Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
6735
Ravnik pri Šmarjeti, Partizanska ambulanta št. 14

Partizanska ambulanta št. 14 
Sredi avgusta 1942 je prišel dr. Ivan Pintarič v Krški odred za odrednega zdravnika. Na območju tega odreda so tedaj delovale ambulante št. 14, 15 in 16. Sanitetna postaja št. 14 je bila v Beretičevi zidanici na Ravniku pri Šmarjeti. Vodila jo je bolničarka, delo je nadzoroval dr. Ivan Pintarič, ki je imel sedež v ambulanti št. 15 v Dolu pri Klevevžu. V zidanici je bila urejena bolniška soba za ok. 20 ranjencev. Postajo je varovalo 6 stražarjev, javka pa je bila pri terencih v Šmarjeti. Zaradi evakuacije na Gorjance se je ta postaja proti koncu avgusta 1942 združila z drugimi postajami. Plošča na Beretičevi zidanici je bila odkrita 4. 7.1957.
Vir: Vodnik po partizanskih poteh, l.1978, str. 150

.

slov.si/doc/novomeski_spomeniki.pdf   str.:54 (61)

Dolenjski list 3. julija 1957 poroča:

»... PRI BERETIČEVIH NA RAVNIKU ...  

Ambulanta ali sanitetna postaja štev. 14 je bila v Beretičevi zidanici sredi vinogradov. V njej je bila bolniška soba, ki je lahko sprejela 20 ranjencev. Ležišča so bila kar na slami na lesenih tleh. Manjkalo je sicer zadostno število odej, vendar v poletnem času, v katerem je ta postaja delovala, to pomanjkanje ni bilo tako občutno. Poleg tega velikega prostora, ki sicer služi za stiskanje grozdja, je manjša sobica, ki je bila spalnica dveh bolničark ter shramba sanitetnega materiala, hkrati pa previjališče. Kuhinjo so uporabljali kot dnevni prostor. Ta sanitetna postaja, ki je delovala v juliju in avgustu 1942, je bila nekakšen rekonvalescentni oddelek za mnogo bolj zakonspirirano postajo štev. 15 v Dolu. Postaja je imela svojo stražo šestih stražarjev, javka za ranjence pa je bila pri terencih v Šmarjeti. Ker so se tačas pojavljala med partizani tudi prva revmatična obolenja, so za zdravljenje leteh dnevno uporabljali kopeli v bližnjih Šmarjeških Toplicah. Intendant, ki je skrbel za prehrano, je s podporo okoliškega prebivalstva opravljal svoj posel tako dobro, da je bila hrana, ki so jo dobivali ranjenci in bolniki, po sodbi dr. Pintariča boljša  in obilnejša od hrane naših civilnih bolnišnic v predvojni Jugoslaviji. 

Posebnih dogodkov ta sanitetna postaja ni doživela. Največji priliv ranjencev je dobila ta postaja po napadu I. SNOUB Toneta Tomšiča na belogardistično taborišča pri Sv. Ani pod Smolenjo vasjo pri Novem mestu. To taborišče, ki je štelo 212 mož, so partizani napadli 14. avgusta zjutraj, medtem ko so dan prej in istega dne demonstrativno napadli tudi italijansko postojanko na Ratežu. Iz bojev pri Sv. Ani je prišlo v sanitetno postajo štev. 14 kakih 20 ranjencev, izmed katerih je dr. Pintarič vse težje primere takoj premestil v postajo v Dolu. Izboljšanje opreme te sanitetne postaje, predvsem postavitev pogradov, je prehitela preselitev postaje, ki je postala nujna zaradi takrat nastalega vojaškega položaja.«

 (J. J., Dolenjske partizanske bolnišnice v poletju 1942 (Ob odkritju spominske plošče na Beretičevi zidanici na Ravniku), Dolenjski list, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto, Leto VIII, Štev. 27 (381), Novo mesto, 3. julija 1957, str. 4 Elektronski vir: https://dlib.si/stream/Dolenjski_list/PDF Dostop: 17. 12. 2023)

Dolenjski list 4. aprila 1957 poroča:

»…Beretičeva hiša je dala štiri partizane, ki so še vsi živi. Albin, Boris in Ciril so bili demobilizirani, Miran je pa še aktivni kapetan I. kl. v Brežicah. Po dolgih letih borb so se bratje leta 1945 prvikrat spet srečali v Ljubljani in si takrat prisrčno stisnili roke, saj se skoraj štiri leta niso videli.« 

(Jože Jakič, Še pomniš, tovariš, kje si se zdravil /Pred III. kongresom Zveze borcev NOV Slovenije/, Dolenjski list, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto, Leto VIII, štev. 14 (368), Novo mesto, 4. aprila 1957, str. 3)

dlib.si/stream/Dolenjski_list/PDF  Dostop: 17. 12. 2023)

EŠD 19142

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

Na Beretičevi zidanici na Ravniku pri Šmarjeti. Koglo 80 Na zemljevidu je Ravnik pri Gorenji vasi pri Šmarjeti, hiše tam okoli sodijo pod Koglo.

V TEJ ZIDANICI JE BILA

JULIJA IN AVGUSTA 1942

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA

KRŠKEGA ODREDA

Neobiskani spomeniki
M. Kermavnar, 9.5.2020
18.12.2023. 00:00
M.Kermavnar, 18.12.2023, dodal zgodovinsko sliko 1, sliki 3/1 in 3/2 iz Google StreetView in opis dopolnil s prispevkoma oi Dolenjskega lista po prilogi Zdenke Primožič.
Spominska plošča
Šmarješke Toplice
K. o. 1462 Zbure, parc. št. 3273
5908
Zagradec, Spominska plošča padlim borcem in aktivistom OF ter žrtvam fašističnega nasilja
Na spominski plošči iz belega kamna so vklesana imena šestnajstih padlih borcev, devetih aktivistov in enaindvajsetih žrtev fašističnega nasilja v letih 1941–1945.

Vir: Pomniki NOB v občini Grosuplje, str. 

Na osnovni šoli v Zagradcu je bila na pročelju stavbe vzidana spominska plošča – leta 2015 so jo ob postavitvi nove šole prestavili na oporni zid ob parkirišču. Zagradec 33

             ŽRTVAM NOB 1941–1945
               PADLI BORCI
JERŠE CIRIL, ZAGRADEC, 1927–1943
VIDMAR FRANC, FUŽINA, 1903 –1943
OBŠTETAR FRANC, FUŽINA, 1919–1943
BRADAČ ALOJZ, MARINČA VAS, 1925–1943
ŠUŠTARŠIČ FRANC, MARINČA VAS, 1924–1943
ŠKODA ALOJZ, MARINČA VAS, 1921–1945
CIMERMAN ALOJZ, MARINČA VAS, 1921–1945
CIMERMAN FRANC, MARINČA VAS, 1924–1943
BLATNIK JOŽE, TOLČANE, 1922–1943
HROVAT ANTON, TOLČANE, 1910–1944
GREGORIČ ANTON, KUŽELJEVEC, 1922–1944
ZALETELJ ANTON, KUŽELJEVEC, 1920–1943
GLAČ ALOJZIJ, GRINTOVEC, 1921–1943
ROŠELJ FRANC, KITNI VRH, 1908–1944
PERKO JANEZ, VELIKO GLOBOKO, 1908–1943
MUSTAR JOŽE, KITNI VRH, 1917–1945
               PADLI AKTIVISTI
HROVAT IVAN, ZAGRADEC, 1917–1942
ZAJC FRANC, FUŽINA, 1902–1942
LUKANČIČ FELIKS, FUŽINA, 1906–1944
ŠUŠTARŠIČ JANEZ, FUŽINA, 1909–1944
VIDMAR IVAN, FUŽINA, 1902–1944
BAJT JOŽE, FUŽINA, 1900–1945
MAVER JOŽE, TOLČANE, 1905–1942
MAVER VENCESLAV, TOLČANE, 1924–1942
BRADAČ FRANC, MARINČA VAS, 1883–1944
               ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA
STRNAD ALOJZIJ, ZAGRADEC, 1895–1944
STRNAD RAJKO, ZAGRADEC, 1930–1945
OZIMEK JANEZ, ZAGRADEC, 1902–1944
OZIMEK FRANČIŠKA, ZAGRADEC, 1900–1944
JERŠE JOŽE, ZAGRADEC, 1933–1944
HROVAT TEREZIJA, ČEŠNJICE, 1885–1942
BERDNIK KAROL, ČEŠNJICE, 1922–1942
BERDNIK ANTON, ČEŠNJICE, 1891–1942*
NOVAK MARIJA, VALIČNA VAS, 1880–1943
NOVAK MARIJA, VALIČNA VAS, 1900–1943
NOVAK ANA, VALIČNA VAS, 1922–1943
VIDRIH IGNAC, GRINTOVEC, 1886–1942
MAVER JOŽEF, GRINTOVEC, 1904–1945
MAVER ANGELA, GRINTOVEC, 1910–1945
MUSTAR IVANA, KITNI VRH, 1921–1944
MUSTAR LUDVIK, KITNI VRH, 1923–1945
BLATNIK FRANČIŠKA, KITNI VRH, 1924–1943
MOHORČIČ AMALIJA, KITNI VRH, 1925–1943
ZAVODNIK FRANC, MARINČA VAS, 1903–1944
ZAVODNIK MARIJA, MARINČA VAS 1896–1944
PEČJAK TOMAŽ, ZAGRADEC, 1913–1942 
.
ZA SREČO MLAJŠIH STE ŽIVLJENJA ŽRTVOVALI,
VAŠ DUH MED NAMI NAJ BO VEDNO ŽIV!
KO ZB NOV ZAGRADEC

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 12. 7. 2020, 5.10.2020 26.10.2021 D.Divjak
26.10.2021. 00:00
Fotografiji Franc Štibernik, naložil M. Hladnik 5. 10. 2020 26.10.2021 dodal posnetke 1,2,3 in dopolnil podatke D.Divjak
Spominska plošča
Ivančna Gorica
K.o.: 1825 - ZAGRADEC, št.parc.: 28/10
5963
Ljubljana, Doprsni kip Borisa Kidriča

Bronasto doprsje narodnega heroja Borisa Kidriča na kvadrastem kamnitem podstavku.

Doprsje so postavili leta 1966. Upodobil ga je akademski kipar Boris Kalin.

Pavle Lešnjak in Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad: delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad: 3. zvezek, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989, str. 147.

Opomba 1: 1. maja 2023 je bil doprsni kip že odstranjen in je tako tudi 6. 9. Šola deluje, okolica šole še ni urejena in spomenika še vedno ni tam. Sprememba statusa.

Opomba 2: Konec februarja 2024 je po prenovi šole restavriran doprsni kip postavljen v avli šole, kot je bil ob prvi postavitvi. Pred letom 2023 je bil postavljen na zelenici pred severnim (stranskim) vhodom.

Doprsni kip je postavljen v avli Osnovne šole Savsko naselje, Matjaževa 4, Ljubljana

BORIS KIDRIČ

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
26.3.2024. 00:00
M.Kermavnar, 9. 9. 2023, vnesel opozorilo Mojce Luštrek v Opombi 1. M.Kermavnar, 26.3.2024, po informaciji Divjak Daniela dodal opombo 2 in fotografije 4/1 do 4/4 Luštrek Janija
Doprsni kip
Ljubljana
K. o. 2636 Bežigrad, parc. št. 1697/2
2584
Grobišče Šmarje-Sap
  • EŠD 17282

Verze je napisal Peter Levec. Pobudnik za ureditev grobišča in postavitev spomenika je bil krajevni odbor ZZB NOV Šmarje-Sap, projektant pa Nikolaj Pirnat. Na grobišču so pokopani borci, aktivisti in talci, padli v času od 1941 - 1945. Koliko žrtev je pokopanih, ni znano. Največ je padlih borcev iz enot 7. korpusa NOV in POS iz bojev v okolici Šmarja 1944-1945.

  • Pomniki NOB v občini Grosuplje, ur. Lojze Kikelj, DIC - tozd Grafika Novo mesto, Grosuplje, 1987, str. 209.

Grobišče padlih borcev, aktivistov in talcev, urejeno 22. julija 1958 po projektu kiparja Nikolaja Pirnata. Predstavlja ga betonski steber, visok okoli 4,5 m, štiristranski z različnimi velikosti posameznih ploskev, s prirezanim dnom in vrhom ter s kovinsko peterokrako zvezdo na vrhu. Vse skupaj stoji na urejeni ploščadi, do katere je dostop po treh stopnicah, ograjene z okoli 0,8 m visokim zidom iz klesanega sivega kamna in pokritega z granitnimi ploščami. Desni del ploščadi predstavlja 35 nizkih kvadrastih stebričkov.

Lokacija spomenika je na jugovzhodnem delu nekdanjega pokopališča, sedaj park, v kotu med gasilnim domom PDG Šmarje - Sap na Partizanski 2 in Pokopališko cesto, med hišnima štev. 14 in 16.

Spomenik so odkrili 1958. leta.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 111.

Center zaselka Šmarje - Sap, okoli 300 m od cerkve v smeri Cikave, na desni strani.

[zvezda]

BORCI ZNANI IN NEZNANI,

NI PREKRILA VAS TEMA,

VAŠA SMRT,

VAŠ GROB OZARJA SLAVA,

KI NE BO ZAŠLA.

Obstoječi spomeniki
Simon Veselič, 30. 11. 2017, T.Bizjak-10.6.2019
7.12.2024. 00:00
Dodal sveži fotografiji, ki ju je poslal Franc Štibernik. M. Hladnik 7. 12. 2024
betonski obelisk in kamniti dodatki, grobišče
Grosuplje
k.o.1786 - Šmarje, parc. št.:489/5
5794
Zagorskim rudarjem

Sicer ne gre za partizanski spomenik, je pa umeščen mednje v literaturi in javni zavesti.  Kaplje preteklosti, 17

V parku ob cesti skozi Zagorje, pod upravo rudnika.
ŽRNO KOPALO ZLATO JE MNOGO RODOV TE DOLINE STROJEM DAJALO JE MOČ IN KRUH TISOČERIM DRUŽINAM DELO POD ZEMLJO IN BOJ ZA ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE POD SONCEM TERJALA MNOGO STA MUK IN ZAHTEVALA HRABROST IN ŽRTVE HVALA VSEM MRTVIM VELJA MISLI VELJAJO NAJ ŽIVIM.
Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
2.6.2023. 00:00
S.Gradišnik, dodal fotografije, 2. 6. 2023
Skulptura
Zagorje ob Savi
8615
Lahovče, pokopališče, Kimovec Valentin

SIstory navaja Ime in priimek: Valentin Kimovec, Oče: Peter, Mati: Helena, Datum rojstva: 13. 2. 1900, Kraj rojstva: Lahovče, Kraj bivanja: Lahovče, Datum smrti/izginotja: 03. 03. 1944, Kraj smrti/izginotja: Primorska, Kraj pokopa: NULL.

»[…] KIMOVEC Valentin, kmet iz Lahovč pri Cerkljah, rojen 14. 2. 1909,. V NOV je vstopi 24. 2. 1944. Dne 3. 3. 1944 so ga na Primorskem Nemci ubili kot borca v enotah IX. korpusa. […]« (Cerkljanski zbornik 1941–1945, Kranj: Občinski odbor združenja borcev Kranj, 1964, str. 140)

Opomba: Podatki o datumu rojstva in datumu smrti se v navedenih virih (SIstory, Cerkljanski zbornik 1941–1945) razlikujejo.

Pokopališče Lahovče, od pokopaliških vrat desno, ob zidu, vzporednem s cesto, ki za pokopališčem zavije desno v Zalog.

[križ]
           MARČUNOVI
             KIMOVEC
OČE VALENTIN
* 13. 2. 1900     + 14. 4. 1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar,15.10.2023, po slikah in besedilu Zdenke Primožič
15.10.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Cerklje na Gorenjskem
K. o. 2115 Lahovče, parc. št. 1/1
4796
VII. kongres ZKJ, Ljubljana

.
vsi123

Poleg parlamenta in grobnice herojev

VII kongres ZKJ

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 14.12.2019
Kamnita vaza
Ljubljana
AJDOVŠČINA, 2950
8279
OŠ Ivan Skvarča

Osnovna šola Ivana Skvarča imenovana po narodnem heroju.

Cesta 9.avgusta 44, Zagorje ob Savi

OSNOVNA ŠOLA IVANA SKVARČE

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
2.6.2023. 00:00
S. Gradišnik, dodal fotografije, 2. 6. 2023
stavba
Zagorje ob Savi
6453
Laziše
Pokopališče v kraju Lažiše, kot ga imenujejo domačini, uradno pa je Laziše. Hiša v bližini: Laziše 24

Zgornja plošča:

        TU SO POKOPANI 
 BORCI NOV PADLI V BOJIH 
     PROTI OKUPATORJU 
      V LETIH 1941 – 1945
   AMON MARIJA – BRANKA
   CIUHA ENGELBERT – IVO
      KERŠE ALOJZ – JONA
  SRPČIČ MIHAEL – MARTIN
.
Spodnja plošča:

        KLEPEJ      KAROL
        SKALIČ         JOŽE
        CEPUŠ         JOŽE
        GORIŠEK   JANEZ
        GUNZEK     ADAM

Obstoječi spomeniki
Bor1974 28.12.2020
9.4.2024. 00:00
M.Kermavnar, 9. 4. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku, dodal fotografijo 4/5 in dopolnil lokacijo.
Spominski plošči
Laško
1037 LAŽIŠE, 377
2903
Trem ranjencem pri Arnejcu pod Basališčem

Jaz sem ostal zadaj. Spravljal sem ranjence po hišah. Dvanajst jih je bilo. Domačinom smo zabičevali, naj jih dobro skrijejo in jim zagrozili, da bomo vse kaznovali, bajte pa požgali, če se našim fantom kaj zgodi. Pa ni nič pomagalo. Komaj so prišli Nemci na kmetije, so vaščani izdali vse ranjence. Nekaj so jih poklali, druge pa postrelili. Drugače se je godilo ranjencem na Pohorju in na Graški Gori. Le nekaj jih je pomrlo, skoraj vsi so ozdraveli in se vrnili v brigade. Vir: Tone Vidmar-Luka, Bitka kakor življenje dolga. 

  • Pomniki narodno osvobodilnega boja v občinah Vojnik-Dobrna, 25

.
Opomba Mojce Luštrek: Zemljevidi in planinski vodniki, ki sva jih midva imela v rokah, imenujejo domačijo Zgornji Jernejc. Sam lastnik je na hišo dal tablo z napisom Arnejc. Ernejc nisva zasledila.

Strmec nad Dobrno 25 (kmetija Franca Bračiča, domače pri Ernejcu). Plošča je na SV fasadi hiše. Pri domačiji se konča vozna cesta, nadaljuje se kolovoz in markirana pot naprej na Ostrico (Basališče) na Paškem Kozjaku.

                       [zvezda]
    NA TEM MESTU SO NEMŠKI
 OKUPATORJI FEBRUARJA 1944 
ZVERINSKO POBILI 3 RANJENE 
             PARTIZANE NOV
                           ZB NOV DOBRNA

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 16. 3. 2018 S.Gradišnik, dodal opis, 2. 11. 2023
13.9.2024. 00:00
M.Kermavnar, 13. 9. 2024, po predlogi Mojce Luštrek Ime spomenika iz Ernejc spremenil v Arnejc, uredil napis na plošči, v Opis dodal opombo, in dodal fotografijo 3/2.
Spominska plošča
Dobrna
1044 BRDCE NAD DOBRNO, 21
6054
Male Dole pri Temenici, Ustanovitev Stiške čete

Na partizanskem domu v Debelem hribu nad Temeniško dolino je pritrjena marmorna spominska plošča z napisom. Odkrili so jo ob otvoritvi partizanskega doma 4. julija 1961.

Leta 1976, ob 35. obletnici ustanovitve Stiške čete, je Krajevni odbor ZB NOV Šentvid pri Stični pri partizanskem domu v Debelem hribu odkril še skulpturo iz hrastovega lesa kiparja Petra Jovanoviča z liki partizana in z napisom: Borci Stiške čete, ustanovljene 17. 8. 1941 – 1976.

Stiška partizanska četa s prvimi štirimi borci je nastala sredi avgusta 1941. Ko so iz Ljubljane prišli še trije borci, iz Temeniške doline pa sta se ji priključila tudi dva borca-domačina, so v zidanici na Mihelci nad Temenico 17. avgusta 1941 četo oblikovali in borci so zaprisegli. Komandir čete je postal Miro Perc-Maks, politični komisar pa Srečko Žgajnar, oba predvojna komunista iz Ljubljane. Na Mihelci se je četa zadrževala do konca avgusta; pomagala je terenskim političnim delavcem pri organiziranju Osvobodilne fronte.

Svojo prvo akcijo je četa izvedla v noči na 2. september 1941, ko je ob železniški progi pri Bregu med Radohovo vasjo in Šentlovrencem iz zasede ubila italijanskega oficirja in enega vojaka. To sta bila prva okupatorska vojaka, ki sta v Ljubljanski pokrajini padla od slovenskega partizanskega orožja. Po tem napadu so italijanske enote strnjeno pregledovale to območje, zaradi česar se je četa razšla. Ko so se kmalu ponovno sešli in se okrepili z novimi borci, si je Stiška četa na Kremenjku uredila novo taborišče. Odondod je opravila več akcij. Mimo vojaškega urjenja in političnega osveščanja so borci politično delovali med prebivalstvom okoliških vasi.

15. decembra 1941 so tudi Stiško četo vključili v Drugi slovenski ali Štajerski bataljon.

Vir: https://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-5.pdf

Str.: 259

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 107-108 in 111 (po pomoti dvakratni vnos).

Na Partizanskem domu v Debelem hribu nad Temeniško dolino, Temenica 68

    NA TEM MESTU JE BILA USTANOVLJENA
         STIŠKA ČETA DNE 17. AVGUSTA 1941.
DOM JE POSTAVLJEN V SPOMIN PRVOBORCEM
        TE ČETE IN PRVIMA KOMANDIRJEMA
           PADLIMA NARODNIMA HEROJEMA
        MAKSU PERCU IN JOŽETU KOVAČIČU
.
      KRAJEVNI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV
              ŠENTVID PRI STIČNI 1961 LETA

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 8. 8. 2020
5.10.2020. 00:00
Foto Franc Štibernik, ki je ploščo tudi obnovil. Naložil M. Hladnik 5. 10. 2020
Spominska plošča
Ivančna Gorica
1807 TEMENICA, 536/3
9631
Josip Broz - Tito

Osemdeseti rojstni dan Josipa Broza - Tita je s trajnim pomnikom obeležilo Hortikulturno društvo Savsko naselje, ki je na Luize Pesjakove ulici zasadilo dve drevesi v spomin na jubilej. Pred njima je bilo postavljeno kamnito spominsko obeležje z vklesanim napisom rdeče barve.

Kasneje, po Titovi smrti, so bili na podstavek vklesani še podatki o krajih in datumih njegove smrti, pri čemer je zanimivo, da kot rojstni dan ni upoštevan dan mladosti, 25. maj, temveč zgodovinsko verodostojen 7. maj.

Gre za edino še vedno stoječe javno obeležje, posvečeno Josipu Brozu - Titu, v Ljubljani.

Vira:

P. H., "Savsko naselje: proslava", Delo, 24. 5. 1972, str. 8 (vir slike 2) (povezava).

Pavle Lešnjak in Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad: delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad: 3. zvezek, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989, str. 147.

Spominsko obeležje stoji ob Luize Pesjakove ulici za ljubljanskim Bežigradom, pred trgovino na številki 11.

V POČASTITEV
80. ROJSTNEGA DNE
MARŠALA TITA
VSADILO
HORTIKULTURNO 
DRUŠTVO
SAVSKO NASELJE
25. 5. 1972

KUMROVEC 7. 5. 1892 -
LJUBLJANA 4. 5. 1980

Obstoječi spomeniki
Ivan Smiljanić
29.4.2025. 00:00
Spominsko obeležje in drevesi
Ljubljana
7609
Štirim ustreljenim aktivistom OF, Ivančna Gorica

Kamnita stena iz klesanega kamna, povezana z betonom, visoka okoli 1,80 m, široka okoli 1,00 m, debeline okoli 0,40 m. Na  njej je vgrajena  kamnita plošča iz svetlejšega kamna, pravokotne  oblike, velikosti 0,40 m x 0,50 m z vklesanim napisom. Kamnita stena stoji na spomeniški površini, velikosti 3,00 x 4,00 m, tlakovani s terazo ploščami in obrobljeni z betonskim robom, v katerem je vsajenih 12 betonskih stebričkov, visoki okoli 0,70 m in povezani s kovinsko verigo.

Datum odkritja: 4. 7. 1961

V Ivančni Gorici se peljemo proti vzhodu po Ljubljanski cesti vse do številke Ljubljanska 67, ki je na levi strani cestišča. Od te hiše se peljemo naprej še okoli 50 m in pridemo do križišča cest Ljubljanska, Ulica Dolomitskega odreda in Ulica talcev, ki gre na levo in v katero zavijemo. Vozilo ustavimo in nadaljujemo peš, ker ni možnosti parkiranja. Lahko pa z Ulice talcev zavijemo na desno v ulico Pot v gozd in se peljemo vse do hiše Pot v gozd št.14, vozilo zaustavimo in potem gremo proti jugu okoli 20 m. Spomenik stoji na vzhodnem robu Štepčevega gozda, nasproti hiše Ulica talcev 14, ki je oddaljena okoli 20 m . Spomenik je ob robu gozda in že od daleč viden.

NA TEM MESTU PADLI ZA SVOBODO

DNE 2. 9. 1942

SMOLEJ LUDVIK

RUS VIDE, STAREJŠI

RUS VIDE, MLAJŠI

SEVER FRANC

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar T.Bizjak, 6.5.2023;
1.6.2023. 00:00
Spremenjeno 6.5.2023 - T. Bizjak Dodal fotografijo plošče, ki jo je maja 2023 obnovil in sliko poslal Franc Štibernik. M. Hladnik 1. 6. 2023
kamen, beton, kovina, memorialna dediščina - kraj zgodovinskega dogodka
Ivančna Gorica
k.o. 1810 - Stična parc. št.: 574/1
3570
Požigu vasi Mačkolje

Požig 2. 10. 1943. Od 70 hiš je ostalo celih le 18. Nemci so pri Zazidu pobili 10 domačinov, namenjenih v partizane.
LSI 1: 278

Na obcestni fasadi hiše JV ob cerkvi sredi vasi Mačkolje (Caresana).

MAČKOLJE
2. OKTOBRA 1943

OB 55. LETNICI POŽIGA VASI
V TRAJEN SPOMIN

SKD PRIMORSKO - PD MAČKOLJE
4. OKTOBRA 1998

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 31. 10. 2018
20.12.2020. 00:00
Spominska plošča
Italija, Dolina
7236
DOLENJA NEMŠKA VAS, Osnovna šola Trebnje, Podružnična šola ( Jožeta Slaka Silva) - spominska plošča pobitim učiteljem te šole

Plošča je iz gradaškega marmorja, pritrjena s štirimi bakrenimi vijaki. Postavila šola 29. 8. 1953, izdelal Marmor Ljubljana. 

  • Kartoteka MNZ.
OŠ Trebnje, Podružnična šola Dolenja Nemška vas št. 21

V ČASU DOMOVINSKE VOJNE SO BILI OD FAŠISTOV IN BELOGARDISTOV UMORJENI ZARADI NAPREDNEGA VZGOJNEGA DELA KOT AKTIVISTI - BORCI NOB, UČITELJI TE ŠOLE:

HOFBEK EDO

HOFBEK MARIJA

NJUN SIN IVAN

KOCJANČIČ PEPCA

BLAŽIČ SLAVKO

SLAVA PADLIM ŽRTVAM!

Uničeni spomeniki
M. Hladnik, dopolnil T.Bizjak,
27.9.2022. 00:00
EŠD: ni! Spominska plošča, velikosti 0,45 x 0,60 m je trenutno ustrezno shranjena v depoju šole. Zaradi obnovitvenih del so jo sneli z zida in ko bodo ta dela končana, jo bodo ponovno pritrdili na ustrezno mesto, ki pa ga mora določiti arhitekt.
kamnita plošča, memorialna dediščina
Trebnje
k.o. 1420 - Češnjevek, parc. št.: 630/10
1353
Sežana

Arhitektonsko zasnovan spomenik, posvečen borcem in žrtvam NOB s Krasa, s tremi bronastimi plastikami v naravni velikosti (borec, talec, Svoboda). Spomenik s parkovno urejeno okolico je delo Iva Spinčiča 21. 7. 1957, plastike Alojzija Kogovška.

  • EŠD 7247
V spominskem parku na vzhodnem začetku Sežane.

TA KAMEN NAM GOVORI: 
ZVEST SVOJI ZEMLJI, 
JEZIKU IN VERI V PRAVICO,
JE KRAŠKI ČLOVEK
V TRDIH BOJIH
S POHLEPNIMI TUJCI
ZA SVOJO OBSTANEK
DOZOREL ZA LJUDSKO VSTAJO 
IN SOCJALNO REVOLUCIJO, 
PRELIL SVOJO SRČNO KRI, 
IZ KATEREMU JE 
VZCVETELA PROSTOST.
IZPOLNJENE SO STOLETNE SANJE:
SKALNATI KRAS JE PRIKLJUČEN 
SVOBODNI DOMOVINI.
V NAPORIH ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE 
GRE NOVIM ZARJAM NAPROTI.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 8. 4. 2017 nedokončano
1.8.2024. 00:00
M. Kermavnar, 15.6.2023, dopisal napis v rubriko Besedilo na spomeniku: M. Kermavnar, 11.8.2024, prenesel fotografijo 2 iz zapisa Spominski park in dodal fotografije 3/1 do 3/4
kamnit steber in bronaste plastike
Sežana
K. o. 2455 Sežana, parc. št. 6165/1
3574
Dolina

Postavljen 1946 68 Dolinčanom, ki so umrli v NOB, od tega 31 v boju.

foto123

50 m nad cerkvijo v Dolini, v parku nad škarpo s stopnicami.

1942                       1945.            [zvezda]
   V SPOMIN NAŠIM 
            PADLIM
 BORCEM IZ DOLINE
.
leva stranica

  ROJ            PADLI
SANCIN LJUBOMIR
     1919 – 18.3.1944
PRAŠEL JUST
     1910 – 8.11.1944
FERLUGA VIKTOR
     1920 – 25.9.1944
OTA JOSIP
     1903 – 6.3.1945
MAHNIČ ALEKSANDER
     1905 – 27.2.1945
ŠTRANJ VALERJO
     1922 – 24.2.1945
SANCIN ALBIN
     1926 – 11.6.1944
FORAUS KARLO
     1915 – 6.12.1944
PANGERC ALBIN
     1927 – 31.8.1944
LOVRIHA VIKTOR
     1910 – 14.10.1944
LOVRIHA MARIJ
     1917 – 22.4.1944
MARKS FRANC
     1920 – 30.4.1944
KOS DANILO
     1922 – 8.4.1945
.
Napis na podstavku:
33 TOVARIŠEV PADLIH
       V INTERNACIJI
.
Navpičen napis na prirezanem robu

SANCIN IVAN
 2.1.1913
19.4.1942
.
desna stranica
    ROJ            PADLI
KOCJANČIČ DANILO
30.3.1913 – 9.6.1944
MARC ALOJZIJA
20.12.1920 – 4.10.1943
ŠTRANJ STANISLAV
14.10.1925 – 15.7.1944
JERJAN ALOJZIJ
29.9.1904 – 2.5.1944
KOČEVAR MARJO
1.10.1911 – 15.3.1945
PEČAR BOGDAN
25.12.1924 – 15.6.1944
PEČAR VIKTOR
17.11.1921 – 20.4.1944
OTA DANILO
30.9.1925 – 22.7.1944
JERCOK ALBINA
20.7.1912 – 7.11.1944
SANCIN SAVICA
30.7.1919 – 22.6.1944
LOVRIHA LIDJA
15.11.1920 – 30.11.1944
SANCIN IVAN
23.11.1907 – 2.6.1944
OTA DANILA
14.12.1922 – 22.4.1944
.
Napis na podstavku:
POD NASILJEM
FAŠIZMA
.
leva stranica zadaj

 ROJ   TALCI    PADLI
ŠTRANJ ALOJZ
16.6.1905. – 20.4.1945
ŠTRANJ IVAN
10.11.1916 – 10.3.1944
SANCIN KARLO
12.10.1913 – 9.6.1944
SLAVEC JOSIP
25.4.1903 – 9.8.1944
LOVRIHA VINCENC
12.5.1902 – 2.10.1943
.
desna stranica zadaj

FORAUS KARLO
2.11.1903 – 14.2.1945
SANCIN JOSIP
6.3.1882 – 4.4.1945
NASILNO ODPELJANI
       OD FAŠIZMA
ČUK JOSIP
19.1.1927 – 29.9.1943
STRANJ KARLO
20.9.1921 – 16.5.1943
FORAUS STANKO
28.1.1921 – 22.4.1945
BARUT JOSIP
31.3.1921 – 8.3.1941
.
imena in datumi so zapisani na osnovi slabo razločnih fotografij in internetne strani SPOMENIKI PRIHODNOSTI. 
.
ZELO VELIKA MOŽNOST NAPAK.
preveriti celoten vnos in dodati manjkajoče datume
nedokončano xxxx

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 31. 10. 2018, 20. 12. 2020
25.6.2024. 00:00
M. Kermavnar, 25.6.2024, po slabo berljivih fotografijah dopisal imena na spomeniku.
bel kamnit peterokoten prirezan steber z zvezdo
Italija, Dolina
497
Preddvor, spomenik trem padlim borcem

OPIS SPOMENIKA: marmorni steber s spominsko ploščo iz temnega kamna

Leta 1964 urejeno grobišče treh padlih borcev v NOB, Juvan Rožanc Milanu in dvema neznanima borcema II grupe odredov, obeleženo s kamnitim obeliskom in leta 1979 dopolnjeno s ploščo.

OPIS DOGODKA:

Milan  Juvan Maksim je vodil izza Storžiča v I. bataljon nad  Kamnikom 15 borcev II. Bataljona Savinskega odreda. Ko se je vračal, sta ga spremljala dva borca (imeni nista znani) in borka Ančka Tomazin-Pepca. V zgodnjih jutranjih urah so 2. oktobra 1942 prekoračili Kokro pri Visokem. Zaradi dneva poti niso nadaljevali, pač pa so se ustavili v gozdu, da bi počakali noči in potem nadaljevali pot proti Storžiču. Skupino pa je opazil neki domačin in jo naznanil nemški policiji. Ta je Juvana obkolila. Razen Tomazinove so v boju vsi trije borci padli. Neznana borca sta bila doma iz vasi pod Krvavcem in sta pripadala kaki razbiti četi s tega področja.

Zaradi ustrahovanja domačinov so Nemci pobite partizane naložili na voz in jih prepeljali v Preddvor. Tu so jih  ob cesti dva dneva razkazovali. Nato so jih pokopali v Stopnici. Leta 1945 so domačini ostanke padlih partizanov prenesli na staro pokopališče ob cerkvi v Preddvoru. Ko je bilo to pokopališče ukinjeno, so bili prekopani na novo pokopališče.

Plošča na starem pokopališču ne obstaja več.

  • Pomniki NOB v občini Kranj, str. 142
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 232
  • EŠD 23887
  • Blogspot.com
Na pokopališču v Preddvoru ob osrednjem prostoru pred mrliškimi vežicami, v severozahodnem delu novega pokopališča, jugovzhodno od mrliških vežic.

[zvezda]

SPOMIN

PADLIM 

ZA 

SVOBODO

1941--1945

OBČINA PREDDVOR 2020

.

TU POČIVAJO BORCI NOV

PADLI 2. 10. 1942 BLIZU

SUHE PRI KRANJU

MILAN JUVAN MAKSIM

+ 14. 9. 1915

DVA NEZNANA BORCA

KOKRŠKEGA ODREDA

                ZB. NOV. PREDDVOR

                1979

Obstoječi spomeniki
Borut Rojc 20. junij 2021 dopolnil D.Divjak
20.1.2023. 00:00
20.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak Dodal sveže fotografije Zdenke Primožič, ki prikazujejo novo postavitev spomenika. -- M. Hladnik 20. 1. 2023
Marmorni steber s spominsko ploščo iz temnega kamna
Preddvor
K. o. 2083 - Breg ob Kokri, parc. št. 307
253
Predoslje - Pokopališče

Nagrobnik je bil odkrit 4. julija 1963 na pobudo krajevnega odbora ZB NOV Predoslje. Izdelan je bil po načrtu arhitekta Nandeta Jocifa.

Opomba: spomenik je v okt. 2021 obnovil kamnoseški mojster Leopold Šajn.

VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 153-154.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 232.

EŠD: 14694, memorialna dediščina

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=14694

Pokopališče ob farni cerkvi v Predosljah.

SOCIALIZEM BRSTI IZ KRVI TISTIH,

KI SO DALI SVOJA ŽIVLJENJA

ZA SVOBODO NARODA

Na desetih kamnitih valjih so zapisani padli borci iz Predoselj, Britofa in Orehovelj, ki so tu pokopani.

STANKO POSPIŠIL

ANTON SAJOVIC

IVAN ROBLEK

ALOJZ SAJOVIC

JANEZ ŠENK

LEOPOLD KRČ

FRANC KERN

ANDREJ KMET

STANKO KOPAČ

JANEZ ČIMŽAR      

Obstoječi spomeniki
Srečko Frelih, julij 2014
17.4.2021. 00:00
Dodal še dve sliki. M. Hladnik 17. 4. 2021 29. 5. 2022 - po predlogu SrečkaF, LadoN dodal fotografijo (sl.4b) obnovljenega spomenika, dodal zemljiškoknjižni in lastniški podatek.
Kamniti blok (135 cm x 110cm), v zemlji so vloženi kamniti valji premera 40 cm z vklesanimi imeni.
Kranj
2103-Predoslje, 1, Župnija Predoslje
1814
Osrednji spomenik NOB v Andražu

Spomenik ima obliko kvadra in je zgrajen iz kamnitih blokov. Na dveh straneh sta marmorni plošči s seznamoma žrtev, na prednji strani pa plošča s posvetilom. Spomenik obdaja nizka kovinska ograja.

EŠD 10444

V KLS (Žalec) piše, da so med cerkvijo in šolskim poslopjem so l. 1956 odkrili spomenik s 17 imeni smrtnih žrtev med NOB. Prvotni spomenik je bil očitno zamenjan; na novem je precej več imen žrtev: borcev, talcev in internirancev. (mhladnik)

Ob cesti skozi Andraž, med pokopališčem in osnovno šolo. Hiša v bližini: Andraž nad Polzelo 65

 [zvezda]
                                       1941
                                       1945

        ŽIVLJENJE DALI SO,
             DA MI ŽIVIMO.
          ZA NAŠO SREČO
            SO PRELILI KRI,
           V SVOBODI NJIH
  SPOMIN ZVESTO ČASTIMO,
          KO NAD GROBOVI
             NOVI DAN ŽARI.

V HVALEŽNOSTI NEPOZABNIM
   ŽRTVAM, KI JIH JE DAL NAŠ
    ZAVEDNI SLOVENSKI KRAJ
        V BORBI ZA SVOBODO
                  1941-1945

KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB NOV
                         ANDRAŽ
.

na levi stranski plošči

   PADLI BORCI NOV

BLAGOTINŠEK JOSIP
BRUNŠEK ŠTEFAN
DEDIČ RUDOLF
JELEN IVAN
JANEŽIČ GABRIJEL
KRAJNC STANISLAVA
KOTNIK ANA
KOTNIK VIKTOR
MALENŠEK ANDREJ
PLEŠNIK MAKSIMILJAN
ROBIDA IVAN
SOVINC RUDOLF
SEVČNIKAR ANTON
SEVČNIKAR IVAN
TAJNŠEK FRANC
URATNIK SVETOSLAV
VAŠL BOGDAN
VAŠL FERDO
VERDEV JOŽE
VODOVNČNIK ANTON
VODOVNČNIK VALENTIN
ZAJC FERDO

.

na desni stranski plošči

   PADLI TALCI NOV

BLAGOTINŠEK FERDINAND
BLAGOTINŠEK CIRIL
BIZJAK JANEZ
BIZJAK ANDREJ
BOLHA JUSTIN
DEDIČ BALTAZAR
OBOV ALOJZ
PRAPROTNIK ANTON
PRAPROTNIK ANTON
TOMINŠEK FRANC
VAŠL FRANC
ZAJC AVGUST
ZAJC RUDOLF

   UMRLI V TABORIŠČU

ARH PAVEL
BLAGOTINŠEK MARIJA
BOLHA JAKOB
DOBNIK ANTON
GLAVNIK MATIJA
KRAJNC RUDOLF
KRAJNC MARIJA
MACUH VALENTIN
OBOV ALOJZIJA
VAŠL MARIJA

Obstoječi spomeniki
Igor Verdev, 18. 5. 2017. S. Gradišnik 15.3.2022
21.4.2024. 00:00
S,Gradišnik. Na spomeniku je zapisanih 45 žrtev okupatorja. M. Kermavnar, 21.4.2024, dopisal imena na spomeniku, dodal katastrske podatke
Kamnit (zidan) z napisnimi ploščami
Polzela
K. o. 980 Andraž, parc. št. 1150/2
8374
Bled, pokopališče, Svetina Tone

»Tone Svetina, slovenski pisatelj, kipar in zgodovinar, * 15. november 1925, Bled, † 14. april 1998, Bled.

[…] Februarja 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko in bil poslan v Francijo. Decembra istega leta je iz Münchna prebegnil v Slovenijo in se priključil narodnoosvobodilni vojski (NOV). Postal je partizan Prešernove brigade in v jurišnem bataljonu 31. divizije sodeloval v bojih na Gorenjskem in Primorskem. Dvakrat je bil ranjen. Dosegel je čin kapetana 1. stopnje, nato pa še čin rezervnega majorja. Med letoma 1945 in 1947 je bil priključen enotam Korpusa narodne obrambe Jugoslavije (KNOJ). […] Bil je eden prvih, ki je v knjigi Ukana javno spregovoril o pobojih slovenskih domobrancev. […] Svojo literarno pot je začel med partizani, ko je napisal nekaj pesmi in recitiral na mitingih. […]« (Spletni vir:  https://sl.wikipedia.org/wiki/Tone_Svetina)     

.

Fotografija 1: posnel M. Hladnik leta 2011, prenešena iz zapisa "Bled pokopališče"

Pokopališče Bled, vhod z vzhodne strani, kjer je parkirišče, po poti naravnost, desno od poti 1. vrsta, 1. grob.

SVETINA
TONE       1925 - 1998

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 2.6.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
2.6.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Bled
K. o. 2190 Bled, parc. št. 130
3576
Spominski park Kroglje

Rdeči tlakovci tvorijo veliko zvezdo.

Postavljen 1.6. 1975 207 občanom, ki so umrli kot talci ali v taborišču. 

Avtorji spomenika so: arh. Jagodič, arh. Mitha Race in slikar Klavdij Palčič. Prostor je arhitektonsko (hortikulturno) urejen.

Ob cesti Boljunec Mačkolje, SV tik ob športnih igriščih in telovadnici Silvano Klabjan.

SPOMINSKI PARK
PARCO COMMEMORATIVO

OB 30 LETNICI
OSVOBODITVE
SVOJIM PADLIM
OBČINA DOLINA
1. 6. 1975

NEL 30 ANNIVERSARIO
DELLA LIBERAZIONE
AI PROPRI CADUTI
COMUNE S. DORLIGO
1. 6. 1975

SLAVA PADLIM ZA SVOBODO . GLORIA AI CADUTI PER LA LIBERTA 

[19 ploskev z imeni padlih, okrog 200 imen] nedokončano

M. Hladnik 31. 10. 2018, 20.12.2020 D.Divjak 17.5.2022
17.5.2022. 00:00
D.Divjak dopolnil podatke 17.5.2022
betonska konstrukcija na ploščadi
Italija, Dolina
311
Pševo - Spomenik padlim v NOB

Spomenik pred vasjo Pševo je iz istrskega marmorja, visok 300 cm, širok 320 cm, z vklesanim posvetilom na bazi in imeni štirinajstih padlih med NOB na tem območju. Črke napisa so vklesane in rdeče obarvane.  

Spomenik je bil postavljen v spomin na borce iz drugih krajev, ki so izkrvaveli za svobodo v bližnji okolici. Medtem, ko so pa padlim domačinom s področja Jošta in bližnjih zaselkov, posvečene spominske plošče na pročelju osnovne šole v Pševem. Tu v neposredni bližini, je padel tudi narodni heroj Ivo Slavec - Jokl. Pokopan je bil v neposredni bližini današnjega spomenika. Po prekopu je kmet Martinovec zasadil na ta prostor češnjo, ki je označevala položaj prvotnega groba.

Spomenik je postavil občinski odbor ZZB NOV Kranj in ga odkril 22. julija 1969.

Načrt za spomenik je napravil arhitekt Nande Jocif.

VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 66-68.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 232.

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21290

EŠD: 21290, memorialna dediščina

herojgrob123

 

Spomenik stoji južno ob cesti Kranj - Čepulje, vzhodno pred vasjo Pševo, južno na pobočju Rzene skale, na travniku pri Gradišniku.

1941 – 1945

SLAVEC IVO-JOKL

NARODNI HEROJ

    ARKO SLAVKO

    BREŠIČ FRANC

   BENEDIK VINKO

     DORNIK IVAN

    ERŽEN FRANC

ENGELMAN BOGDAN

     JAKŠE ANTON

    LAKOTA MARIJA

    MOŽINA JAKOB

  POTOKAR ANTON

    ŠMID FRANC

   TIŠLER JOŽE

   VREČEK JOŽE

Obstoječi spomeniki
Ivan Mihovec ZBNOB KO Žabnica, Lado Nikšič, avgust 2014, dopolnila M.Štupica in T.Bizjak, 9.1.2022;
11.1.2022. 00:00
spomenik iz masivnega kamna na bazi
Kranj
k.o.2130 - Pševo, št. parc.: 385
9674
Delavsko gibanje v Tovarni kovinske galanterije

Na pročelju upravne stavbe Tovarne kovinske galanterije v Ljubljani je delovni kolektiv tovarne leta 1979 odkril spominsko ploščo, ki kronikalno popisuje najpomembnejše dogodke iz pred-, med- in povojne delavske zgodovine obrata.

Vir:

Pavle Lešnjak in Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad: delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad: 3. zvezek, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989, str. 139.

Plošča je bila vzidana na pročelju upravne stavbe Tovarne kovinske galanterije na Slovenčevi ulici 15 v Ljubljani. Označena lokacija je približna.

REVOLUCIONARNA DEJANJA DELAVCEV

TOVARNE KOVINSKE GALANTERIJE

1934   Ustanovitev prve osnovne org. KPS

1935   Kolektivni vstop v zvezo

kovinskih delavcev Jugoslavije

1936 Prva manifestacija razredne

zavesti

1941   Ustanovitev odbora OF in

revolucionarne Sindikalne

organizacije delavske enotnosti

1950   Izvolitev prvega delavskega

sveta

Delavski kolektiv TKG

v jubilejnem letu 1979

Neobiskani spomeniki
Ivan Smiljanić
12.5.2025. 00:00
Spominska plošča
Ljubljana
4181
Spomenik v Doberdobu

Spomenik 73 padlim so postavili leta 1961.

LSI 2: 159

V centru vasi Doberdob nasproti cerkve, blizu šole.

Steber: 

PADLIM V NOB

AI CADUTI NELLA RESISTENZA

1943-1945

Spomenik:

ŽIVETI-UMRETI NI BILO VPRAŠANJE,

ČE KRI SI V SVOJO ZEMLJO ZASEJAL,

ROD, KI OSTAL JE, NAŠO SETEV ŽANJE

IN V NJEM BO ŽIVEL, KDOR JE TAKRAT PAL.

NON IMPORTAVA VIVERE O MORIRE

QUANDO DI SANGUE TERRA TUA NOTRIVI

RACCOLGONO LE NOSTRE MESSI I VIVI

DI NOSTRA STIRPE E IN LEI RIVIVRA ANCORA

CHI CADDE ALLORA

Plošče:

...

Obstoječi spomeniki
Lanko, 14.6.2019, dop. M. Hladnik 22. 12. 2020
22.10.2022. 00:00
Dodal slike 22. 10. 2022 M. Hladnik.
vaški spomenik
Italija, Doberdob