v neposredni bližini DPD Svoboda Dobrna.Vir: Vodnik po partizanskih poteh. |
DPD Svoboda Dobrna. |
PADLIM BORCEM V NOV IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA RAJONA DOBRNA. 1941 -
1945.ARH STANE, KOTNIK TILKA, BALOH BLAŽ, LAMOVŠEK MIHA, BALOH
RUDOLF, MARIN EDI, BERAVS KARL, METELKO IVAN, BORIŠEK MARTINA, MOČILAR ALIJZ,
CAILINGER JOŽEF, PEČNIK IVAN, DOBERŠEK ALIJZ, PINTER SLAVKO, DOLINER ANTON,
PINTER ALBIN, FAKIN JULIJANA, PODGORŠEK VINKO, GUZEJ SREČKO, PREDOVNIK JOŽE,
HERCLA MIHAEL, ROTAR ERNEST, HOLEŠEK MIHA, STROJIN IVAN, HUDARIN ADOLF, ŠMIT
FILIP, JELEN PETER, TOMAŽIČ IVAN, JUH IVAN, ZIDAR IVAN, KLADNIK IVANKA, ZUPANČIČ
STANE, KLADNIK ANTON, ŽAVBI FRANC, KNIFIC IVAN, VRTAČNIK
JANEZ. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
27.3.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča. |
Trbovlje |
— |
|
Koprski zapori |
Besedilo za ploščo, odkrito 1959 na pročelju Osnovne šole Janka Premrla - Vojka je sestavil Ciril Kosmač, tudi sam zapornik v tej zloglasni koprski ječi. Šolo so 2006 podrli, plošča s slovenskim in italijanskim napisom se nahaja v Pokrajinskem muzeju Koper, Kidričeva 19, župan pa ima v predalu predlog, da ploščo vrne na javno mesto. |
Na mestu nekdanje OŠ, Muzejski trg, Koper.
Kje je bila prvotna lokacija plošče, popisovalcema ni znano. Zdaj je v skrajnem severozahodnem kotu zgornjega vrta Pokrajinskega muzeja Koper, Kidričeva ulica 19. |
NA TEM MESTU SO SE DO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po članku, fotografijah in podatkih Andraža Gombača, 10. 12. 2022 |
1.12.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 1. 12. 2024, po predlogi Luštrek Mojce in Janija uredil in dopolnil besedilo na plošči, dopolnil lokacijo, preselil zvezdico na sedanji naslov status spremenil na obstoječ in dodal fotografije 3/1 do 3/3. |
Spominska plošča |
Koper |
K. o. 2605 KOPER, parc. št. 757 |
|
Sinji vrh |
Datum odkritja: 5. julij 1959. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 103. Foto vir: Google Maps |
Sinji Vrh 1, Črnomelj, nekdanja osnovna šola |
V LETIH 1941 – 1945 SO PADLI V BORBI PROTI SLAVA JIM ------------------------------------------ od tu dalje kopija MH V LETIH 1941--1945 SO PADLI V BORBI PROTI DAMELJ KOT LUKANIČ I IVAN GORICA ŠPEHARJI HRIB MUKAVEC M MIHA SLAVA JIM KRAJEVNA ORG. SINJI VRH 5. VII. 1959 MARMOR GRADAC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 6. 2. 2022 |
29.4.2024. 00:00 |
— |
21.2.2022 dodal posnetka z Googl maps in dopolnil podatke D.Divjak
M. Kermavnar, 12.1.2023, dopisal imena na spomeniku in dodal foto 3/1, fb Združenja borcev za vrednote NOB Bele krajine
Dodal slike. M. Hladnik 29. 4. 2024 |
Spominska plošča |
Črnomelj |
K. o.: 1560- SINJI VRH, parcela: 773/19 |
|
Marica Satler, Spodnji Ivanci |
»Na moj dom je tudi večkrat prinesla važna sporočila poštna uslužbenka Marica Satler iz Ivanjc. Marica je bila zelo delavna in zanesljiva. Nekega dne se je že ob štirih zjutraj pojavila pri nas ter mi po naročilu Jova Jurkoviča sporočila, da so pri Rudolfu Sršenu našli ob aretaciji pismo, ki bi ga moral oddati Ivanu Nemcu-Vojku, pa mu je nenadna aretacija to preprečila.
|
Spodnji Ivanjci 10 a, v stavbi je podjetje Izba lepote. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
21.11.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 21. 11. 2024 v Opis dodala podatke iz Sistory (podatek o dnevu rojstva je drug kot na spominski plošči) in iz knjige Slovenke v narodnoosvobodilnem boju. |
Spominska plošča |
Gornja Radgona |
— |
|
Blagovica, pokopališče, Bergant Karol |
Anton Bergant: Ni v Sistory.
»V Blagovici in okolici so v narodnoosvobodilni vojni padli […]
Opomba: Karol Brgant je napisan tudi na spomeniku Padlim borcem v NOV in žrtvam ŽFN v času ljudske revolucije 1941–1945 (Padlim borcem v NOV). |
Pokopališče Blagovica, po poti od glavnih pokopaliških vrat, desno, 1. vrsta, 7. grob (šteto od poti) oz. 2. grob z desne strani vrste.
|
[križ] ANTON 1882 – 1943 TIHI DOM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 10.7.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
10.7.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Lukovica |
K. o. 1927 Blagovica, parc. št. 1 |
|
Plošča padlemu Antonu Konavcu |
Anton Konavec - Stjenka je bil politkomisar 3. bataljona Gregorčičeve brigade. |
Iz planine Leskovca po markirani poti proti jezeru Lužnica. Ko se pot razdeli proti Slemenu nadaljujemo še cca 200 m kjer je ob poti klopca. Zadaj na majhni ravnini stoji kamniti blok in plošča.
Plošča je dosegljiva po planinski poti s planine Kuhinja na Krn skozi Lužnico. Mimo planin Kašina in Leskovca pridemo do odcepa proti planini Sleme. Nadaljujemo proti Lužnici in kakšnih 300 m više tik pred koncem prvega niza ključev dosežemo manjšo uravnavo s klopjo. 20 m levo od klopi je skala, na kateri je plošča.
|
[zvezda] [srp in kladivo] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič 26.12.2018 |
26.6.2022. 00:00 |
— |
Po opozorilu Mojce Luštrek zbrisal podvojeno lokacijo spomenika ob poti kakih 400 m proti SV, ki sem jo postavil po zapisu Roka Uršiča 10. 10. 2018, in dopolnil opis dostopa. M. Hladnik 26. 6. 2022 |
Spom inska plošča na kamnitem bloku |
Tolmin |
— |
|
Dvor pri Polhovem Gradcu, pokopališče, Kovač Franc, Andrej, Anton |
datum rojstva: 23. 1. 1904, kraj rojstva: Dolenja vas pri Polhovem Gradcu,
vojni status: Civilist, datum smrti: 12. 7. 1942, kraj smrti: Dolenja vas pri
Polhovem Gradcu, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Italijanske
okupacijske enote
datum rojstva: 1. 12. 1911, kraj rojstva: Dolenja vas pri Polhovem Gradcu,
vojni status: Civilist, datum smrti: 12. 7. 1942, kraj smrti: Dolenja vas pri
Polhovem Gradcu, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Italijanske
okupacijske enote
.
datum rojstva: 9. 11. 1908, kraj rojstva: Dolenja vas pri Polhovem Gradcu,
vojni status: Civilist, datum smrti: 6. 3. 1944, kraj smrti:
Ellrich/Nordhausen/Mittlebau, država smrti: Nemčija, kraj pokopa:
Ellrich/Nordhausen, država pokopa: Nemčija, vzrok smrti: Umrl v taborišču /
internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Dvor pri Polhovem Gradcu, od pokopališke cerkve 2. vrsta, 3. grob z desne strani vrste.
Hiša v Bližini: Dvor pri Polhovem Gradcu 15 |
[križ] KOVAČEVI FRANC * 23. 1. 1904 + 12. 7. 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 4.6.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
4.6.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Dobrova-Polhov Gradec |
K. o. 1983 BABNA GORA, parc. št. *1/2 |
|
Murščak |
Iz Murščaka in okolice so v NOB padli 3 borci, 2 pa sta bila ustreljena kot talca. Kristina Lapi iz Murščaka je padla februarja 1945 v Slovenj Gradcu, Ivan Štalcer iz Janževega vrha je padel maj 1945 na Pohorju, Anton Rantaša iz Murščaka pa je padel decembra 1944 v Zg. Kocijanu. Kot talca pa sta biča ustreljena Stanko Ferenc iz Turjanskega vrha, ki so ga ustrelili pri Vidmu ob Ščavnici in Alojz Korošec iz Murščaka, ki so ga ustrelili pri Muri na Moti. Plošča je bila odkrita 7. oktobra 1956. Ob plošči je zlata plošča z reliefom. |
Pred križiščem cest na levi strani, stavba nekdanje šole, Murščak 61, v bližini je igrišče in ob cesti kapelica. |
V spomin padlim za svobodo Partizani LAPI KRISTINA Talca FERENC STANKO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 3. junij 2020 |
2.10.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 9.9.2024, dodal fotografijo 1 s spletne strani Prlekija-on.net . ZP
Dodal sveže fotografije in označil kot obstoječe. M. Hladnik 2. 10. 2024 |
Spominska plošča |
Radenci |
K.o.: 217-MURŠČAK, št.parc.: 466/3 |
|
TVD Partizan Borovnica |
— |
Borovnica, Zalarjeva cesta 010 |
https://www.tvd-partizan.si/ |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974 |
25.10.2024. 00:00 |
— |
— |
Telovadnica |
Borovnica |
— |
|
Padlim za svobodo in žrtvam fašizma, Hruševje |
Na tlakovan, z zelenico urejen prostor, je postavljen iz klesanega kamna zidan blok, spodaj širok 240 in visok 250 cm. Nanj je pritrjena marmorna napisna plošča z vklesanimi imeni padlih, širine 80 in višine 140 cm. Ob spomeniku so trije drogovi za zastave, ves prostor je zaključen s cipresami. Avtor je Pavel Göstl 22. 7. 1965. B. Černigoj: P. Göstl v dopisu Goriškemu muzeju iz leta 1979 ugotavlja, da ni mogel korenito vplivati na samo zasnovo spomenika, ker so domačini že imeli izdelano ploščo. Avtor je hotel samo poudariti urbanistično postavitev, vendar ugotavlja, da »so prav ta bogati estetski atribut k sicer skromnemu spomeniku pokvarili z gradnjo nelepe družinske hiše«. Avtor napisa: KO ZB NOV Hruševje Spomenik je posvečen 18 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Odkrit je bil 3. 7. 1966. Množično sodelovanje vasi s partizansko vojsko potrjuje izvolitev prvega odbora OF na množičnem sestanku 17. septembra 1943 v hiši št. 17 pri Spodnjih Kadetovih; še bolj pa odhod desetih vaščanov k partizanom. Odšli so 29. septembra 1943 z zbornega mesta Dol (ograda) v popolni bojni opremi z mitraljezom in minometom. Vključili so se v neposredne borbe z Nemci, ko so ti najbolj požigali po bližnjih vaseh – na Malih Brdih so gorele 4 domačije, na Velikih Brdih pa ena. Tam so tedaj ubili tudi aktivista Jožeta Severjevega. Nemci so podivjali, ker so jim partizanske brigade zastavile pot nad Razdrtim v pogorju Nanosa. Skozi Hruševje je vodila med NOB važna kurirska pot od Sajevč ali karavle P-3 v Lozah preko Nanoščice, mimo Čadeževega mlina v Strane, kjer je bila Komanda mesta Senožeče, kasneje z imenom Postojna in postaja R-1. Čadežev mlin pri Hruševju je bil »partizanski« mlin in važna kurirska javka. Nedaleč od mlina je v letih 1944-1945 aktivno delovalo kmetijsko posestvo Škule pod vodstvom Rajonske gospodarske komisije Podgora. V vasi Hruševje je od oktobra 1943 do osvoboditve stalno deloval tudi obveščevalni center za Komando mesta, za vse vojaške enote, ki so se zadrževale in operirale na območju Rajona Podgora, ter posebej za Obveščevalni center XXXI. divizije IX. korpusa. Organizacija SKOJ je bila ustanovljena 5. decembra 1943 v hiši št. 12/20 pri Zgornjih Kadetovih. Mladina je bila za svoje aktivno delo (napisne akcije, zbiranje orožja in drugega materiala) pohvaljena na rajonskem mladinskem komiteju. Zelo aktivno je delovala tudi organizacija žena. Nosilci nekaterih pomembnih funkcij v odboru OF so bili predvojni aktivisti, ki so delovali v organizaciji TIGR, med temi tudi Jakob Sajovic. Na OŠ Hruševje je spominska plošča (l. 2014) posvečena Jakobu Sajovicu in tovarišem. Od decembra 1943 do konca vojne je uspešno delovala partizanska šola, ki jo je vodila partizanska učiteljica Mira Berne, udeleženka prvega pedagoškega tečaja za partizanske učitelje avgusta 1944 v Trebuši.
|
Ob glavni cesti, pri osnovni šoli, h. št. Hruševje 90. |
PADLIM ZA SVOBODO IN ŽRTVAM FAŠIZMA 1941 - 1945 . BIZJAK MIROSLAV 1921 - 1944 GOLE EDVARD 1926 - 1943 GORJANC VALENTIN 1911 - 1943 GORJANC VALTER 1916 - 1944 KRISTAN JOŽE 1914 - 1944 LUMBAR FILIP 1897 - 1944 NABERGOJ ALFRED-SKALA 1903 - 1944 OGRIZEK LUDVIK 1906 - 1945 STANIČ RUDI 1905 - 1944 SIMČIČ METOD 1918 - 1942 SELES JAKOB 1863 - 1944 SEVER JOŽE 1880 - 1943 SAJEVIC ANTON 1911 - 1943 ŠABEC ALOJZ 1910 - 1944 TOMINC EDVARD 1921 - 1942 ŽAKELJ PAVEL 1906 - 1944 DEVET FRANC 1898 - 1945 DEVET ALEKSANDER 1927 - 1945 . V ZAHVALO IN SPOMIN HRUŠEVJE 22.VII.1965 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, dopolnil D.Divjak, 14.marec 2020 ter 11. avgusta 2021 |
11.8.2021. 00:00 |
— |
Po besedilu Branke Černigoj dopolnil M. Hladnik 17. 12. 2020
11.8.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spomenik |
Postojna |
K. obč.: 2484 - HRUŠEVJE, št.parc.: 50/8 |
|
Koper - Doprsni kipi herojev NOB: Tomažič, Premrl in Maslo |
Skupaj v trikotniku stojijo doprsni kipi narodnih herojev Pinka Tomažiča, Janka Premrla Vojka in Karla Masla. Kipar je Jože Pohlen, kip Tomažiču je bil postavljen 25. 5. 1968, Premrlu Vojku 28. 9. 1968. Karlu Maslu je bil doprsni kip postavljen 24. 4. 2010.
|
Koper, na obali na severnem robu Hlavatyjevega parka ob mestni tržnici, preden s parkirišč pridemo na Pristaniško ulico. |
1915 - 1941 NARODNI HEROJ [zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik 30.4.2021
D.Divjak 13.4.2022 |
1.12.2024. 00:00 |
— |
M. Hladnik
D.Divjak dopolnil podatke 13.4.2022
M. Kermavnar, 1. 12. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil in dopolnil besedilo na plošči, dopolnil lokacijo, spremenil status na obstoječ in dodal fotografije 3/1 do 3/4. |
3 doprsni kipi narodnih herojev |
Koper |
K.o.: 2605 - KOPER, št.parc.: 889/1 |
|
Dobniško jezero, Izgon koroških Slovencev |
Ob 80. obletnici prisilnega izgona koroških Slovencev so v občini Finkenstein/Bekštanj 15. aprila 2022 odkrili spomenik, ki ga je oblikoval Valentin Oman. Nastalo je na pobudo lokalnega slovenskega kulturnega društva Jepa-Baško jezero. Aprila 1942 je bilo 25 koroško-slovenskih družin iz občine Finkenstein brez opozorila pobranih z domov in po vmesnem postanku v Celovcu odgnanih v prisilna delovna taborišča. Njihova imena so zapisana na dveh črnih stelah, ki stojita na podstavku. Vmes je stela iz belega marmorja z odlomljenim vrhom in kovinska skulptura Valentina Omana. |
Ob cesti Spodnje Dobje - Loče (Unteraichwald - Latschach), Na parkirišču poleg križišča Aichwaldsee-Strase in Koboldweg, 150 m od hiše Aichwaldseestraße 2, 9582 Unteraichwald, Avstrija, v smeri Loče.
|
napis na podstavku: V spomin družinam koroških Slovenkin Slovencev (napis je tudi v nemškem jeziku) ARNAJC HAJNŽELE RESSMANN TRATNIK LEDINCE LEDENITZEN PEČNIK MIKUČ TARMANN ZLAN MARTIČ KUHAR POGORJE POGӦRIACH |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 5.3.2025 |
5.3.2025. 00:00 |
— |
— |
— |
Avstrija |
— |
|
Škofja Loka, Loški muzej Škofja Loka, zbirka novejše zgodovine |
Zbirka novejše zgodovine predstavlja dogodke 1. in 2. svetovne vojne, medvojno stavkovno gibanje na Loškem ter obnovo in izgradnjo povojne škofjeloške občine. V zbirki je bogato dokumentarno gradivo, fotografije in predmeti iz 20. stoletja.« (Vir: https://www.loski-muzej.si/zgodovinske-zbirke/ Dostop 26. 10. 2023) Literatura 1. Podnar Franc, Obnovljena zbirka NOB v Loškem muzeju, Loški razgledi, Letnik 30, št. 1. 1983, str. 381-382. (https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GPFVLZ1Q/2b82fdc9-3989-45b0-9270-e4f22cef14e0/PDF Dostop: 27. 10. 2023. 2. Ohranjamo preteklost za prihodnost!, Zbornik ob 80-letnici Loškega muzeja Škofja Loka ( https://www.loski-muzej.si/f/docs/zbornik-ohranjamo-preteklost-za-prihodnost/Zbornik80_1.pdf Dostop: 27. 10. 2023) 3. https://zbnobskofjaloka.weebly.com/loscaronki-muzej.html Dostop: 27. 10. 2023
|
Grajska pot 13, 4220 Škofja Loka |
Zbirka novejše zgodovine |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 27.10.2023 po slikah in besedilu Zdenke Primožič |
27.10.2023. 00:00 |
— |
— |
Muzej |
Škofja Loka |
K. o. 2035 Škofja Loka, parc. št. *132 |
|
Lipsenj, pokopališče, grob Grebenc Alojzij |
SIstory navaja: Ime in priimek: Alojzij Grebenc, Oče: Janez, Mati: NULL, Priimek matere: NULL, Po domače: NULL, Datum rojstva: 12.06.1901, Kraj rojstva: Gradež pri Turjaku, Kraj bivanja: Lipsenj, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): orožnik, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 20.03.1944, Kraj smrti / izginotja: Moravče, Kraj pokopa: Lipsenj, Država pokopa: Slovenija
Geslo: nedokončano123 |
Po cesti iz Grahovega, preko Žerovnice do naselja Lipsenj, pri avtobusnem postajališču levo in do lokalnega pokopališča. Grob je na sredini leve strani, v drugi vrsti.. |
GREBENC ALOJZIJ Borec NOV *1901 +1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 26.9.2024, 2.10.2024 |
2.10.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dopolnil podatke 2.10.2024 |
Grob |
Cerknica |
K.o.:1679-LIPSENJ, št.parc.: 1348/2 |
|
Vitovlje, Spominsko znamenje borcu Mihajlu |
V kamnit zid je vzidana napisna plošča azerbejdžanskemu borcu Mehdiju Hüseynzadehu - Mihajlu, padlemu na tem mestu 2.11.1944. Ob zidu so postavljeni tudi kamniti deli portala kot del obeležja. Avtor je Darij Humar. Odkrit je bil 3.07.1983. Prenovljen 2017. EŠD 28449 https://sl.wikipedia.org/wiki/Mehdi_Hüseynzadə http://www.sloaz.si/SPIDocumentsList/O%20dru%C5%A1tvu/Gradivo/heroj-mihajlo.pdf |
Spomenik stoji na severovzhodnem koncu vasi Vitovlje. Hiša v bližini: Vitovlje 21a |
NA TEM MESTU JE 2.11.1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
24.4.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 17.10.2021, dodal fotografije 1 - 4/1 |
— |
Nova Gorica |
K.o. Vitovlje, 1095 |
