| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
STARO SELO-Padlim iz vasi Staro selo |
Kamniti zid iz obdelanega kamna se zaključuje v obliki Triglava. Na prednjo stran je pritrjena napisna plošča. Postavljen je bil 7. 8. 1955, koncept Peter Skvarča.
Besedilo na dnu napisne plošče je že zelo slabo čitljivo.
|
Ob glavni cesti skozi vas v bližini cerkeve. |
KOT ŽRTVE STE PADLI V BORBI ZA NAS PADLI: KOREN IGNAC 1911 - 1943 BENKO STANKO 1926 - 1944 KRANJC IVAN 1914 - 1944 UMRLI V INTERNACIJI: URŠIČ ANTON 1897 - 1945 KRANJC FRANC 1898 - 1945 RUKLI ALOJZ 1915 - 1945 GRUNTAR PALMIRA 1901 - 1945 . ŽRTEV BELOGARDISTOV: KRANJC ALOJZ 1927 - 1945 . SEDANJIM IN KASNEJŠIM RODOVOM V SPOMIN NA KRVAVO IN ZMAGOVITO POT V VELIKI NARODNOOSVOBODILNI BORBI 1941 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič 25.12.2018
28.februar 2021 dopolnil D.Divjak |
28.2.2021. 00:00 |
— |
28.2.2021 dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 3. 7. 2023, po predlogu Mojce Luštrek popravil napis na spomeniku. |
Prosto stoječi spomenik |
Kobarid |
K.o.: 2220-STARO SELO, šr.parc.: 846/2 |
|
Tovarna Titan Kamnik |
Bronasti kip borca je napravil kipar Božo Pengov, posvečen je 24 padlim borcem in 11 talcem, delavcem tovarne Titan. Odkrit je bil 29. novembra 1955. Na stavbi zraven je spominska plošča predvojni stavki. EŠD 12015 Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 18. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 23. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 213. |
V parku levo od vhoda v tovarno Titan na ovinku Kovinarske ceste v Kamniku, blizu h. št. 28. |
PADLI BORCI AVBELJ CIRIL BALANTIČ JOŽE BOLKA PETER BORIN VINKO CERAR IVAN HACIN JOŽE JUVAN FRANC JEREB MIHA KOLENC JOŽE KOŽELJ FORTUNAT LETNAR VINKO LETNAR MARIJA LETNAR JAKOB MOLE ALBIN MLAKAR DOMINIK MIKLAVČIČ ANTON OSOLNIK JANEZ OSENAR JULIJ OSENAR IVAN PETERNEL EDO ROZMAN BOJAN ŠTUPAR MARIJA URŠIČ FILIP ŽEBOVEC MIHA . TALCI ČERNE KAZIMIR DROLC FRANC JEGLIČ ANTON KALIŠNIK SLAVKO LAVTIŽAR RUDI POZNIK FRANC PREGELJ JANEZ PROSEN VIKTOR SITAR GENEROZ SUŠNIK JANEZ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 21. 7. 2018 |
14.8.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 15.8.2023, dodal napis na spomeniku, fotografije 3/2 do 3/5 in 4/1 ter izločil podatke o predvojni stavki. Vse po besedilu in slikah Zdenke Primožič.
Stavka je popisana v ločenem zapisu S. Gradišnika. |
obelisk s kipom |
Kamnik |
1911 KAMNIK, 717/24 |
|
Placido Cortese |
Redovnik Nicolo oz. Placido Cortese je rešil mnogo Židov, britanskih in jugoslovanskih vojnih ujetnikov v Italiji (Milano, Padova, Trst) pred gestapom. Izdala sta ga dva podtaknjena člana italijanskega odporniškega gibanja. Gestapo ga je v tržaškem bunkerju pred smrtjo hudo mučil, kremirali so ga v tržaški Rižarni. Njegov kip je v cerkvi v Padovi in v rodnem mestu Cresu ter v Sostrem.
|
Ptujska Gora 42, pri arkadah poslopja zraven romarske cerkve Matere božje.
Koordinate: 46.35443, 15.76121. |
Božji služabnik |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
R. Zupanec, 19. 2. 2024 |
19.2.2024. 00:00 |
— |
Dodal dve fotografiji, K.O. in parc. št. ter koordinate. R. Zupanec, 19. 2. 2024 |
Kip |
Majšperk |
439 PTUJSKA GORA, parc. št. 24/11 |
|
Osrednji spomenik padlim borcem na Jezerskem |
OPIS SPOMENIKA: Spomenik je izklesan iz hotaveljskega marmorja, žara je umetno kovana, ostrešje pa pokrito s skodlami. Spomenik je videti kot odprt paviljon na petih kamnitih stebrih. OPIS DOGODKA: Vse do 25. marca 1941 na Jezerskem ni bilo videti kakih posebnih obrambnih priprav stare jugoslovanske vojske. Šele dne 27. marca je prišla na Jezersko četa vojakov pešcev in dve četi minerjev. Takoj je postalo domačinom jasno, da jugoslovanska vojska meje ne bo učinkovito branila, pač pa le rušila mostove in druge komunikacije, da bi ovirala sovražnika pri prodiranju po dolini Kokre. Sovražnosti so se začele 6. aprila 1941 na meji, na Jezerskem vrhu (1218 m). Ob 6. uri zjutraj so Nemci naše graničarje tako rekoč vrgli s postelj. Brez posebnega odpora in žrtev so zasedli obmejne utrdbe. Graničarji pa so se umaknili v dolino, do Štularja. Že takoj prvi dan so pričeli Nemci s topom kalibra 50 mm streljati v dolino. Poškodovali so več hiš, pošto in orožniško postajo. Med prebivalstvom ni bilo žrtev, ker so se domačini umaknili iz doline na Makekovo domačijo pod Kočno. 8. aprila 1941 se je podala jugoslovanska vojska, kolikor jo je pač bilo na Jezerskem, v napad. Četa vojakov-pešcev in graničarji z obmejnih karavl so se povzpeli na Jezerski vrh in napadli Nemce. Dva sovražnika sta bila ubita, naši so se vrnili brez izgub. 9. aprila 1941 so Nemci vdrli v dolino. Takoj so na Ankovi in Podršnikovi kmetiji aretirali 13 moških in jih odvedli kot »vojne ujetnike« s seboj. Razen Karla Mubija so se vsi čez leto vrnili domov. Medtem pa se je jugoslovanska vojska že umaknila v dolino Kokre in rušila cestne mostove, enega za drugim. Ko so prišle na Jezersko večje enote nemške vojske, niso naletele na odpor. Neovirano so prodirale po dolini Kokre in nato proti Kranju. Prebivalstvo Jezerskega je bilo zadržano. Nemcem ni izkazovalo nobenih simpatij. Pač pa je okupatorska vojska takoj mobilizirala vse moške, sposobne za popravilo mostov v dolini Kokre. 12. aprila 1941 so Nemci izvedli prve aretacije. Odvedli so šolskega upravitelja Mušiča in župnika Gostišo. Gestapo je takoj zaplenil arhive v župnišču, v šoli, na pošti in drugih uradih in društvih. Seveda je zasegel tudi ves denar v blagajnah. Vsi slovenski javni napisi so morali biti sneti ali prepleskani, celo hišne tablice s številko in imenom kraja so bile okupatorju napoti. Že v januarju 1942 je bil na Jezerskem pripravljen sestanek za ustanovitev krajevne organizacije OF. Jezerjane je zastopal Jože Skuber-Makek. Glavna tema prvega sestanka OF je bila oskrba partizanov na Jelovici, predvsem s toplimi oblačili. V februarju 1942 so Nemci tudi na Jezerskem začeli izseljevati; kot prvo so izselili Štularjevo družino. V začetku julija 1942 so zagledali Jezerjani prve partizane. Nekaj časa so se zadrževali pri Makeku, nato pa odšli čez Češko kočo proti Solčavi in Pohorju. Od januarja do marca 1943 je okupator mobiliziral okrog 40 domačinov v nemško vojsko. Prvi Jezerjani so odšli k partizanom v maju. To so bili Ljubo Grabnar-Vrhan, Viktor Rubnik in Lojze Pogačnik. Februarja 1944 se je pridružilo borcem Koroškega odreda še več Domačinov-Jezerjanov. V tem času je tudi taborila pri Makeku 3. kranjska četa Gorenjskega odreda, ki se je spopadla z nemško žandarmerijo. 19. junija 1944 je Zahodnokoroški odred izvedel mobilizacijo domačinov. Ta dan je odšlo v NOV 28 mož in fantov. Drugi bataljon Zahodnokoroškega odreda je v tem času izvedel več sabotažnih akcij, da bi oviral sovražnika. Najprej so partizani zažgali šolo na Jezerskem, ker je bila pripravljena za belogardistično postojanko. Nato so zažgali žago na Fužinah, ki je žagala les za okupatorja. Zažgali in porušili so tudi dva mostova čez Kokro, Cundrovega in Bukovškega. Žage na Fužinah Nemci niso več utegnili obnoviti. V dolini za Storžičem je bilo zgrajenih šest bunkerjev. V njih so našli začasno varnost za svoje delo okrožni komite SKOJ, več tehnik-tiskarn in puškarna. Našli pa so se izdajalci in vseh šest bunkerjev so kmalu napadli belogardisti. 3. maja 1945 so se sestali jezerski aktivisti OF in se dogovorili za skorajšnji prevzem oblasti; skupina internirancev ki je tedaj delala na Jezerskem, se je tega dne odpravila peš proti Kranju. 9. maja 1945 so Jezerjani lahko opazovali kolone bežečih Nemcev in njihovih hlapcev po cesti skozi vas in nato čez Jezerski vrh na Koroško in naprej v svoj rajh, če so ga sploh dosegli spričo prodiranja naše redne vojske z dravograjskega mostišča. 10. maja 1945 so borci Zahodnokoroškega odreda zasedli Jezersko. VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, 1975 Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, str. 96-98. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 234. Osrednji spomenik padlim borcem je postavil krajevni odbor ZB NOV Jezersko, odkrit pa je bil 19. junija 1953. EŠD: 25411, memorialna dediščina |
Spomenik stoji sredi vasi Zgornje Jezersko, v neposredni bližini osnovne šole, na zahodni strani glavne ceste, ki vodi skozi naselje. |
MANJ STRAŠNA NOČ JE V ČRNE ZEMLJE KRILI KOT SO POD SVETLIM SONCEM SUŽNJI DNOVI . PADLIM ZA SVOBODO 1941 – 1945 DOLINŠEK IVAN, roj. 1907, padel 1944 FRANTAR STANISLAV, roj. 1910, padel 1944 GRABNAR LJUBOMIR,roj. 1921, padel 1944 JAGODIC STANISLAV, roj. 1914, padel 1945 JAGODIC ALOJIZIJ, roj. 1925, padel 1944 KOGOJ EMILIJA, roj. 1927, padel 1945 MOČNIK VINCENC, roj. 1906, padel 1944 MURN IGNAC, roj. 1924, padel 1944 MUBI KAROL, umrl 1942 OKOREN PETER, roj. 1902, padel 1944 POLAJNAR MIHAEL, roj. 1900, padel 1944 POLAJNAR FRANC, roj. 1901, padel 1944 SKUBER MATEJ, roj. 1924, padel 1945 SVETOVŠEK PETER, roj. 1911, padel 1944 ŠAVS MATEJ, roj. 1913, padel 1945 ZAPLOTNIK FERDINAND, roj. 1906, padel 1944 ZAPLOTNIK JOŽEF, roj. 1923, padel 1944 ZAPLOTNIK PETER, roj. 1915, padel 1945 KRČ VIKTOR, roj. 1917, padel 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Barbara Šemrov |
14.7.2022. 00:00 |
— |
S.Gradišnik dodal sliko 4 (Avtor Boris Blagotinšek), 14.7.2022. |
Odprt paviljon na petih kamnitih stebrih. |
Jezersko |
2076 ZGORNJE JEZERSKO, 503/2 |
|
Pokopališče Staro selo |
— |
Na pokopalšču, ke se nahaja južno pod vasjo Staro selo. |
VAŠA ŽRTEV NAJ BO LUČ V SVETLO IN MIRNO BODOČNOST! . PADLI 1941 - 1945 JOŽEF KONSTANTINI 1898 - 1943 TOMAŽ TERPIN 1881 - 1943 JOŽKO HRAST 1919 - 1943 MAKS KOBAL 1923 - 1943 DVA NEZNANA PARTIZANA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič 25.12.2018
28.februar 2021 dopolnil D.Divjak |
28.2.2021. 00:00 |
— |
28.2.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Prostostoječi spomenik |
Kobarid |
K.o.: 2220-STARO SELO, št.parc.: 714 |
|
Bertoki, pokopališče, Starc Gvido |
Sistory navaja: Ime in priimek: Gvido Starc, Oče: Jožef, Mati: Pierina, Priimek matere: Coslan, Datum rojstva: 03. 04. 1912, Kraj rojstva: Trst, Kraj bivanja: Bertoki, Stara občina: Koper, Nova občina: Koper, Poklic (soc. status): uslužbenec, Datum smrti/izginotja: 07. 10. 1944, Kraj smrti/izginotja: Hotedršica, Kraj pokopa: Hotedršica. . »Občina Koper |
Pokopališče Bertoki, stari del, 6. vrsta od zidu, ki meji na novo pokopališče, 1. grob levo od tlakovane poti, ki vodi od glavnih pokopaliških vrat. |
[križ] TA SPOMENIK JE POSTAVILA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 6.5.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
6.5.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Koper |
K. o. 2604 Bertoki, parc. št. 5891/1 |
|
Jože Šeško, Konca vas |
Na hiši, kjer je bil bunker, v katerem se je skrival Jože Šeško, je vzidana črna marmornata plošča (70x50 cm) z napisom. Jože Šeško se je rodil 4. decembra 1908 v Slovenski vasi. Iz slavistike je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je deloval v levičarskem študentskem gibanju. 1930 je v Kočevju ustanovil mestni komite KPS in 1933 postal sekretar Okrajnega Kočevje. Po diplomi se ni mogel redno zaposliti, večkrat je bil zaradi svojega političnega delovanja tudi zaprt (Bileča, Ivanjica). 28. junija 1941 je odšel v ilegalo in vodil Okrajni komite KPS in Okrajni odbor OF Kočevje ter sodeloval pri oblikovanju partizanskih enot na Kočevskem. Zaradi izdaje ga je v noči na 28. april 1942 v Konca vasi prijela italijanska vojska. Po zaslišanjih in mučenjih so ga poslali v Ljubljano, kjer so ga 11. maja 1942 ustrelili v Gramozni jami. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 43. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 119-120. |
Konca vas 27 pri Stari Cerkvi |
V HEROJSKI BORBI PROTI OKUPATORJU IN DOMAČIM IZDAJALCEM JE BIL TUKAJ DNE 28.4.1942 PO IZDAJSTVU UJET TOV. JOŽE ŠEŠKO PRVI BOREC ZA SVOBODO SLOVENSKEGA LJUDSTVA NA KOČEVSKEM. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 8.3.2017
D.Divjak 26.12.2021,19.6.2023 |
19.6.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 26.12.2021, dodal posnetke 2-3, 19.6.2023 |
Spominska plošča |
Kočevje |
K.o. 1572 - STARA CERKEV, št.parc.: 255/8 |
|
Kranj, pokopališče, Pucelj Ivan |
Sistory
navaja: Ivan
Pucelj, Kraj
smrti/izginotja: Struževo.
Glej tudi: Spomenik Janku Puclju-Cenetu, Struževo. https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:216_x1596678.646546997_y5820672.600002663_s14_b362 |
Mestno pokopališče Kranj, D-8/12,13 |
PUCELJ - EVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 4.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
4.3.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Kranj |
2123 ČIRČE, 392/1 |
|
Otmar Novak |
. 10. decembra 1944. leta so obveščevalke VOS Polonca, Olga in Tilka (vse so še žive) zvedele, da je Mica odpotovala na redno zvezo v Ljubljano in da se bo vrnila ob šestih zvečer. Takoj so se odpravile proti Poljanam nad Jesenicami, kjer so se sešle z Otmarjem Novakom, Janezom Porom in Jankom Novakom. Ti trije vosovci so šli zvečer proti Javorniku, da jo ubijejo ali aretirajo. Spotoma so zvedeli, da so šli raztrganci z Glažarjem čez dobravsko polje, da bi obkolili Poljane, pravzaprav tiste hiše, v katerih so bili po navadi borci in aktivisti. Zato se je Janko Novak vrnil na Poljane in obvestil borce, naj se umaknejo iz hiš. Vosovca Otmar in Por sta nadaljevala pot. Ko je ob šestih pripeljal vlak iz Ljubljane, Mice ni bilo na peron. Z možem sta namreč izstopila na drugi strani, pri železarni, in počakala, da so potniki odšli s perona. Bala sta se partizanov. Po odhodu vlaka sta krenila proti domu v Borovlje (to je predel Javornika pod klancem). Pred sedanjim domom upokojencev na Javorniku sta ju pričakala Novka in Por. Otmar je bil oborožen z brzostrelko, Janez pa samo s pištolo. Ko je Otmar zagledal Mico, jo je ustavil z besedami: 'V imenu naroda si aretirana …' Več ni utegnil spregovoriti, ker je Mica izpod pelerine potegnila že na strel pripravljeno pištolo in dvakrat ustrelila Otmarja v prsi. Otmar se je zgrudil in čez dvajset minut izdihnil. […] Vosovec Otmar Novak je bil rojen 7. novembra 1921. leta v delavski družini na Jesenicah. V družini so bili štirje bratje in sestre. Otmar se je izučil za ključavničarja in je delal v železarni. 1943. leta se je poročil z Majdo Tratnikovo z Javornika. Stanovala sta na Javorniku pri ženini mami, dokler je niso zaprli v begunjske zapore in nato odpeljali v taborišče Ravensbrück. Potem sta se preselila k njegovim staršem na Jesenice. Otmarjeva žena Majda, zdaj poročena Kisovec, je takole obujala spomine na moža: 'Otmar je že 1943. leta sodeloval z OF. […] Gestapo ni bil Otmarju nikoli na sledi, ker je sodeloval samo z VOS. Da je padel na Javorniku mi je povedala sestrična Slavka Dobovišek. Z njo in Otmarjevim bratom Rudolfom smo naslednje jutro šli gledat, kje leži Otmar. Na Jesenicah smo srečali Glavičevo Mico, ki nas je pozdravila. Šla je na gestapo javit, da je ubila partizana; zvečer si namreč ni upala na cesto. Otmar je ležal v leseni uti pri Koniču. Dovolili so nam, da ga za trenutek pogledamo. Oblečen je bil samo v perilo. Na prsih sem videla dve rani. Še istega dne so zaprli razen mene še Otmarjevega očeta in brata Rudolfa. Mojo sobo so preiskali, a niso ničesar dobili. Na gestapu so me spraševali, če je bil Otmar prejšnjega dne doma. Zanikala sem. Gestapovski agent Regitnik me je ves čas izzival, češ kakšnega moža sem imela. Zvečer so nas spustili domov. Dovolili so, da ga pokopljemo na Koroški Beli brez pogrebnih slovesnosti. Po tem tragičnem dogodku Mice nisem več videla. Sin Janez je bil takrat star osem mesecev.'«
|
Na desni strani vhoda na dvorišče k hiši Pot Otmarja Novaka 7, Slovenski Javornik, zdaj Dom upokojencev. |
Na tem mestu je Novak Otmar ustreljen od okupatorjevega |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 12. 2017 |
1.10.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 1. 10. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjig Po sledovih črne roke in Beg z morišča avtorja Jožeta Vidica. |
zidan spomenik |
Jesenice |
2175 JESENICE, 1875 |
|
Uničenje sovražnikove postojanke |
Kozjanski odred je med osvobajanjem kozjanskega poleti 1944 uničil več sovražnikovih postojank. 3.bataljon tega odreda je 16. 7. 1944 napadel sovražno postojanko v Zagorju pri Planini. Policisti, močno utrjeni v župnišču, so se dolgo upirali. Šele, ko so partizani minirali vhodna vrata in so v stavbi padli komandir postaje in 5 policistov, so se drugi predali. Zagorje je ostalo v rokah partizanov do decembra 1944. V spomin na uničenje nemške postojanke je na poslopju plošča. Vir: Vodnik po partizanskih poteh str.589. Istega dne (15. julija) v večernih urah je 3. bataljon napadel sovražnikovo postojanko v Zagorju pri Kozjem in po krajšem spopadu v katerem je bil ranjen en borec zajel 7 orožnikov. Partizani so v odredov tabor odnesli precej vojaškega plena. Vir: Marjan Žnidarič, Četrta operativna cona, str.458. |
Zagorje pri Lesičnem. V dokumentaciji se pojavljajo tri različna imena kraja: Zagorje pri Lesičnem, Zagorje pri Planini in Zagorje pri Kozjem. S.Gradišnik, 29. 9. 2023.
|
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 26. 9. 2023 |
26.9.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 19.6.2023, premaknil zvezdico na lokacijo Zagorje 48, kjer je Župnija Zagorje . Po informaciji Zdenke Primožič lokalni poznavalec razmer g. Danijel Zalokar zagotavlja, da takega obeležja v Zagorju ni.
Ponovno sem premaknil modro zvezdico na staro lokacijo in opis dopolnil še z zapisom M.Žnidariča. Stanje bom preveril na terenu. S.Gradišnik, 9. 7. 2023.
Povprašal sem v vasi Zagorje. Plošča je bila verjetno odstranjena ob prenovi fasade na župnišču, hišna številka Zagorje 48. Slika 1 prikazuje prostor za jaslice na župnišču, slika 2 pa cerkev v Zagorju in levi vogal župnišča.
|
Spominska plošča |
Kozje |
— |
|
Žukovo-Vrh, spomenik padlim partizanom |
Med NOB je Grmada predstavljala pomembno križišče partizanskih poti pri povezovanju Suhe Krajine z Ribniško dolino oz. Notranjsko planoto. V nemški ofenzivi se je tu znašla skupina 12 novincev, namenjenih v Tomšičevo brigado. Na poti na Petelinjek so 3. novembra 1943 naleteli na nemško kolono. Ti so jih zajeli, med njimi Julko Kovač-Tjašo, vodjo skupine. Iz skupine so izpustili nosečo partizanko po rodu iz Škranjeka, ostale ujetnike pa odpeljali v Žukovo in jih v v bližini poti na robu doline postrelili. Po vojni so bili ostanki prenešeni v skupno grobnico v Ribnico. V dolini, kjer so ustreljeni partizani padli, je po vojni lastnik Ivan Levstik postavil veliko skalo skalo v katero je izvrtal 11 lukenj v njihov spomin. |
V naselju Ortnek s ceste Škofljica - Ribnica se zavije pri starem gradu levo za Velike Poljane in nato skozi naselje Velike Poljane, glej odcep v smer Grmade. Pohodniki se z asfaltirane ceste po okoli 500 metrih usmerijo na makadamsko cesto levo z asfaltirane ceste v smer planinske koče Grmada, z avtomobilom pa po asfaltu proti vrhu, kjer se cesta usmeri v naselje Žukovo. Pri cedri, ki kraljuje ob naselju Žukovo se vidi spomenik padlim. Najbližja hiša ima naslov Žukovo 2. V gozdu na nasprotni strani ceste, kjer je spomenik s ploščami, se v dolini nahaja omenjeno obeležj |
Na spomeniku so izvrtine, po višini 9 in po širini 2, po ena na vsaki strani, v obliki križa, ki predstavljajo 11 tam ustreljenih partizanov. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 19.8.2024, 14.10.2024 |
14.10.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dopolnil opis 14.10.2024 |
Kamnita skala |
Ribnica |
K.o.: 1616-VELIKE POLJANE, št.parc.:1383 |
|
Grob treh partizanov, Lenart v Slovenskih goricah |
Lepo urejen grob s tremi padlimi partizani. Zaradi urejanja bližnje ceste in pločnika je to vplivalo na grob. Grob je bil obnovljen. Po "Sistory" Konrad ŠKROFIČ, roj. 31.01.1917 v Šentilju, Leopold BAN, roj. 21.07.1921 v Mokronogu in Anton ZEMLJIČ, roj. 01.05.1925 v Spodnjih Žerjavcih, kjer so vsi padli 26.04.1944. |
Iz središča Lenarta se zavije na Jurovsko cesto, kjer se na obrobju mesta ob desni strani nahaja pokopališče. Skozi vhod na desno, grob je ob živi meji. |
zvezda PADLI V NOB . KONRAD ŠKROFIČ- KRUŠNIK 1917-1944 LEOPOLD BAN 1921-1944 ANTON ZEMLJIČ 1925-1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 15. april 2020, 29.11.2022 |
29.11.2022. 00:00 |
— |
https://www.zzb-nob.si/aktualno/iz-terena-odkritje-obnovljenega-spominskega-obelezja-v-lenartu/
Podatki po "Sistory": Bor1974, 01.II.2022
D.Divjak dodal fotografije 29.11.2022 |
Grobišče |
LENART V SLOVENSKIH GORICAH |
K.o.: 532-LENART V SLOVENSKIH GORICAH, št.parc.: 310 |
|
POLHOV GRADEC - spomenik in grobnica padlim borcem NOV in žrtvam FN |
Spomenik v obliki okroglega obeliska z zvezdo na vrhu so postavili in odkrili 1955. leta v spomin 133 padlim borcem in žrtvam fašizma med leti 1941-1945, ter grobnica v kateri je pokopanih 14 borcev Dolomitskega odreda. Spomenik z grobnico je delo arhitektov Jožef Plečnik, Ivan Kocmut, Anton Bitenc. Vklesani napisi so slabo vidni in neberljivi! Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 85. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 73. Geslo: herojgrob1234 |
Spomenik in grobnica sta urejena pred Zadružnim domom, Polhov Gradec 13 |
Napis na obelisku: V SPOMIN NA 133 PADLIH BORCEV NOV IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA Naštetih je 133 imen umrlih med vojno v okolici. . Napis na grobnici: 12 NEZNANIH BORCEV NARODNA HEROJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 19.11.2017, T. Bizjak-9.1.2019 |
5.9.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 5.9.2024, dodal fotografije 4/1 do 4/5 Zdenke Primožič in dopolnil Besedilo na spomeniku. |
kamen, memorialna dediščina |
Dobrova - Polhov Gradec |
k.o.1986 - Polhov Gradec, parc.št.:*196/2 |
|
Kranj, pokopališče, Šinkovec Vida – Janina |
Grob Vide Šinkovec-Janine, rojene 9. Junija 1925 v Kranju. Padla 19. aprila 1945 nad Lajšami v Selški dolini. »Zato pa je Gorenjska v zadnjih ofenzivah in hajkah izgubila spet precej političnega kadra. Tako sta 1. aprila 1945 padla […] v aprilu sta padli politični delavki – mladinki Vida Šinkovec – Janina in Cilka Odar – Tatjana iz Kranja …«(Ivan Jan, Kokrški odred, III, Ljubljana, 1980, str. 132–133. Podatki na kamnitem stebriču se ujemajo s podatki v Sistory, na družinski nagrobni plošči je drug datum rojstva. . Več o smrti na zapisu: Janini in Tatjani, Lajše in na povezavi: |
Mestno pokopališče Kranj, C OB ZIDU 86,87 |
Napis na nagrobni plošči
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 4.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
|
4.3.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Kranj |
2123 ČIRČE, 392/1 |
|
Majšperk, pokopališka vežica |
Leta
1998 so na stavbi mrliške vežice na pokopališču postavili spominsko obeležje
vsem žrtvam 2. svetovne vojne.
|
Majšperk, pokopališka vežica. |
ŽRTVE II. SVETOVNE VOJNE [križ] PADLI SO V VSILJENIH UNIFORMAH PO BOJIŠČIH PADLI SO KOT BORCI PROTI OKUPATORJU POGUBILE SO JIH JEČE IN TABORIŠČA UMORJENI SO BILI KOT TALCI POKONČALO JIH JE NASILJE KOMUNISTIČNE REVOLUCIJE. BREG KORITNO MAJŠPERK JELOVICE LEŠJE MEDVEDCE NARAPLJE PLANINSKO DOKLECE SLAPE PREŠA SESTRŽE SITEŽ SKRBLJE SPODNJA SVEČA PODLOŽE ITD. V SPOMIN MRTVIM IN OPOMIN ŽIVIM OBČINA MAJŠPERK 01. 11. 1998 [imena, nedokončano] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 16.5.2021 13. 7. 2023
19.maj 2021 dopolnil D.Divjak |
24.7.2023. 00:00 |
— |
19.5.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Dodal fotografije, ki jih je poslal Roman Zupanec, skulpturo s Kocbekovimi verzom pa postavil v ločen zapis. M. Hladnik 24. 7. 2023
|
Spominska plošča |
Majšperk |
K.o.: 438-LEŠJE, št.parc.: 577/3 |
|
Dobrotinškove žrtve, Tomaž nad Vojnikom |
Nadstropna kmečka hiša, dom narodno zavedne družine, padle v letih 1941-1945, postojanka naprednega gibanja in javka OF. Hišo obeležuje spominska plošča. EŠD 4430 Opomba: v Vodniku je kot kraj naveden Koblek Vir: Vodnik 479 1. štajerski bataljon - Brežiški pohod. Hodili so po desnem bregu Savinje, prišli čez petrovški most na levi breg, zavili nad Levcem proti Joštovemu mlinu in proti Ostrožnemu. Zatem so se mimo Ljubečne podali do Bovš pri Dramljah, kjer so se utaborili pri kmetu Dobrotinšku. Vir: Lojze Požun, Trbovlje v NOB, str.300. |
Tomaž nad Vojnikom 7 (kmetija Dobrotinšek) |
IZ DRUŽINE DOBROTINŠKOVIH SO V LETIH 1941-1945 OSVOBODILNI VOJNI DALI SVOJA ŽIVLJENJA MATI HELENA, HČI MARIJA SINOVI MARTIN-JERNEJ-ALOJZ-JURČEK SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU V TEJ HIŠI SE JE 29.10.1941 POD VODSTVOM KOMANDANTA FRANCA ROZMANA STANETA ZADRŽEVAL I. ŠTAJERSKI BATALJON |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 16. 3. 2018
5.marec 2021 dopolnil D.Divjak
S.Gradišnik, 8.7.2023
S.Gradišnik, 9. 8. 2024 |
9.8.2024. 00:00 |
— |
5.3.2021 dodal tekst s spominske plošče D.Divjak
8. 7. 2023, dodal tekst, S.Gradišnik
S.Gradišnik, dodal posnetke 3, 4, 5. |
Spominska plošča |
Vojnik |
— |
|
Muljava, Spominska plošča sedežu okrožja Grosuplje - Stična |
Vir: Pomniki NOB v občini Grosuplje, str. 130 |
Spominska plošča je vzidana na fasadi gostilne Pri Obrščaku, Muljava 22 |
[kladivo in srp] |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Kermavnar 12.7.2020
22.10.2021 D.Divjak |
22.10.2021. 00:00 |
— |
22.10.2021 dopolnil podatke in dodal posnetka D.Divjal |
Spominska plošča |
Ivančna Gorica |
K.o.: 1822 - MULJAVA, št. parc.: 61/6 |
|
Leopold Zupan, Kranj |
Leopold Zupan je zapisan tudi na spomeniku, vključenem v zbirko Partizanski spomeniki pod imenom Padlim v Šentvidu. Sistory: Ime in priimek: Leopold Zupan, Datum rojstva: 22.11.1910, Kraj rojstva: Kranj, Datum smrti / izginotja: 31.01.1944, Kraj smrti / izginotja: Šentvid pri Ljubljani, Kraj pokopa: Begunje https://www.cs-sentvid.si/media/SlikeIT/Novice/Datoteke/SND1212.pdf Brezplačno glasilo krajanov Četrtne skupnosti Šentvid 3/4, december 2012, str. 4.
|
Mestno pokopališče Kranj, C ob zidu 78, 79 |
RODBINA ZUPANOVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po slikah in podatkih Zdenke Primožič 31. jan. 2023 |
13.3.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 13.3.2023, iz obstoječega zapisa prenesel podatke na samostojni zapis, dodal fotografijo 2 |
družinski nagrobnik |
Kranj |
2123 ČIRČE, 392/1 |
|
Vransko |
Zraven grba na poslopju nekdanje občinske stavbe je plošča, ki so jo odkrili l. 1951 žrtvam zadnje vojne. KLS Žalec: Vransko EŠD 10423 |
Poslopje nekdanje občinske stavbe Vransko 36.
|
1941 KRAJEVNI ODBOR ZB VRANSKO 1945 BLATNIK AVGUST BOKAL JAKOB BRINOVEC IGNAC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 7. 5. 2020 |
7.5.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 28.4.2024, dodal imena na spomeniku in katastrske podatke. |
Spominska plošča |
Vransko |
K. o. 1012 Vransko, parc. št. *32 |
|
Škofja Loka, pokopališče, Prevodnik Franc, Ana in Kalan Jožef |
Franc Prevodnik: SIstory navaja Ime in priimek: Franc Prevodnik, Oče: Franc, Mati: Frančiška, Priimek matere: Volčič, Datum rojstva: 02. 04. 1893, Kraj rojstva: Breznica, Kraj bivanja: Bodovlje, Stara občina: Zminec (Puštal), Nova občina: Škofja Loka, Datum smrti/izginotja: 27. 12. 1941, Kraj smrti/izginotja: Mlaka (gozd), Kraj pokopa: NULL. »Prevodnik Franc, 1893, Breznica, kmet, aretiran 22. 12. 1942, ubit 23. 12. 1942 pri Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem;« (Vincencij Demšar, Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka, Loški razgledi, letnik 22, številka 1, 1975, Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja, Muzejsko društvo, str. 207) Opomba: Podatek o datumu smrti se v besedilu Vincencija Demšarja (23. 12. 1942) razlikuje od podatka o datumu smrti v SIstory in na nagrobniku (27. 12. 1941). SIstory navaja drug dan rojstva (2.), kot je na nagrobniku (4.). __________________________________________________________________________ Ana Prevodnik: SIstory navaja Ime in priimek: Ana Prevodnik, Oče: Franc, Mati: Ana, Priimek matere: Stanonik, Datum rojstva: 27. 06. 1928, Kraj rojstva: Bodovlje, Kraj bivanja: Bodovlje 2, Stara občina: Zminec (Puštal), Nova občina: Škofja Loka, Zakonski stan: mladoleten, Datum smrti/izginotja: 01. 11. 1944, Kraj smrti/izginotja: Konstanz Egg, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Nemčija. »Prevodnik Ana, 1928, Bodovlje, kmečka delavka, aretirana 5. 4. 1944, umrla 1. 11. 1944 v Mauthausnu;« (Vincencij Demšar, Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka, Loški razgledi, letnik 22, številka 1, 1975, Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja, Muzejsko društvo, str. 207) Opomba: SIstory navaja drug dan rojstva (27.), kot je na nagrobniku (26.). _________________________________________________________________________ Jožef Kalan: SIstory navaja Ime in priimek: Jože Kalan, Oče: Jože, Mati: Ana, Priimek matere: Stanonik, Datum rojstva: 14. 03. 1912, Kraj rojstva: Bodovlje, Kraj bivanja: Bodovlje, Stara občina: Zminec (Puštal), Nova občina: Škofja Loka, Datum smrti/izginotja: 24. 09. 1944, Kraj smrti/izginotja: Log nad Škofjo Loko, Kraj pokopa: NULL. »Kalan Jože, 1912, Bodovlje, kmet, v partizane 1943, padel naslednji dan v Logu v Poljanski dolini;« (Vincencij Demšar, Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka, Loški razgledi, letnik 22, številka 1, 1975, Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja, Muzejsko društvo, str. 207) Opomba: V besedilu Vincencija Demšarja se podatek o datumu smrti (v partizane 1943, padel naslednji dan) razlikuje od podatka o datumu smrti v SIstory (24. 9. 1944). |
Mestno pokopališče Škofja Loka, levo od poti, ki vodi od poslovilne vežice k pokopališki cerkvi, 15. vrsta, 8. grob (šteto z desne strani vrste). |
[križ] RODBINA SLUGOVA Franc Prevodnik * 4. 4. 1893 + 27. 12. 1941 Ana Prevodnik * 26. 6. 1928 + 1. 11. 1944 Jožef Kalan * 14. 3. 1912 + 24. 9. 1944 Ura je ločitve bila, Žalostna sva se ločila, Upajmo da se v nebesih vidimo |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 14.11.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
14.11.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Škofja Loka |
K. o. 2035 Škofja Loka, parc. št. 68 |
|
Ivan Spolenak, Breg pri Ptuju |
V avli Osnovne šole Breg je spominska plošča domačinu, kovaškemu mojstru Ivanu Spolenaku, ki je bil organizator celice KP v železniških delavnicah leta 1928 in leta 1933 na ptujski gimnaziji. Napisno ploščo je izdelal kamnosek Gaiser iz Ptuja, postavil jo je šolski
kolektiv leta 1960. Napis je vklesan v ploščo in poudarjen z rdečo barvo, ime in
priimek pa sta iz bronastih črk montiranih v poglobljeni del plošče.
|
Osnovna šola Breg, Rogaška cesta 6, Ptuj |
[zvezda] S ŠOLO SMO POSTAVILI TRAJEN SPOMIN IVANU SPOLENAKU KOMUNISTU, REVOLUCIONARJU IN DOSLEDNEMU BORCU ZA PRAVICE DELOVNIH LJUDI, KI JE ŽIVEL OD 26. I. 1901 - 16. 4. 1940 |
— |
— |
— |
— |
D.Divjak, 17.april 2020 |
17.4.2020. 00:00 |
— |
Po opozorilu Romana Zupanca pobrisal dvojnik opisa te plošče, ki ga je Stane Gradišnik 14. 11. 2023 postavil v Breg pri Majšperku in ga opremil z vprašajem. -- M. Hladnik 22. 2. 2024 |
Spominska plošča |
Ptuj |
K.o.: 400-PTUJ, št.parc.: 2049 |
|
Šentvid pri Lukovici, pokopališče, Boštjančič Anton |
Anton Boštjančič: Sistory navaja: Ime in priimek: Anton Boštjančič, Oče; neznan, Mati: neznana, Datum rojstva: 01. 09. 1923, Kraj rojstva: Boštanj, Kraj bivanja: Prevoje pri Šentvidu, Stara občina: Lukovica, Nova občina: Lukovica, Poklic (soc. status): delavec, Datum smrti/izginotja: 00. 00. 1944, Kraj smrti/izginotja: Salzburg, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Avstrija. Opomba: Podatka o datumu rojstva in datumu smrti v Sistory se razlikujeta od podatkov na nagrobniku. . Jože Kveder: Ni v Sistory. |
Pokopališče Šentvid pri Lukovici, 3. vrsta levo od poti, ki od glavnega pokopališkega vhoda vodi k poslovilni vežici, vrsta takoj za poslovilno vežico, 8. grob z desne strani vrste.
|
[križ] ANTON BOŠTJANČIČ Kratko je bilo življenje |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 5.7.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
5.7.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Lukovica |
K. o. 1933 Lukovica, parc. št. 1172 |
|
Dravlje, spomenik borcem in talcem 1941-1945 |
Kamnit obelisk (Albert Sušnik, odkritje 1. novembra 1957) s ploščo, na kateri je vklesano posvetilo Franceta Bevka. Ob stebru so poševno ležeče štiri plošče z imeni padlih. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 57. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 64-65. EŠD 5707 |
Sredi pokopališče na Dravljah, za kapelico. Vodnikova 279 |
Žrtve nasilja iz črnih dni. Globlje kot v ta kamen so vaša imena vklesana v naših srcih. Darovali ste najdražje kar ste imeli, svoja življenja, da v prostosti živimo svetle dni. Hvaležni smo vam sinovi junaške Ljubljane in težko nam je po vas. Spomin na vas ne bo nikoli umrl, živel bo iz roda v rod, naša misel vam bo pela zahvalo. Zapisanih je 142 imen umrlih med NOB iz Šentvida in bližnje okolice |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 7.10.2017
D. Divjak dopolnil 26.junij 2021, dodal posnetek J.I. Babič FB 7.4.2024 |
11.4.2024. 00:00 |
— |
26.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Aprila 2024 je zakrožila novica, da je spomenik vandaliziran. Podrl se je obelisk. Ker ni drugih poškodb, se zdi, da se je zrušil sam od sebe. -- Fotografiral in označil z zeleno zvezdico M. Hladnik 11. 4. 2024 |
Obelisk in marnorni plošči |
Ljubljana |
K.o.: 1738 - DRAVLJE, št.parc.: 253 |
|
Karl Miklavžin in drugi, Arnače |
Na
plošči na Domu krajanov
Šentilj https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3984_x1684609.3299870407_y5833537.772144383_s15_b362
je med umrlimi v taborišču VERDEV BOLTEŽAR 1888 - 1945 (tu Baltazar; letnica rojstva je tam najbrž napačna). Na plošči na Domu krajanov je med padlimi borci tudi Ivan Hostnik, a z letnico rojstva 1925. |
Pokopališče Šentilj, Arnače |
KARL MIKLAVZIN Rafael Dolinšek -- na nagrobniku rodbine Dolinšek piše: Ivan Hostnik -- na plošči na grobu Hostnikovih piše: Ivan Štajner -- na nagrobniku piše: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik, 13. 5. 2020 |
2.5.2022. 00:00 |
— |
Fotografije in besedila na nagrobnikih zakonca Luštrek. -- M. Hladnik 2. 5. 2022 |
Steber, družinski nagrobniki |
Velenje, Partizanski spomeniki št.69 |
K. o. 965 Laze, parc. št. 627/1 |
|
Pokopališče Kotlje |
Sistory navaja Ime in priimek: Florijan Kotalo, Oče: Franc, Mati: Marija, Datum rojstva: 02. 05. 1925, Kraj rojstva: Vrhe, Kraj bivanja: Vrhe, Stara občina: Slovenj Gradec, Nova občina: Slovenj Gradec, Poklic (soc. status): kmečki sin, Datum smrti/izginotja: 22. 11. 1944, Kraj smrti/izginotja: Kot pod Uršljo goro, Kraj pokopa: Kotlje. Opomba: Kotalo Florjan je napisan tudi na spomeniku padlim borcem na Vrhah in
na .............................................................. Sistory navaja Ime in priimek: Ferdinand Samec, Oče: Fortunat, Mati: Lucija, Datum rojstva: 19. 04. 1908, Kraj rojstva: Podgora, Kraj bivanja: Črna na Koroškem, Stara občina: Črna, Nova občina: Črna na Koroškem, Poklic (soc. status): rudar, Datum smrti/izginotja: 31. 12. 1944, Kraj smrti/izginotja: Podgora nad Kotljami, pri Jurčku, Kraj pokopa: Kotlje. »Med pisateljevimi zapiski v zapuščini na Prežihovem vrhu so se ohranili s pisateljevo roko napisani seznami padlih borcev. […] Na četrtini lista: 31. 12. 1944 so bili ubiti pri Jurčku: […] 3.) Samec Ferdinand, Bajnant;« (Lovro Kuhar – Prežihov Voranc, Zbrano delo, Sedma knjiga, Ljubljana: Državna založba Slovenije, str. 420) |
Pokopališče Kotlje
Hiša v bližini: Kotlje 3 |
[zvezda] .............................................................. [zvezda] BOREC NOB |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 25.07.2021
18.10.2021 D.Divjak |
10.4.2024. 00:00 |
— |
18.10.2021 dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 10.4.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil Besedilo na spomeniku in Opis. |
Nagrobniki. |
Ravne na Koroškem |
K.o.: 896 - KOTLJE, št.parc.: 136/2 |