| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
TRŽIŠČE-Spominska plošča padlim železničarjem |
Vir: knjiga Pomniki NOB na območju občine Sevnica, str. 128. Plošča se nahaja na pročelju (ob vhodu) na peronu Železniške postaje Tržišče. |
Železniška postaja Tržišče. |
Za svobodo so darovali svoja življenja kot talci železničarji 1943 Svoljšak Venčeslav Verščaj Franc Zupanc Peter Smole Alojzij Kotar Janez Večna jim slava |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ljubo Motore, 24. 2. 2018 in 15. 3. 2018
26.2.2022 D.Divjak |
26.2.2022. 00:00 |
— |
26.2.2022 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Sevnica |
K.o.: 1397 - TRŽIŠČE, št.parc.: 2797/14 |
|
Maribor - Slavko Šlander |
Bronasto doprsje narodnega heroja Slavka Šlandra na marmornatem podstavku je delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča, odkrito je bilo leta 1980. Kip je nastal na pobudo prebivalcev krajevne skupnosti Slavka Šlandra, ki so denar zanj zbrali sami. Podstavek spomenika je MO Maribor obnovila Decembra 2024. Februarja 2025 je mavčna kopija spomenika z vso pripadajočo dokumentacijo postavitve spomenika uradno arhivirana v Muzeju Narodne Osvoboditve Maribor v organizaciji k.o. ZZB Slavko Šlander. Rakovec, Andreja. Spomeniki znanih osebnosti v Mariboru (zloženka). Maribor: Umetnostna galerija, s.d. |
Kip stoji na zelenici v soseski Jugmont v mariborski mestni četrti Tabor, za stanovanjskim blokom na naslovu Goriška ulica 10a.
|
NARODNI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 14. avgusta 2018, dopolnil Ivan Smiljanić 23. aprila 2020 , 16.5.2025 dopolnil Gorazd Stopinšek ( obnova podstavka in novejše fotografije) |
23.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip |
Maribor |
— |
|
Sela na Krasu, Spominska plošča posvečena zboru vaščanov |
Spominska plošča posvečena zboru vaščanov dne 19. 1. 1943 |
Sela na Krasu 10. Plošča je zaradi obnove hiše demontirana, vendar vgrajena nazaj. |
v tej hiši |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK 15.4.2020,
12.12.2021 D.Divjak |
5.2.2022. 00:00 |
— |
12.12.2021 dopolnil podatke in dodal posnetek Google Maps D.Divjak
Dodal posnetke M. Hladnik 5. 2. 2022 |
Spominska plošča |
Miren-Kostanjevica
|
K.o.: 2330 - SELA NA KRASU, št.parc.: 1842/0 |
|
Ljubljana, Žale, Jože Mirtič - Zidar |
Pred imenom na nagrobniku je zbledela (že nerazpoznavna) fotografija v ovalnem okviru, na stebričku na levi pa je zlata peterokraka. . |
Pokopališče Žale oddelek 19B vrsta 8 grob 3 |
☆ JOŽE MIRTIČ NARODNI HEROJ NAČELNIK VDV *1912 PADEL 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 22.12.2022 |
22.12.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.1.2023, po besedilu M. Luštrek dopolnil "Besedilo na spomeniku" in "Opis in vire" |
Grob |
Ljubljana |
K.o.: 1736-BRINJE I, št.parc.: 628/11 |
|
Resevna v občini Šentjur |
Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 197. Fran Roš: Grob pod Resevno (Cvetki Jerinovi in Dušanu Lahu), Celjski tednik 17. 3. 1961 .
RESEVNA (Spominu sekretarke okrajnega komiteja SKOJ Cvetke Jerinove in Dušana Laha, ki sta padla 18. marca 1945 na Resevni) . Noč nad Resevno. Zdaj spregovorijo gozdovi širni tod pod svitom zvezd, ko jim vrhovi v vetru zašumijo o dveh junakih véliko povest. . Bilo je jutro prve dni pomladi, ki že je odpirala v svobodo pot. Tedaj sta dve življenji jasni, mladi izkrvaveli v zadnjem snegu tod. . Ob smrekah tam je Cvetka onemela, pod vrhom Dušan se je sklonil strt. Oba pod streli je tema objela in v boju združena sta padla v smrt. . Že leta na Resevni tiho spita v naročju toplem hribov in gozdov, a njuna kri, iz močnih src prelita, nam čas rodila je – svoboden, nov. . Molči Resevna in zvesto varuje nad grobom pokoj neskaljenih sanj, ko v noči mesec nad zemljo potuje, ko v mladem soncu sije živih dan. Fran Roš Celjski tednik, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Celje, Leto XI, št, 10, Celje, 17. marca 1961, str. 6. Elektronski vir: Celjski tednik. Leto XI, št. 10, Celje, 17. marca 1961, str. 6. Dostop: 20. 5. 2024. .
Vir fotografije Dragica Rauter, 'Ob smrekah tam je Cvetka obnemela', Utrip, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, Šentjur pri Celju, Leto III, št. 19, 27. 3. 1980, naslovna stran. Elektronski vir: Utrip, Leto II, št. 19, 27. 3. 1980, naslovna stran Dostop: 18. 5. 2024. |
V Šentjurju v smeri Hrušovec po cesti proti Planinskemu domu na Resevni. Spomenik je na večji jasi malo pod vrhom Resevne. |
Prva plošča: Tu počivata mlada junaka - partizana Cvetka Jerin član pokrajinskega komiteja SKOJ za Štajersko in Dušan Lah pomočnik načelnika veterine pri glavnem štabu NOV Slovenije Padla sta 18. marca 1945 za svobodo in srečo mladih rodov . Druga plošča: MLADI BORCI -- NAŠI VZORI NIKOLI VEČ VOJNE DOSTI JE BILO PRELIVANJA KRVI HOČEMO MIR IN SVOBODO MLADINA . Tretja plošča: NA PRAGU SVOBODE JE 18. MARCA 1945 NA RESEVNI PADLO JUNAŠKE SMRTI 80 BORCEV NOV VES 2. BATALJON KOZJANSKEGA ODREDA S KOMANDANTOM ANDIJEM ŠEPETAVCEM NA ČELU, ZAŠČITNI VOD OKRAJNEGA KOMITEJA KPS S KOMANDIRJEM SLAPŠAKOM - GAJSTOM IN VEČ DRUGIH AKTIVISTOV OF. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Dvoršek, 4. 3. 2018, prva slika Stane Gradišnik, dop. M. Hladnik 24. 7. 2020 |
30.5.2024. 00:00 |
— |
Dodal še dve sliki (29.10.2022) razpela v neposredni bližini. 23.3.2023
M.Kermavnar, 30.5.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal fotografijo 4/3 in dopolnil Opis s pesmijo iz Celjskega tednika |
Grobišče s ploščo |
Šentjur |
K. o. 1144 Vodruž, parc. št. 392 |
|
Križ |
— |
Križ, San Croce di Trieste, desno pred vhodom na pokopališče ob cerkvi Sv. križa. |
PADLI V BORBI ZA SVOBODO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 4. 2017, foto 18. 10. 2008 |
8.2.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 8.2.2024, dodal Besedilo na spomeniku |
Spominska plošča |
Italija |
— |
|
Zgornje Gorje, pokopališče, Jan Matej |
SIstory navaja Ime in priimek: Matej (Matevž) Jan, Oče: Matevž, Mati: Mina, Po domače: Pri Pogvajenu, Datum rojstva: 10. 09. 1910, Kraj rojstva: Višelnica, Kraj bivanja: Višelnica, Datum smrti/izginotja: 01. 01. 1943, Kraj smrti/izginotja: Ravensbrück, Kraj pokopa: Ravensbrück, Država pokopa: Nemčija. »[…] 40. JAN MATEVŽ Rojen 21. sept. 1910 v Mevkšu kot kmečki sin. Izučil se je krojaške obrti, potem pa se je zaposlil v jeseniški železarni. Že decembra 1941 se je pridružil upornikom. Toda vrnil se je domov, kjer so ga aprila 1942 aretirali. V Begunjah so ga mučili, pa ni klonil pred nasiljem. Nato je trpel v taborišču Oranienburgu in v Ravensbrücku, kjer je 15. novembra 1942 umrl.« (Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 442 – ob fotografiji) Opomba: Datuma rojstva in smrti se v navedenih virih razlikujeta. |
Pokopališče Zgornje Gorje, SV vogal starega dela pokopališča |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 19.7.2023, po besedilu Zdenke Primožič. |
20.7.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Gorje |
K. o. Zgornje Gorje, parc. št. 93/2 |
|
60 žrtvam nacizma, Spodnje Stranice |
Spomenik na grobu 60 talcem je na Spominskem območju Frankolovo, v katero sodijo še spomenik na grobu 40 talcem, spomenik z imeni talcev, spominska hiša z muzejsko predstavitvijo dogodkov in drevored jablan, kjer so Nemci 12. februarja 1945 obesili 98 talcev in enega ustrelili. Frankolovski poboj velja za enega najhujših nacističnih vojnih zločinov na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno. Bil je povračilni ukrep za smrt enega najpomembnejših nacističnih funkcionarjev, vodje celjskega okrožja in deželnega svetnika Antona Dorfmeistra. Dorfmeister je bil ranjen 2. februarja 1945, ko je partizanska Bračičeva brigada v soteski Tesno postavila zasedo avtomobilski koloni, ki se je vračala z Dorfmeistrove poroke. Za posledicami ran je umrl naslednjega dne v celjski bolnišnici. Kot maščevanje za Dorfmeistrovo smrt so nacisti v mariborskih, celjskih in trboveljskih zaporih zbrali sto talcev in jih osemindevetdeset obesili na drevesa ob cesti, enega ustrelili med begom, Hermana Zdolška, ki je bil tistega dne v celjski bolnišnici, pa ustrelili dva dni kasneje v Bukovžlaku. Prvo obeležje je bilo postavljeno že med vojno (na vsakem grobu hrastov križ s posvetilom partizana Jurija Gorenjščka, očeta enega od obešenih talcev). Po vojni sta bila križa nadomeščena z granitnima monolitoma. Na starejših fotografijah (fotografija 3/3 in 3/4) na spomeniku ni videti rdeče zvezde. Na Google Street View iz leta 2013 in na fotografiji 3/5 zvezda je. D. Divjak pa poroča, da je zvezda bila odstranjena februarja 2022 na zahtevo področne enote ZVKD Celje.
|
Spodnje Stranice, ob cesti Vojnik - Slovenske Konjice.
Hiša v Bližini: Spodnje Stranice 20
GPS: 46°21 ́0.03 N ̋15°20 ́45.63 ̋ E |
60 ŽRTEV Šestdeset nas mrtvih tukaj spi |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik , 31.7.2020
7.marec 2021 , 5.3.2022 D.Divjak, |
29.3.2025. 00:00 |
— |
Februarja 2022 je ZVKD zahteval odstranitev rdeče zvezde s spomenikov, češ da je bila dodana pozneje.
D. Divjak dopolnil podatke in vnesel seznam žrtev s plošč 7.3.2021
M.Kermavnar, 29. 3. 2025, po predlogi Mojce Luštrek dopolnil in uredil zapis in dodal fotografijo 3/3 ter arhivsko fotografijo 3/4. |
granitni monolit |
Zreče |
K.o. 1103 STRANICE, parc. št. 700/4 |
|
Spodnje Stranice, Frankolovske žrtve |
Spomenik z imeni talcev je na Spominskem območje Frankolovo, v katero sodijo še spomenik na grobu 60 talcem, spomenik na grobu 40 talcem, spominska hiša z muzejsko predstavitvijo dogodkov in drevored jablan, kjer so Nemci 12. februarja 1945 obesili 98 talcev in dva ustrelili. Med obe grobišči, ob povezovalni pešpoti, je bil leta 2000 urejen spominski prostor s ploščami, na katerih so izpisani posvetilo in imena vseh sto žrtev frankolovskega umora. Ko sta bili po vojni grobišči urejeni, je ob vsakem stala pločevinasta replika nemškega razglasa o usmrtitvah. Ker so bila na njima imena talcev zapisana po nemško, so svojci negodovali. Leta 2000 so ju nadomestili s sedanjim spomenikom. Z njim so tudi rešili spor okrog križev in zvezd v spominskem parku. Na spomeniku je levo zgoraj izklesana peterokraka zvezda, desno pa križ. Frankolovski poboj velja za enega najhujših nacističnih vojnih zločinov na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno. Bil je povračilni ukrep za smrt enega najpomembnejših nacističnih funkcionarjev, vodje celjskega okrožja in deželnega svetnika Antona Dorfmeistra. Dorfmeister je bil ranjen 2. februarja 1945, ko je partizanska Bračičeva brigada v soteski Tesno postavila zasedo avtomobilski koloni, ki se je vračala z Dorfmeistrove poroke. Za posledicami ran je umrl naslednjega dne v celjski bolnišnici.Kot maščevanje za Dorfmeistrovo smrt so nacisti v mariborskih, celjskih in trboveljskih zaporih zbrali sto talcev in jih osemindevetdeset obesili na drevesa ob cesti, enega ustrelili med begom, Hermana Zdolška, ki je bil tistega dne v celjski bolnišnici, pa ustrelili dva dni kasneje v Bukovžlaku.
|
Spodnje Stranice, ob cesti Vojnik - Slovenske Konjice.
Hiša v Bližini: Spodnje Stranice 20 |
NA TEM KRAJU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 16. 3. 2025, po predlogi in fotografijah Mojce Luštrek ter fotografijah M. Hladnika |
16.3.2025. 00:00 |
— |
— |
— |
Zreče |
K.o.: 1103 STRANICE, parc. št. 700/4 |
|
Trbovlje, Kip narodnih herojev, Delavski dom |
Doprsni kipi v avli trboveljskega kulturnega hrama so posvečeni narodnim herojem Tončki Čeč, Alojzu Hohkrautu, Fricu Keršiču, Francu Vresku in Antonu Vratanarju. Po prvih dveh se imenujeta šoli, po tretjem ulici Keršičeva cesta in Keršičev hrib, po zadnjem ulica Vreskovo. Odkriti 26.4.2021 Vir: |
Avla Delavskega doma Trbovlje, Trg svobode 11A |
TONČKA ČEČ DELAVSKI DOM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 7. 5. 2021 |
30.1.2022. 00:00 |
— |
Slike Blaž Šoba jan 2022. M. Hladnik 30. 1. 2022 |
Doprsni kipi in plošča |
Trbovlje |
— |
|
Angela Piskernik, preživela taborišče Ravensbück |
Letos spomladi pa je na avstrijskem Koroškem, v Železni Kapli, v bližini svojega rojstnega kraja, botaničarka, pobudnica varstva narave, glasnica spoštovanja ženskih pravic, zagovornica pravične družbe in jetnica v taborišču Ravensbrück dr. Angela Piskernik dobila svojo spominsko ploščo na zidu farne dvorane. Odkritje je bilo 29. maja leta 2015 in na plošči so kot pobudniki zapisani Slovensko prosvetno društvo Zarja iz Železne Kaple, Klub koroških Slovencev v Ljubljani in Klub 99. Ploščo je oblikoval koroški Slovenec arhitekt in likovni umetnik mag. Karl Vouk. Na ozadju nežno zelenih listov praproti je portret zasanjane mlade Angele, ki je iz teh grap odšla v svet znanosti in kulture. |
Železna kapla, na zidu farne dvorane. št. 71 |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
10.11.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Avstrija |
— |
|
Padlim borcem za svobodo, Prebeneg |
Spomenik so odkrili 1972. V okolici so bile partizanske bolnice in kurirska
pot. Vas je bila dvakrat požgana: 2. 10. 1943 in 12. 6. 1944. 6 domačinov je
bilo v posebnih bataljonih, 22 med partizani, 6 jih je padlo, 7 v taboriščih, od
teh sta dva umrla. Na Opčinah so ustrelili 5 mladih kurirk in enega starca
(pokopane so v Dolini). Po najmlajši, učiteljici Miri Bandi se imenuje športni
memorial. |
Ob cesti skozi vas, kakih 200 m nad cerkvijo. |
PADLIM BORCEM |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik, 2. 1. 2017 nedokončano |
8.2.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 8.2.2024, dodal Besedilo na spomeniku |
spominski park s spomenikom |
Italija, Dolina |
— |
|
Sela na Krasu, družinski nagrobniki |
— |
Obzidano pokopališče leži S od vasi Sela na Krasu. |
[zvezda] FRANČEŠKIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
5.2.2022. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobniki |
Miren-Kostanjevica |
— |
|
Ivan Berginc |
Kip na skali delo učencev OŠ Simona Gregorčiča Kobarid pod vodstvom mentorja Miloša Volariča 26. 6. 1975. .
|
Pri Napoleonovem mostu levo ko zavijemo proti Drežnici. |
9. novembra 1943 so esesovci tu pokončali partizana IVANA BERGINCA iz Idrskega |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič 26.12.2018 |
25.7.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 3. 7. 2023, po predlogu Mojce Luštrek uredil napis na plošči in dodal fotografiji 3/2 in 3/3. |
Kip |
Kobarid |
2228 LADRA, 451/91 |
|
Kopriva |
6 m visok kamnit obelisk na okroglem podstavku. Na prednji strani je
pritrjena napisna plošča. Stoji na zelenici, obdani z betonskim zidom. Je delo
arhitekta Toneta Rusa, postavljen je bil 22. 7. 1952. |
Ob glavni cesti skoz vas, nasproti hiše Kopriva 21. |
PADLI ZA DOMOVINO BORCI: TALCI: KARIŽ HILARIJ 1908 – 1944 ŽRTEV: ŽRTVI DOMOVINSKE DOLŽNOSTI: KRIŽAJ JOŽE 1911 – 1948 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 17. 2. 2019 |
21.4.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 19.1.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal del članka iz časopisa Slovenski Jadran.
M.Kermavnar, 21. 4. 2024, po predlogi Mojce Luštrek preselil del članka iz časopisa Slovenski Jadran v sosednji zapis
|
obelisk |
Sežana |
K. o. 2422 Kopriva, parc. št. 5/3 |
|
Kopriva |
»Prvi aktivist v Koprivi je bil domačin Mirko Pirc-Slavko, takoj za njim pa še Hilarij Kariž-Stojan. Oba sta med obema vojnama emigrirala v Jugoslavijo in si tamkaj ustvarila vsak svojo družino – Mirko Pirc v Ljubljani, kjer je bil kuhar v hotelu Union, Hilarij Kariž pa v Ptuju. Sorodnika sta se že v začetku leta 1941 povezala v ilegalnem delu za OF, ki sta ga oba nadaljevala po vrnitvi v Koprivo. Oba sta se vrnila z družinami vred – Pirc julija 1941, Kariž pa 8. oktobra 1941. Hilarij Kariž - Stojan je bil poslan na Primorsko z nalogo, da organizira upor na Krasu. Tudi v Koprivi so z njegovim prihodom pognale korenine OF. Kariž je nenehno vzdrževal zvezo z Izvršnim odborom OF v Ljubljani preko Vita Kraigherja ter s pokrajinskim vodstvom za Primorsko v Trstu preko Oskarja Kovačiča. Razen tega je imel stalne stike tudi z nekim Bernardom iz Dobravelj pri Tomaju in seveda tudi s svojim neposrednim sodelavcem v Koprivi Pircem. Skupaj z njim sta na Krasu pridobivala prve pristaše in poznejše aktiviste za Osvobodilno fronto. Novembra 1941 sta vključila Stanka Ukmarja, ki je nato po sporazumu z vodstvom za Novo leto 1942 šel v italijansko vojsko, kjer naj bi organiziral OF med slovenskimi vojaki. Dne 21. januarja 1942 je Kariž povezal v OF vaščana Franca Brundulo, Pirc pa konec 1941. ali v začetku 1942. leta tudi družino Justina Žvab-Mrcine. V Koprivi pa so razen omenjenih aktivistov delovali še drugi organizatorji OF. Tako je družino Zega-Vugovo povezal v osvobodilni boj aktivist Emanuel Švagelj-Elko iz Kobdilja pri Štanjelu. Fašisti so budno spremljali rast osvobodilnega gibanja na Krasu. Kmalu so po raznih znakih osumili dela za OF tudi Kariža in Pirca, posebno še, ker sta se oba priselila nazaj iz Slovenije. Hilarija Kariža so aretirali že 28. januarja 1942 in ga odpeljali v tržaške zapore, od tam pa nekaj pozneje v internacijo, ker mu niso mogli dokazati neposredne udeležbe v OF. V Koprivo se je vrnil 6. januarja 1944, nakar je bil poslan v partijsko šolo v Cerkno, kjer je po sreči kot eden izmed redkih preživel nemški pokol tečajnikov dne 27. januarja 1944. Vrnil se je v Koprivo, kjer se je spet lotil političnega dela. Dodeljen je bil okrožnemu odboru OF za Kras, kjer je sodeloval s Francem Štoko. Fašisti pa so Hilarija Kariža- Stojana po nesreči spet ujeli 12. marca 1944. Odpeljali so ga v Coroneo v Trst, nakar je bil skupaj z drugimi žrtvami zverinsko mučen in obešen v zloglasni ulici Ghega 23. aprila 1944. V Kariževi odsotnosti je večidel teže političnega dela in organizacije OF na tem delu Krasa nosil Mirko Pi[r]c-Slavko. Bil je zelo priljubljen in ugleden organizator. Zadnje dni februarja 1945 je bil izvoljen za predsednika okrožnega odbora OF za srednjo Primorsko. Že skoraj na pragu svobode, dne 7. marca 1945, so tudi Slavka ujeli četniki. Odpeljali so ga v Dorenberk v Vipavsko dolino, kjer so ga po strahotnem mučenju dne 13. marca usmrtili. Oba koprivska junaka imajo vaščani v velikih časteh. Njima in drugim padlim borcem so postavili lep spomenik na kraju vasi. Vedno lepo oskrbovan in negovan predstavlja s svojo okolico vred tople in hvaležne občutke vaščanov, ki bodo vedno ponosni na svoj delež v osvobodilnem boju in revoluciji naših narodov.« (F. B., Hvaležni in ponosni Koprivci /Prispevki o začetkih vstaje na Primorskem/, Slovenski Jadran, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva koprskega okraja, Leto X, Štev. 9, Koper 24. februarja 1961, str. 7. Elektronski vir: Slovenski Jadran , dostop: 19. 1. 2024) |
Na obcestni fasadi hiše Kopriva 15. |
[zvezda] V TEJ HIŠI STA LETA 1941 VODILA SESTANKE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 15.7.2020 |
21.4.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 21.4.2024, prenesel del članka iz časopisa Slovenski Jadran iz zapisa "Kopriva", kjer sem ga 19.1.2024, po predlogi Zdenke Primožič pomotoma prilepil. |
Spominska plošča |
Sežana |
K. o. 2422 Kopriva, parc. št. 2/2 |
|
Tiskarna Triglav, dejanska lokacija |
Na področju, kjer se je nahajala tiskarska tehnika je manjša ravna dolina,
obdana s skalami. Na levi strani pokončne skale se nahaja marmornato obeležje
velikosti 50 x 50 cm z napisom. |
E N:
1640094 5714167
45°35'7,68" N 14°43'59,58" E
J. Luštrek javlja GPS koordinate: S 45.5842, V 14.7381
Dostop 1:
Po asfaltni cesti čez Kočevsko reko v smeri Osilnice nad Ravnami odcep za Taborsko steno in oznako puščica desno za Partizansko tiskarno Triglav po makadamu do prvega odcepa desno in oznako puščica desno za Partizansko tiskarno Triglav cca 6 km vozimo desno do obračališča-parkirišča, kjer je oznaka z leve in desne strani pešpot po vlaki in po označeni poti z rdečo oznako triglav in smernimi puščicami po deblih, 10 min hoje do infotable in področja, kjer se je nahajala Partizanska tiskarna Triglav.
Dostop 2:
S ceste Kočevska Reka--Osilnica, še preden se ta vzpne na Strmo reber, zavijemo za smerokazom Medvedjek desno na gozdno cesto 916. Po njej se peljemo 2 km do prvega razcepa. Tam zavijemo za kažipotom Partizanska tiskarna desno na malce slabšo cesto. Po njej nadaljujejo 3,5 km do majhne travne izravnave, kjer na desni opazimo kar dva kažipota za tiskarno. Peš se rahlo spustimo po vlaki in pri oznaki na deblu zavijemo levo navzgor do kotanje z infotablo. |
NA TEM MESTU JE DELOVALA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Pavel Majerle Kukin, vnesel M. Hladnik 21. 1. 2022 |
23.11.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 23. 11. 2024, po predlogi Luštrek Janija odpravil drobne napake v napisu na plošči, popravil lokacijo zvezdice na zemljevidu, dopolnil lokacijo z dostopom in koordinatami ter dodal Janijevi fotografiji 3/2 in 3/3.
|
infotabla, spominska plošča |
Kočevje |
1589 BOROVEC, 1079/64 |
|
Padlim borcem, žrtvam nacifašizma in umrlim v taboriščih, Izola |
Spomenik je bil postavljen 9. 5. 1946 v spomin na Izolane, ki so padli v španski državljanski vojni, v partizanskih enotah, kot žrtve nacifašističnega nasilja med obema vojnama in v drugi svetovni vojni, in kot žrtve nacističnih taborišč. Navedeno je 16 imen. Spomenik je iz petih gladko obdelanih kamnov z vrhom v obliki štiristrane piramide - z imeni padlih, zožanih v nizko piramido z rdečo peterokrako zvezdo.
|
Izola, Trg padlih za svobodo v starem mestnem jedru. |
Spredaj: GLORIA AI CADUTI PER LA LIBERTA' IN TERRA DI SPAGNA: Emilio Drioli m. 1936, Salvatore Menis m. 1936 DELLE LOTTE PARTIGIANE: Mario Depase m. 1941, Mario Moro m. 1945, Silvano Parma m. 1944, Ubaldo Bestiak m. 1944, Alfieri Degrassi m. 1945, Giovanni Cherbaz m. 1944 Levo: PER PERSECUZIONI FASCISTE: Luciano Depase m. 1932, Cesare Viezzoli m. 1941, Alessio Bologna m. 1944, Giovanni Rasman m. 1944, Ferdinando Degrassi m. 1945 Desno: NEI CAMPI DI CONCENTRAMENTO NAZISTI: Adalgerio Costanzo m. 1943, Emilio Vascotto m. 1944, Virgilio Perentin m. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vlasta Beltram, 24. 02. 2017
Dopolnil D.Divjak 25. september 2020 |
29.10.2024. 00:00 |
— |
25.9.2020-dopolnil podatke D.Divjak, M. Hladnik 30. 4. 2021
M.Kermavnar, 29.10.2024, dodal fotografije 3/2 do 3/5 Zdenke Primožič |
Obelisk |
Izola |
K.o. 2626 IZOLA, parc. št. 346 |
|
Kostanjevica - Spomenik NOB, na vaškem trgu |
Na manjšem trgu je ob robu ceste terasa s spomenikom. Na terasi je tudi kamnita fontana in nek manjši kip. Avtor Gabrijel Stepančič, odkrit 14. 8. 1960.
|
Na vaškem trgu ob cesti Opatje selo - Komen, Hiša v bližini: Kostanjevica na Krasu 45. |
1 9 4 1 - S L A V A - 1 9 4 5 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK 9.4.2020, Lanko Marušič, 19. 7. 2020 |
12.12.2021. 00:00 |
— |
Vir dopolnil M. Hladnik 26. 4. 2021
12.12.2021 dodal seznam s spomenika in dopolnil podatke D.Divjak |
vaški spomenik padlim |
Miren - Kostanjevica |
K.o.: 3232 - KOSTANJEVICA NA KRASU, št.parc: 3251 |
|
Zagreb, Živec Dominik |
Dominik Živec se je rodil leta 1896 v Dobravljah pri Sežani. Z ženo Angelino Hauptman je živel v Zagrebu, kjer je imel knjigarno. Kot sodelavca Narodnoosvobodilnega boja (NOB) so ga večkrat aretirali, v zadnjih dneh vojne pa so ga premestili v Jasenovac, kjer so ga aprila 1945 ubili. |
Zagreb, Petrova ulica 66.
Spotikavec leži na Petrovi ulici 66, ki velja za zadnje prebivališče pri Sežani rojenega Slovenca Dominika Živca. |
OVDJE
JE ŽIVIO |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 26.2.2025, po predlogi Zdenke Primožič. |
26.2.2025. 00:00 |
— |
— |
Spotikavec |
Hrvaška |
— |
|
RAKEK - Spominska plošča Narodno osvobodilnega gibanja |
Na fasadi, obrnjeno proti cesti, sta med dvema oknoma postavljeni dve spominski plošči. Vodoravna usmerjena plošča iz svetlega marmorja, širine 60 in višine 30 cm, z napisom ter levo od nje, pokončna, širine 30 in višine 58 cm, z bronastim reliefom partizana v borbi.
Obeležje je bilo odkrito ob petnajsti obletnici odhoda rakovških fantov v partizane in priča o tem, da je bila zadevna hiša v obdobju 1941-1945 središče osvobodilnega gibanja na Rakovškem. V času 2. svetovne vojne je bila hiša last rodbine Pirc. Iz nje izvirata brata Jože in Ciril Pirc, ki sta leta 1942 odšla v partizane. Njun oče je zbiral mlade Rakovce in jih pripravljal za odhod v partizane. Hiša Pirčevih je bila tudi partizanska javka. Foto: Miloš Toni |
Po Ljubljanski cesti v smeri proti Logatcu, mimo trinadstropne stavbe, se na desni strani za kamnito ograjo na naslovu Ljubljanska 42 nahaja omenjena stanovanjska hiša. |
[relief partizana] TA HIŠA JE BILA V LETIH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 8. januarja 2020
D.Divjak dopolnil 2.6.2021, 29.3.2025 |
29.3.2025. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal povezavo na Obeležja Cerknica 2.6.2021, na Stare slike Cerknica 29.3.2025 |
Spominska plošča |
Cerknica |
1659 - RAKEK, št. parc.:993/37 |
|
Spomenik padlim borcem jurišnega bataljona 18. divizije, Polom |
Januarja 1945 so vas Polom zasedle nemške enote z okoli 400 mož. V noči s 5.
na 6. januar 1945 so jih napadli borci jurišnega bataljona 18. Na pokopališču je bil 1986 urejen grob padlih borcev jurišnega bataljona 18. divizije. Avtor idejne zasnove je akademski kipar Stojan Batič. Spominsko obeležje je bilo odkrito 4. oktobra 1986, obnova je potekala 2004. Vir: mag. Irena Škufca, “Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 EŠD 14982 |
Na pokopališču v vasi Polom. Hiša v bližini: Polom 13 |
Na pokopališču je urejeno grobišče z belo marmornato ploščo (99x50x20 cm): . TUKAJ POČIVA 8 BORCEV JURIŠNEGA BATALJONA XVIII. SLOVENSKE DIVIZIJE, KI SO 6.1.1945 PADLI V TEM KRAJU V JURIŠU NA NEMŠKE TOPOVE. . JUNAŠKO STE PADLI V BORBI ZA NAS POLOM 4.X.1986 "JURIŠ"! POSLEDNJI SKUPNOST BORCEV VAŠ BIL JE GLAS. JURIŠNEGA BAT.XVII.DIV. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 9.3.2017
18.april 2021 dopolnil D.Divjak |
18.4.2021. 00:00 |
— |
18.4.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Nagrobni spomenik |
Kočevje |
K.o.: 1569-POLOM, št.parc.: 119 |
|
Freska o poljanski vstaji |
Freska na stavbi trgovine v središču Poljan je posvečena poljanski vstaji decembra 1941. Naslikal jo je domačin Ive Šubic, akademski slikar in udeleženec vstaje. Odkrili so jo 13. septembra 1981 ob štiridesetletnici poljanske vstaje. Barvno fresko, velikosti 3 x 6 m, sestavljajo štiri prizorišča poljanske vstaje: zgoraj levo je zaprisega borcev pri Muhu v Vinharjah, desno zgoraj je prikazano sodelovanje domačinov pri napadu Cankarjevega bataljona na Poljane, na spodnjem delu freske je na levi strani prikazan odhod domačinov v bataljon in spodaj desno so borci bataljona in njihov veličastni boj v Poljanski dolini, med njimi so prepoznavni pomembni poljanski voditelji. Fresko ločuje po sredini žena z zastavo in s kruhom v roki in predstavlja Poljansko dolino, ki je dvignila vstajo in hranila borce. Na sestanku pri Kocjanu v Bukovščici, v začetku decembra 1941, ki so se ga udeležili predstavniki pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko in politični delavci iz vse Gorenjske, je bil sprejet sklep, da je treba takoj pričeti z vstajo. Za izvedbo vstaje v Poljanski dolini je bil zadolžen Maks Krmelj, ki je že pred tem ustanovil Poljansko četo. Za izvedbo vstaje v Selški dolini je bil zadolžen Ivan Tomažin, ki je zbral Selško četo. Obe četi sta se nato vključili v Cankarjev bataljon. Gorenjsko politično in vojaško vodstvo je tedaj ocenilo, da je za široko splošno vstajo ustvarjenih največ pogojev v Poljanski dolini. Zato je poslalo Cankarjev bataljon iz Selške v Poljansko dolino. Na tej poti je 12. decembra 1941 v Rovtu izbojeval dotlej največjo partizansko zmago na Slovenskem. Padlo je 46 sovražnikov, zaplenili so tudi mnogo orožja in opreme. Bataljon je potem prek Martinj Vrha, Žetine, Vinharij in Bukovega Vrha prispel v Polhovec v začasno taborišče. V tistih dneh so prihajali v Polhovec v bataljon številni prostovoljci iz raznih krajev, največ pa jih je prišlo v bataljon potem, ko so bile 20. in 21. decembra poslane po vaseh patrulje, ki so jih vodili domači aktivisti in organizatorji vstaje. Po akciji v loške zapore 21. decembra, kjer so bili zaprti loški aktivisti, se je v bataljon vključilo tudi 17 loških borcev. S celotnega škofjeloškega območja je decembra 1941 odšlo v partizane skupno 366 mož in fantov, od tega iz Škofje Loke in okolice 22, z območja Selške doline 18, iz Poljanske doline pa 326 – samo z območja tedanjih občin Poljane in Javorje 261. Med vstajniki je bilo kar 116 fantov, ki so bili mlajši od 25 let, med vsemi je bilo 135 delavcev, drugi so bili kmečki sinovi. Vrhunec te vstaje so bili hudi boji z Nemci od 25. do 27. decembra 1941 na območju Pasje ravni, Bukovega in Valterskega Vrha in potem slavna bitka v Dražgošah od 9. do 11. januarja 1942. Poljanska vstaja je bila ključnega pomena za nadaljnji razvoj partizanskega gibanja na Gorenjskem. Preprečila je izganjanje prebivalstva Iz Poljanske doline, brez nje ne bi bilo legendarne dražgoške bitke, saj je v njej sodelovalo kar 129 udeležencev decembrske vstaje. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 232-234. EŠD 16485 Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/poljane.html |
Freska je bila na stavbi trgovine v središču Poljan. Po opustitvi objekta so jo prestavili k spomeniku NOB, ki je bil zaradi tega tudi malo prestavljen. |
PO POZIVU CK KPS NA OBOROŽEN UPOR PROTI OKUPATORJU JE BIL 4. DECEMBRA SPREJET SKLEP KOMUNISTOV POLJANSKE DOLINE O VSTAJI 6. DECEMBRA 1941 MAKS KRMELJ V VINHARJAH PRI MUHU ZAPRISEŽE PRVE BORCE POLJANSKE ČETE * BORBE CANKARJEVEGA BATALJONA 25. IN 27. DECEMBRA 1941: POLJANE, VALTARSKI VRH, POLHOVEC, PASJA RAVAN, BUKOV VRH * OB 40 LETNICI POLJANSKE VSTAJE – DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE ŠKOFJE LOKE IN GORENJSKE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar, M. Hladnik 21. 1. 2022 |
13.4.2022. 00:00 |
— |
Informacijo o prestavitvi freske je posredovala Milena Sitar. M. Hladnik 21. 1. 2022
Mateja Rant. Fresko uspešno prestavili. Gorenjski glas 19. 1. 2022 (https://www.gorenjskiglas.si/article/20220119/C/220119791/1023/fresko-uspesno-prestavili).
Dodal sliki prestavljene freske. M. Hladnik 13. 4. 2022 |
Freska |
Gorenja vas |
2047 DOBJE, 341/8 |
|
Šentvid pri Planini, Grobišče 11 borcev na pokopališču
|
Grobišče 11 znanih borcev NOV in 4 neznanih, ki so padli 13.12.1944 ob vznožju Bohorja.Na grobu, ki ga obkrožajo okrasna grmičevja stoji nagrobnik s posvetilom in imeni pokopanih. |
Šentvid pri Planini. Grobišče leži na koncu krajevnega pokopališča desno.
Hiša v bližini: Šentvid pri Planini 6 |
KER VAS NI VEČ IN ZATO STE VSEPOVSOD, SAJ SMRT VAS JE ŽIVLJENJU DAROVALA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
6.12.2021. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografije, 6.10.2022. |
grobišče |
Šentjur |
K. o. 1163 Šentvid pri Planini, parc. št. 219 |
|
Ormož - Kip narodnega heroja Jožeta Kerenčiča |
Na Kerenčičevem trgu v središču Ormoža stoji bronasti spomenik Jožetu Kerenčiču, ki je bil idejni usmerjevalec narodnoosvobodilnega gibanja v Slovenskih goricah in med ljudmi zelo priljubljen.Izdelal gaa je akademski kipar Viktor Gojkovič, predstavlja pa Jožeta Kerenčiča pri njegovem aktivističnem delu. Odkrili so ga 290. novembra 1975 ob tridesetletnici osvoboditve.Vir: Kamra, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj |
V središču Ormoža je Kerenčičev trg s kipom Jožeta Kerenčiča. |
NARODNI HEROJ JOŽE KERENČIČ |
— |
— |
— |
— |
Janko Prejac
Dopolnil D.Divjak, 12.maj 2020 |
12.5.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Ormož |
K.o.: 332-ORMOŽ, št.parc.: 517/1 |