| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Koncentracijsko taborišče Alatri - Le Fraschette
Alatri (Frosinone) - Italija |
Vse premestitve v koncentracijsko taborišče Fraschette so potekale med koncem leta 1942 in mesecem marcem 1943. Vendar je bila ena izjema, tista "sorodnikov upornikov ", ki so bili internirani v občini Penne , v provinci Pescara , se je začela v Alatriju 10. julija 1943 . Gre za dvaindvajset ljudi (5 družin), verjetno iz mesta Kastav . V Penneju so nastanjeni v prostorih nekdanje usnjarne Cantagallo , čeprav stavba potrebuje nujna dela. Sprva se zdi, da ministrstvo za notranje zadeve izdatke odobrava. A gre očitno nekaj narobe. In tako so leto po prihodu v Lazio premestili tudi civiliste, ki so bili internirani v Penneju . Skratka, najmanj tisoč "sorodnikov upornikov" iz tako imenovane province Carnaro naj bi bilo interniranih v Alatri . Tem pa je treba dodati še 405 internirancev, ki so prišli neposredno iz začasnega taborišča Lovran (Laurana) . Pravzaprav je novembra 1942 prefekt Reke Temistocle Testa želel zapreti to taborišče (Lovran op. D. D,) in je zato ukazal, da se 350 internirancev, ki so še vedno prisotni, pošlje neposredno v Fraschette Alatri. 1. decembra 1942 je odšlo 231 internirancev (glej AC00465 in AC00466 ). Preostanek je skupaj z novimi zbiranji odšel v dveh skupinah: 77 ljudi 18. februarja 1943 , nadaljnjih 97 tri dni pozneje (glej AC00507 in AC00456 ). Za skupno 405 ljudi Končni dokument pove, da je 26. januarja 1943 v Frosinone prispelo 46 slovenskih internirancev , ki so bili poslani naprej v koncentracijsko taborišče Fraschette di Alatri (glej AC00139 ). Vendar ne vemo, ali so to isti ljudje, ki so že internirani v Ponteju v Valtellini (zahteva preverjanje) (vstavite Buffarinijev ukaz o premestitvi v Fraschette).
Vir: https://campifascisti.it/scheda_campo.php?id_campo=58 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 22.10.2024 |
22.10.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Alatri,provinca Frosinone v regiji Lazio, Italija |
— |
|
Ljubljana, Žale, Franc Krese-Čoban |
Franc Krese - Čoban je bil rojen 7. marca 1919 v Trebnjem. Kot gozdni delavec je že v mladosti začutil socialno krivico tedanjih družbenih razmer. V prvih dneh vojne, ki jo je dočakal v vojašnici na Sušaku, je sprejel odločitev in se s puškomitraljezom marca 1942 priključil Dolenjski opartizanski četi kot zaveden aktivist. Kalil se je v številnih borbah Jelenovega Žleba, v vrstah drugega bataljona Gubčeve brigade, ob napadih Trške gore, v jurišu pri Karteljevem, v akcijah obveščevalca. Poleti 1944 je bil imenovan za komandanta XII. brigade. Kmalu je bil težko ranjen in v roških bolnicah operiran. Po amputaciji noge je bil odpeljan v Bari. Potem se je vrnil v osvobojeni Beograd ter osvoboditev pričakal v Prekmurju. Po vojni se je udejstvoval na družbeno političnem področju.Umrl je 19. oktobra 1980 v Ljubljani. Geslo: herojgrob1234
Opomba 1: Čobanova žena Ljudmila Krese - Marušaje bila prav tako partizanka, kar izveste na primer tu: https://www.primorski.eu/kultura/fascinantno-zivljenje-maruse-krese-EF412622). Na nagrobniku in v iskalniku grobov je ime France v Wikipediji pa Franc. Na fotografijah Daniela Divjaka (foto 1, 2, 3/1) na nagrobniku Sajetovih ni zvezde, zato dodajam fotografijo 4/1 z zvezdo M. Luštrek, ki je nastala 3. 10. 2022. Glej zapis Sajetovega nagrobnika. |
Pokopališče Žale oddelek zid, vrsta 2L, grob 39 |
KRESE FRANCE - ČOBAN 1915 - 1980 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 10.12.2022 |
10.12.2022. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 23.1.2023, na pobudo Mojce Luštrek dodal opombo 1 |
Grob |
Ljubljana |
K.o.: 1736-BRINJE I, št.parc.: 682/11 |
|
Bukovščica, Spominska plošča minersko sabotažni četi |
Minersko-sabotažni vod Gorenjskega odreda,
Grintavec, je od avgusta 1943 prebival v taborišču Kerbule in deloval z območja
Hrastnika in Križne Gore. Njegov cilj sta bila železniška proga Škofja
Loka–Radovljica in cesta skozi Sotesko v Selško dolino. Tako je septembra 1943
napadel železniško postajo Sv. Jošt, oktobra je dvakrat napadel železniško progo
med Škofjo Loko in Kranjem ter povzročil iztirjenje vlaka in uničenje vagonov,
novembra je povzročil iztirjenje vlaka na progi pod Sv. Joštom, v decembru pa je
uničeval progo v okolici Kranja. V letu 1944 je napadal tudi cesto v Selško
dolino in v januarju požgal v Dolenji vasi rezervno mostno konstrukcijo ter
marca napadel nemški oklepnik in štiri kamione vojaštva, aprila pa domobrance na
Križni Gori. Prvi komandir je bil Jože Rebolj -
Planinc, prvi politični komisar pa Jože Pintar. |
Na pročelju osnovne šole v Bukovščici, Bukovščica 4 |
MINERSKO SABOTAŽNA ČETA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
10.10.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
K. o.2065 Bukovščica, parc. št. *128 |
|
Čedad-Spomenik odporništvu |
Spomenik je moderna betonska stvaritev kot nekakšen stiliziran cvet ali školjka, prtica, spirala...Z vzhodne strani se nekako odpira prek malega jarka z vodo čez katerega drži kot prag manjša ravna betonska plošča z vdolbenim napisom v prosto sestavljenih vrstah male abesede, ki v prevodu pove "Sedaj in vedno Odpor", oziroma kot piše: oraes / empre / resis/ tenza. |
Spomenik večjih razsežnosti stoji v Čedadu na Trgu odporništva (Piazza della Resistenza) oziroma v malem parki blizu križišča cest v Gorico, na Staro Goro (Castelmonte) in v center. |
Levi napis MONUMENTO ALLA RESISTENZA / INAUGURATO DA SANDRO PERTINI / SCULTORE LUCIANO CESCHIA / 20 APRILE 1975 Desni napis GIARDINI/DOTT. MANFREDO MAZZOCCA / MEDAGLIA D'ORO AL V.M. / DELLA RESISTENZA. Avtorjev podpis in posvetilo:Ceschia a De Luca, a Rossi e Pasolini, Apr. 1975 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 21.9.2022, 28.2.2023 |
28.2.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil napis 28.2.2023 |
Spomenik |
Italija, Čedad/ Cividade |
— |
|
ŠENTVID pri Stični - pomniki padlima partizanoma Mayerju in Skubicu |
EŠD: NI Dve kamniti plošči iz temnega kamna, velikosti 0,40 x 0,45 m in okoli en meter od tal sta z vijaki pritrjeni na notranjo stran pokopališkega zidu, zadaj za grobom Mayer Viljema in grobom z napisom Kutnarjevi - družina Skubic iz Petrušnje vasi 7. Oba groba Mayer in družina Skubic pred ploščama sta urejena. Domnevno sta prvoborca Mayer Vili - Martin in Skubic Franc - Krjavel pokopana prav v teh dveh grobovih. . Na plošči, ki so jo odkrili 26. julija 1970, pa je vklesan napis: BOREC NOB Šturm Ignac 22. 7. 1906–8. 3. 1945 . Grob je ob severni strani cerkve, drugi grob
Vir: https://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf Str.:243 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 111 (kot datum odkritja plošče je zabeležen 1. maj 1962). |
SV stran lokalnega pokopališča v Šentvidu pri Stični ob cerkvi sv. Vida. |
prva plošča in vklesani napis: PRVOBOREC NOB # MAYER VILI - MARTIN # *6.3.1913 + 26.12.1941 # grob z nagrobnikom in vklesani napis: # MAYER VILJEM # *6.3.1913 + 26.12.1941 # PRVOBOREC # druga plošča, desna, vklesani napis: # PRVOBOREC # SKUBIC FRANC - KRJAVEL # |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak |
27.6.2020. 00:00 |
— |
— |
grob, kamniti plošči, memorialna dediščina |
Ivančna Gorica |
k.o.1809 - Šentvid, parc. št.: 2/1 |
|
Šenčur, pokopališče, Režek Franc |
Sistory navaja Ime in priimek: Frančišek Režek, Oče. Franc, Mati: Ivana, Datum rojstva: 17. 4. 1909, Kraj rojstva: Voglje, Kraj bivanja: Orehek, Poklic (soc. status): čevljar, Datum smrti/izginotja: 01. 11. 1944, Kraj smrti/izginotja: Kranj, Kraj pokopa: Šenčur. »28. REŽEK Franc, rojen 17. aprila 1909 v Vogljah, čevljarski mojster. Spomladi 1944 so ga ujeli Nemci na Primorskem in ga poslali v Celovec na prisilno delo. Nato je bil doma na bolezenskem dopustu. 1. novembra 1944 so ga poiskali kranjski domobranci, ga odvedli v postojanko, od koder je za njim izginila vsaka sled. (Vir: Franc Štefe-Miško, Šenčur z okolico v NOB v Kranjskem zborniku 1990)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 286) »Seznam padlih borcev, talcev in drugih žrtev okupatorjevega terorja […] Režek Franc, rojen 17. aprila 1909, Voglje 1. novembra 1944 […]« Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Kranj, Kranj: Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, 1975, str. (203), 222) |
Pokopališče Šenčur, novi del, 2. vrsta (vrsta ob zidu ni upoštevana) od zidu z vhodom pred poslovilno vežico, 3. grob levo od poti ob zidu med starim in novim pokopališčem. |
[križ] REŽEKOVI OČE FRANC * 14. 4. 1909 + 5. 2. 1945 V NOB |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 31.5.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
31.5.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Šenčur |
K. o. 2119 Šenčur, parc. št. 7 |
|
Milanov Vrh - hrvaška partizanska bolnica Broj 7, Hrvatska |
V betonsko ploščo na podstavku je vgrajena kamnita plošča z napisom. Vrh betonske plošče ima obliko trirogeljne titovke. Iz srednjega roglja štrli kratek železen drog, ki je nekdaj skoraj gotovo nosil peterokrako. U betonsku ploču na postolju je ugrađena kamena ploča s napisom. Vrh betonske ploče ima oblik troroge tiitovke. Iz srednjeg roga izviruje kratka metaln poluga, na kojoj je vjerojatno nekada bila zvijezda. Čeprav jo Jerič obravnava v svojem snežniškem vodničku, je to dejansko hrvaška bolnišnica in ni delovala v okviru snežniške. Tudi na spomeniku piše, da je bila to bolnišnica XI. korpusa, ki je bil sestavljen pretežno iz liških in istrskih borcev. Lahko pa drži njegovo pisanje, da so jo v primeru stiske uporabljali tudi slovenski partizani. Iako je Jerič obrađuje u svom Snežnipkom vodičku, je to hrvatska bolnica i nije djelovala u okviru snežničke. I na spomeniku piše da je to bolnica XI. korpusa koji su sačinjavali pretežno lički i istarski partizani. Moguće je da su je u nuždi upotrebljavali slovenski partizani. 3 |
Čez mejni prehod Babno Polje se zapeljemo na Hrvaško v Prezid in na Kozji Vrh (5 km). Tam sledimo smerokazu desno za Milanov Vrh (5 km). Pod gozdarskim domom Dobra kob spet zavijemo desno in se ves čas držimo edine asfaltne ceste (ponekod je asfalta le še za vzorec). To pomeni, da se ne menimo za nobenega od treh desnih odcepov (prvi gre na Prezidanski Berinšček, drugi na slovensko mejo in tretji -- do njega knafelci -- k Paravićevi mizi. Asfalt se konča na križišču (približno 3,5 km od Milanovega Vrha), ob katerem stoji spomenik.
GPS: S 45.5886, V 14.5386
Slike M&J Luštrek dodal M. Kermavnar 14. 11. 2022.
Spomenik se nalazi na cesti Milanov Vrh - Babja drga, na križanju za Blatnu dragu. |
OVDJE SE JE U TOKU U ČAST 20. GOD. NARODNE REVOLUCIJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 9.7.2022
Slavko Malnar, 16. ožujka 2024. |
13.11.2022. 00:00 |
— |
Prestavil po informaciji M&J Luštrek od lokacije V od jase na križišču gozdnih cest na Milanovem vrhu 1,5 km proti JZ na koordinate S 45.5886, V 14.5386. Dodal napis na spomeniku, fotografije in dopolnil
opis. -- M. Hladnik 13. nov. 2022
Promijenio prema informaciji M&J Luštrek od lokacije V jase na križanju šumskih cesta
na MIlanovom Vrhu 1,5 km premaq JZ
Dodao napis na spomeniku, fotografije i dopunio napis M.
Hladnik 13. studenog 2022.
|
— |
Hrvaška, Čabar
Čabar, Hrvatska |
— |
|
Prvi delavski svet |
Leta 1950 je bilo z uvedbo samoupravljanja pri nas uresničeno desetletja dolgo borbeno geslo delavskega razreda: Tovarne delavcem, Delu čast in oblast. Plošča je odstranjena. |
Termoelektrarna Trbovlje |
PRVI DELAVSKI SVET ELEKTRARNE TRBOVLJE |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
31.5.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal opis, 31. 5. 2023 |
Spominska plošča |
Trbovlje |
— |
|
Maršal Tito |
Stenska poslikava na karavli Terča v Podpeci. |
Iz Mežice vodi cesta proti Mejnemu prehodu Reht. Malo pred vrhom je odcep levo s smerokazom Peca. Od tu peljemo do vrha, kjer stoji na levi strani nad cesto NOB spomenik, desno pa se nadaljuje cesta proti domu na Peci. Po približnu kilometru in pol pridemo do pašnika. Karavla se nahaja na zgornji strani. Mural je viden s parkirišča pod karavlo, od koder se pohodniki iz te smeri odpravljajo na Peco |
Ni besedila. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
31.5.2023, bb |
31.5.2023. 22:00 |
— |
— |
mural |
Črna na Koroškem |
— |
|
Kučibreg HR spomenik padlim med NOV |
Spomenik borcem hrvatske, slovenske in italijanske narodnosti so skupaj postavili prebivalci obeh strani meje ob 40. letnici ZKJ 20. septembra 1959 na hribu Puseralo na hrvaški strani meje. Sredi ograjenega prostora stoji četvero strani obelisk. Na čelni strani je v sredini kovinska zvezda, lovorova vejica in letnici 1941 in 1945. Na bočnih straneh je vklesan napis v slovenskem, hrvaškem in italijanskem jeziku |
Na levi strani ceste, cca 800 m od Hrvojev proti Kučibregu, stoji spomenik padlim borcem NOV slovenske, hrvaške in italijanske narodnosti.
Posvetilo je na spomeniku napisano v slovenščini hrvaščini in italijanščini.
|
V SLAVO IN TRAJEN SPOMIN HRABRIM BORCEM SLOVENSKE, HRVAŠKE IN ITALIJANSKE NARODNOSTI, ZVESTIM SINOVOM ISTRE, NELOČLJIVIM TOVARIŠEM V BOJU IN V SMRTI, KI SO KOT BRATJE Z RAMO OB RAMI DALI ŽIVLJENJE ZA SKUPNE CILJE, DA ŽIVIMO LEPŠE DNI V PROSTOSTI. LJUDSTVO KOPARŠTINE IN BUJŠČINE OB 40 LETNICI ZKJ 20. 09. 1959 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Zorč 19. 11. 2017 |
22.8.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 22.8.2024, dodal fotografije 3/2 do 3/5 in Opis |
Spomenik |
Hrvaška |
— |
|
Ravnik pri Šmarjeti, Partizanska ambulanta št. 14 |
Partizanska ambulanta št. 14 . slov.si/doc/novomeski_spomeniki.pdf str.:54 (61) Dolenjski list 3. julija 1957 poroča: »... PRI BERETIČEVIH NA RAVNIKU ... Ambulanta ali sanitetna postaja štev. 14 je bila v Beretičevi zidanici sredi vinogradov. V njej je bila bolniška soba, ki je lahko sprejela 20 ranjencev. Ležišča so bila kar na slami na lesenih tleh. Manjkalo je sicer zadostno število odej, vendar v poletnem času, v katerem je ta postaja delovala, to pomanjkanje ni bilo tako občutno. Poleg tega velikega prostora, ki sicer služi za stiskanje grozdja, je manjša sobica, ki je bila spalnica dveh bolničark ter shramba sanitetnega materiala, hkrati pa previjališče. Kuhinjo so uporabljali kot dnevni prostor. Ta sanitetna postaja, ki je delovala v juliju in avgustu 1942, je bila nekakšen rekonvalescentni oddelek za mnogo bolj zakonspirirano postajo štev. 15 v Dolu. Postaja je imela svojo stražo šestih stražarjev, javka za ranjence pa je bila pri terencih v Šmarjeti. Ker so se tačas pojavljala med partizani tudi prva revmatična obolenja, so za zdravljenje leteh dnevno uporabljali kopeli v bližnjih Šmarjeških Toplicah. Intendant, ki je skrbel za prehrano, je s podporo okoliškega prebivalstva opravljal svoj posel tako dobro, da je bila hrana, ki so jo dobivali ranjenci in bolniki, po sodbi dr. Pintariča boljša in obilnejša od hrane naših civilnih bolnišnic v predvojni Jugoslaviji. Posebnih dogodkov ta sanitetna postaja ni doživela. Največji priliv ranjencev je dobila ta postaja po napadu I. SNOUB Toneta Tomšiča na belogardistično taborišča pri Sv. Ani pod Smolenjo vasjo pri Novem mestu. To taborišče, ki je štelo 212 mož, so partizani napadli 14. avgusta zjutraj, medtem ko so dan prej in istega dne demonstrativno napadli tudi italijansko postojanko na Ratežu. Iz bojev pri Sv. Ani je prišlo v sanitetno postajo štev. 14 kakih 20 ranjencev, izmed katerih je dr. Pintarič vse težje primere takoj premestil v postajo v Dolu. Izboljšanje opreme te sanitetne postaje, predvsem postavitev pogradov, je prehitela preselitev postaje, ki je postala nujna zaradi takrat nastalega vojaškega položaja.« (J. J., Dolenjske partizanske bolnišnice v poletju 1942 (Ob odkritju spominske plošče na Beretičevi zidanici na Ravniku), Dolenjski list, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto, Leto VIII, Štev. 27 (381), Novo mesto, 3. julija 1957, str. 4 Elektronski vir: https://dlib.si/stream/Dolenjski_list/PDF Dostop: 17. 12. 2023) Dolenjski list 4. aprila 1957 poroča: »…Beretičeva hiša je dala štiri partizane, ki so še vsi živi. Albin, Boris in Ciril so bili demobilizirani, Miran je pa še aktivni kapetan I. kl. v Brežicah. Po dolgih letih borb so se bratje leta 1945 prvikrat spet srečali v Ljubljani in si takrat prisrčno stisnili roke, saj se skoraj štiri leta niso videli.« (Jože Jakič, Še pomniš, tovariš, kje si se zdravil /Pred III. kongresom Zveze borcev NOV Slovenije/, Dolenjski list, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto, Leto VIII, štev. 14 (368), Novo mesto, 4. aprila 1957, str. 3) dlib.si/stream/Dolenjski_list/PDF Dostop: 17. 12. 2023) EŠD 19142 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Na Beretičevi zidanici na Ravniku pri Šmarjeti.
Koglo 80
Na zemljevidu je Ravnik pri Gorenji vasi pri Šmarjeti, hiše tam okoli sodijo pod Koglo.
|
V TEJ ZIDANICI JE BILA JULIJA IN AVGUSTA 1942 PARTIZANSKA BOLNIŠNICA KRŠKEGA ODREDA |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 9.5.2020 |
18.12.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 18.12.2023, dodal zgodovinsko sliko 1, sliki 3/1 in 3/2 iz Google StreetView in opis dopolnil s prispevkoma oi Dolenjskega lista po prilogi Zdenke Primožič. |
Spominska plošča |
Šmarješke Toplice |
K. o. 1462 Zbure, parc. št. 3273 |
|
Zagradec, Spominska plošča padlim borcem
in aktivistom OF ter žrtvam fašističnega nasilja
|
Na spominski plošči iz belega kamna so vklesana
imena šestnajstih padlih borcev, devetih aktivistov in enaindvajsetih žrtev
fašističnega nasilja v letih 1941–1945. Vir: Pomniki NOB v občini Grosuplje, str. |
Na osnovni šoli v Zagradcu je bila na pročelju stavbe vzidana spominska plošča – leta 2015 so jo ob postavitvi nove šole prestavili na oporni zid ob parkirišču.
Zagradec 33
|
ŽRTVAM NOB 1941–1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 12. 7. 2020, 5.10.2020
26.10.2021 D.Divjak
|
26.10.2021. 00:00 |
— |
Fotografiji Franc Štibernik, naložil M. Hladnik 5. 10. 2020
26.10.2021 dodal posnetke 1,2,3 in dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Ivančna Gorica |
K.o.: 1825 - ZAGRADEC, št.parc.: 28/10 |
|
Ljubljana, Doprsni kip Borisa Kidriča |
Bronasto doprsje narodnega heroja Borisa Kidriča na kvadrastem kamnitem podstavku. Doprsje so postavili leta 1966. Upodobil ga je akademski kipar Boris Kalin. Pavle Lešnjak in Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad: delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad: 3. zvezek, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989, str. 147. Opomba 1: 1. maja 2023 je bil doprsni kip že odstranjen in je tako tudi 6. 9. Šola deluje, okolica šole še ni urejena in spomenika še vedno ni tam. Sprememba statusa. Opomba 2: Konec februarja 2024 je po prenovi šole restavriran doprsni kip postavljen v avli šole, kot je bil ob prvi postavitvi. Pred letom 2023 je bil postavljen na zelenici pred severnim (stranskim) vhodom. |
Doprsni kip je postavljen v avli Osnovne šole Savsko naselje, Matjaževa 4, Ljubljana |
BORIS KIDRIČ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
26.3.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 9. 9. 2023, vnesel opozorilo Mojce Luštrek v Opombi 1.
M.Kermavnar, 26.3.2024, po informaciji Divjak Daniela dodal opombo 2 in fotografije 4/1 do 4/4 Luštrek Janija |
Doprsni kip |
Ljubljana |
K. o. 2636 Bežigrad, parc. št. 1697/2 |
|
Zagorskim rudarjem |
Sicer ne gre za partizanski spomenik, je pa umeščen mednje v literaturi in javni zavesti. Kaplje preteklosti, 17 |
V parku ob cesti skozi Zagorje, pod upravo rudnika. |
ŽRNO KOPALO ZLATO JE MNOGO RODOV TE DOLINE STROJEM DAJALO JE MOČ
IN KRUH TISOČERIM DRUŽINAM DELO POD ZEMLJO IN BOJ ZA ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE POD
SONCEM TERJALA MNOGO STA MUK IN ZAHTEVALA HRABROST IN ŽRTVE HVALA VSEM MRTVIM
VELJA MISLI VELJAJO NAJ ŽIVIM. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
2.6.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografije, 2. 6. 2023 |
Skulptura |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Lahovče, pokopališče, Kimovec Valentin |
SIstory navaja Ime in priimek: Valentin Kimovec, Oče: Peter, Mati: Helena, Datum rojstva: 13. 2. 1900, Kraj rojstva: Lahovče, Kraj bivanja: Lahovče, Datum smrti/izginotja: 03. 03. 1944, Kraj smrti/izginotja: Primorska, Kraj pokopa: NULL. »[…] KIMOVEC Valentin, kmet iz Lahovč pri Cerkljah, rojen 14. 2. 1909,. V NOV je vstopi 24. 2. 1944. Dne 3. 3. 1944 so ga na Primorskem Nemci ubili kot borca v enotah IX. korpusa. […]« (Cerkljanski zbornik 1941–1945, Kranj: Občinski odbor združenja borcev Kranj, 1964, str. 140) Opomba: Podatki o datumu rojstva in datumu smrti se v navedenih virih (SIstory, Cerkljanski zbornik 1941–1945) razlikujejo. |
Pokopališče Lahovče, od pokopaliških vrat desno, ob zidu, vzporednem s cesto, ki za pokopališčem zavije desno v Zalog. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar,15.10.2023, po slikah in besedilu Zdenke Primožič |
15.10.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Cerklje na Gorenjskem |
K. o. 2115 Lahovče, parc. št. 1/1 |
|
VII. kongres ZKJ, Ljubljana |
. |
Poleg parlamenta in grobnice herojev |
VII kongres ZKJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 14.12.2019 |
— |
— |
— |
Kamnita vaza |
Ljubljana |
AJDOVŠČINA, 2950 |
|
OŠ Ivan Skvarča |
Osnovna šola Ivana Skvarča imenovana po narodnem heroju.
|
Cesta 9.avgusta 44, Zagorje ob Savi |
OSNOVNA ŠOLA IVANA SKVARČE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
2.6.2023. 00:00 |
— |
S. Gradišnik, dodal fotografije, 2. 6. 2023
|
stavba |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Laziše |
— |
Pokopališče v kraju Lažiše, kot ga imenujejo domačini, uradno pa je Laziše.
Hiša v bližini: Laziše 24 |
Zgornja plošča: TU SO POKOPANI KLEPEJ KAROL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 28.12.2020 |
9.4.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 9. 4. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku, dodal fotografijo 4/5 in dopolnil lokacijo. |
Spominski plošči |
Laško |
1037 LAŽIŠE, 377 |
|
Trem ranjencem pri Arnejcu pod Basališčem |
Jaz sem ostal zadaj. Spravljal sem ranjence po hišah. Dvanajst jih je bilo. Domačinom smo zabičevali, naj jih dobro skrijejo in jim zagrozili, da bomo vse kaznovali, bajte pa požgali, če se našim fantom kaj zgodi. Pa ni nič pomagalo. Komaj so prišli Nemci na kmetije, so vaščani izdali vse ranjence. Nekaj so jih poklali, druge pa postrelili. Drugače se je godilo ranjencem na Pohorju in na Graški Gori. Le nekaj jih je pomrlo, skoraj vsi so ozdraveli in se vrnili v brigade. Vir: Tone Vidmar-Luka, Bitka kakor življenje dolga.
. |
Strmec nad Dobrno 25 (kmetija Franca Bračiča, domače pri Ernejcu). Plošča je na SV fasadi hiše. Pri domačiji se konča vozna cesta, nadaljuje se kolovoz in markirana pot naprej na Ostrico (Basališče) na Paškem Kozjaku. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 16. 3. 2018
S.Gradišnik, dodal opis, 2. 11. 2023 |
13.9.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 13. 9. 2024, po predlogi Mojce Luštrek Ime spomenika iz Ernejc spremenil v Arnejc, uredil napis na plošči, v Opis dodal opombo, in dodal fotografijo 3/2. |
Spominska plošča |
Dobrna |
1044 BRDCE NAD DOBRNO, 21 |
|
Male Dole pri Temenici, Ustanovitev Stiške čete |
Na partizanskem domu v Debelem hribu nad Temeniško dolino je pritrjena marmorna spominska plošča z napisom. Odkrili so jo ob otvoritvi partizanskega doma 4. julija 1961.
Leta 1976, ob 35. obletnici ustanovitve Stiške čete, je Krajevni odbor ZB NOV Šentvid pri Stični pri partizanskem domu v Debelem hribu odkril še skulpturo iz hrastovega lesa kiparja Petra Jovanoviča z liki partizana in z napisom: Borci Stiške čete, ustanovljene 17. 8. 1941 – 1976.
Stiška partizanska četa s prvimi štirimi borci je nastala sredi avgusta 1941. Ko so iz Ljubljane prišli še trije borci, iz Temeniške doline pa sta se ji priključila tudi dva borca-domačina, so v zidanici na Mihelci nad Temenico 17. avgusta 1941 četo oblikovali in borci so zaprisegli. Komandir čete je postal Miro Perc-Maks, politični komisar pa Srečko Žgajnar, oba predvojna komunista iz Ljubljane. Na Mihelci se je četa zadrževala do konca avgusta; pomagala je terenskim političnim delavcem pri organiziranju Osvobodilne fronte.
Svojo prvo akcijo je četa izvedla v noči na 2. september 1941, ko je ob železniški progi pri Bregu med Radohovo vasjo in Šentlovrencem iz zasede ubila italijanskega oficirja in enega vojaka. To sta bila prva okupatorska vojaka, ki sta v Ljubljanski pokrajini padla od slovenskega partizanskega orožja. Po tem napadu so italijanske enote strnjeno pregledovale to območje, zaradi česar se je četa razšla. Ko so se kmalu ponovno sešli in se okrepili z novimi borci, si je Stiška četa na Kremenjku uredila novo taborišče. Odondod je opravila več akcij. Mimo vojaškega urjenja in političnega osveščanja so borci politično delovali med prebivalstvom okoliških vasi.
15. decembra 1941 so tudi Stiško četo vključili v Drugi slovenski ali Štajerski bataljon.
Vir: https://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-5.pdf Str.: 259 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 107-108 in 111 (po pomoti dvakratni vnos). |
Na Partizanskem domu v Debelem hribu nad Temeniško dolino, Temenica 68 |
NA TEM MESTU JE BILA USTANOVLJENA
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 8. 8. 2020 |
5.10.2020. 00:00 |
— |
Foto Franc Štibernik, ki je ploščo tudi obnovil. Naložil M. Hladnik 5. 10. 2020 |
Spominska plošča |
Ivančna Gorica
|
1807 TEMENICA, 536/3 |
|
Josip Broz - Tito |
Osemdeseti rojstni dan Josipa Broza - Tita je s trajnim pomnikom obeležilo Hortikulturno društvo Savsko naselje, ki je na Luize Pesjakove ulici zasadilo dve drevesi v spomin na jubilej. Pred njima je bilo postavljeno kamnito spominsko obeležje z vklesanim napisom rdeče barve. Kasneje, po Titovi smrti, so bili na podstavek vklesani še podatki o krajih in datumih njegove smrti, pri čemer je zanimivo, da kot rojstni dan ni upoštevan dan mladosti, 25. maj, temveč zgodovinsko verodostojen 7. maj. Gre za edino še vedno stoječe javno obeležje, posvečeno Josipu Brozu - Titu, v Ljubljani. Vira: P. H., "Savsko naselje: proslava", Delo, 24. 5. 1972, str. 8 (vir slike 2) (povezava). Pavle Lešnjak in Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad: delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad: 3. zvezek, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989, str. 147. |
Spominsko obeležje stoji ob Luize Pesjakove ulici za ljubljanskim Bežigradom, pred trgovino na številki 11. |
V POČASTITEV KUMROVEC 7. 5. 1892 - |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
29.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominsko obeležje in drevesi |
Ljubljana |
— |
|
Štirim ustreljenim aktivistom OF, Ivančna Gorica |
Kamnita stena iz klesanega kamna, povezana z betonom, visoka okoli 1,80 m, široka okoli 1,00 m, debeline okoli 0,40 m. Na njej je vgrajena kamnita plošča iz svetlejšega kamna, pravokotne oblike, velikosti 0,40 m x 0,50 m z vklesanim napisom. Kamnita stena stoji na spomeniški površini, velikosti 3,00 x 4,00 m, tlakovani s terazo ploščami in obrobljeni z betonskim robom, v katerem je vsajenih 12 betonskih stebričkov, visoki okoli 0,70 m in povezani s kovinsko verigo. Datum odkritja: 4. 7. 1961 |
V Ivančni Gorici se peljemo proti vzhodu po Ljubljanski cesti vse do številke Ljubljanska 67, ki je na levi strani cestišča. Od te hiše se peljemo naprej še okoli 50 m in pridemo do križišča cest Ljubljanska, Ulica Dolomitskega odreda in Ulica talcev, ki gre na levo in v katero zavijemo. Vozilo ustavimo in nadaljujemo peš, ker ni možnosti parkiranja. Lahko pa z Ulice talcev zavijemo na desno v ulico Pot v gozd in se peljemo vse do hiše Pot v gozd št.14, vozilo zaustavimo in potem gremo proti jugu okoli 20 m. Spomenik stoji na vzhodnem robu Štepčevega gozda, nasproti hiše Ulica talcev 14, ki je oddaljena okoli 20 m . Spomenik je ob robu gozda in že od daleč viden. |
NA TEM MESTU PADLI ZA SVOBODO DNE 2. 9. 1942 SMOLEJ LUDVIK RUS VIDE, STAREJŠI RUS VIDE, MLAJŠI SEVER FRANC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar
T.Bizjak, 6.5.2023; |
1.6.2023. 00:00 |
— |
Spremenjeno 6.5.2023 - T. Bizjak
Dodal fotografijo plošče, ki jo je maja 2023 obnovil in sliko poslal Franc Štibernik. M. Hladnik 1. 6. 2023 |
kamen, beton, kovina, memorialna dediščina - kraj zgodovinskega dogodka |
Ivančna Gorica |
k.o. 1810 - Stična
parc. št.: 574/1 |
|
Požigu vasi Mačkolje |
Požig 2. 10. 1943. Od 70 hiš je ostalo celih le 18. Nemci so pri Zazidu
pobili 10 domačinov, namenjenih v partizane. |
Na obcestni fasadi hiše JV ob cerkvi sredi vasi Mačkolje (Caresana). |
MAČKOLJE OB 55. LETNICI POŽIGA VASI SKD PRIMORSKO - PD MAČKOLJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 31. 10. 2018 |
20.12.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Italija, Dolina |
— |
|
DOLENJA NEMŠKA VAS, Osnovna šola Trebnje, Podružnična šola ( Jožeta Slaka Silva) - spominska plošča pobitim učiteljem te šole |
Plošča je iz gradaškega marmorja, pritrjena s štirimi bakrenimi vijaki. Postavila šola 29. 8. 1953, izdelal Marmor Ljubljana.
|
OŠ Trebnje, Podružnična šola Dolenja Nemška vas št. 21 |
V ČASU DOMOVINSKE VOJNE SO BILI OD FAŠISTOV IN BELOGARDISTOV UMORJENI ZARADI NAPREDNEGA VZGOJNEGA DELA KOT AKTIVISTI - BORCI NOB, UČITELJI TE ŠOLE: HOFBEK EDO HOFBEK MARIJA NJUN SIN IVAN KOCJANČIČ PEPCA BLAŽIČ SLAVKO SLAVA PADLIM ŽRTVAM! |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik, dopolnil T.Bizjak, |
27.9.2022. 00:00 |
— |
EŠD: ni!
Spominska plošča, velikosti 0,45 x 0,60 m je trenutno ustrezno shranjena v depoju šole. Zaradi obnovitvenih del so jo sneli z zida in ko bodo ta dela končana, jo bodo ponovno pritrdili na ustrezno mesto, ki pa ga mora določiti arhitekt. |
kamnita plošča, memorialna dediščina |
Trebnje |
k.o. 1420 - Češnjevek, parc. št.: 630/10 |
|
Sežana |
Arhitektonsko zasnovan spomenik, posvečen borcem in žrtvam NOB s Krasa, s tremi bronastimi plastikami v naravni velikosti (borec, talec, Svoboda). Spomenik s parkovno urejeno okolico je delo Iva Spinčiča 21. 7. 1957, plastike Alojzija Kogovška.
|
V spominskem parku na vzhodnem začetku Sežane. |
TA KAMEN NAM GOVORI: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 8. 4. 2017 nedokončano |
1.8.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 15.6.2023, dopisal napis v rubriko Besedilo na spomeniku:
M. Kermavnar, 11.8.2024, prenesel fotografijo 2 iz zapisa Spominski park in dodal fotografije 3/1 do 3/4 |
kamnit steber in bronaste plastike |
Sežana |
K. o. 2455 Sežana, parc. št. 6165/1 |