| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Rova pokopališče |
Nagrobna plošča z vklesanimi imeni članov Kosmatinove in Strgarjeve družine, ki jih je nemški okupator ustrelil v Dolenjah. Na nagrobniku je kamnit križ s kovano trnovo krono. Grobišče je bilo urejeno 1957.
. »Dan, ko me je v vasi pozdravil le pes Enajstega januarja 1944 okoli enajste dopoldne se je Kregar, delovodja v predilnici, začel nekam čudno sukati okoli mene. Kaj ima za bregom, sem pomislil, ko je že planil: 'V tvoji vasi je pogorelo več hiš in nekaj ljudi. Pred orožniško postajo v Radomljah pa ležijo trije moški.' Nobenih drugih podrobnosti ni vedel ali pa mi jih ni hotel
povedati. Brez vprašanja sem zapustil tovarno in se usedel na kolo. Kmalu sem
srečal Jakoba Ulčarja z Rudnika, ki je bil tajnik v radomeljski občini. Vprašal
sem ga, kaj se je zgodilo. Stegnil je roko in mi rekel: 'Moje sožalje,
Francelj.' In nič drugega," mi je na nekdanjem pogorišču v Dolenjah pripovedoval
Franc Stegnar iz Preserij pri Radomljah in nadaljeval: Naselje Dolenje pri Radomljah je na precej skritem kraju, na nekoliko dvignjeni planoti, ki jo obdajajo drevesa. Tu so stale tri hiše, krite s slamo. Vse so bile približno enake, podolgovate in nizke. Vsi prostori so bili v pritličju. Hlevi so bili pod isto streho. Le pri nas smo imeli posebej skedenj in lopo za steljo. Naša in Anderlotova hiša sta bili naseljeni, tretja, Goleževa, pa le poleti. Gospodar Šnabelj, po domače Golež, in njegova žena sta živela v svoji hiši v Kamniku, kjer sta imela obrt za izdelovanje keramičnih predmetov. Šnabelj je v naši vasi kupil hišo za počitnice, vendar dobro preračunano. Pod hišo je bil rudnik bele gline, ki jo je uporabljal za obrt. Poleti je bil v hiši, dva delavca, moj brat Janez in sosed Peter Kosmatin, pa sta mu v tem času nakopala glino in jo s samokolnico zvozila do ceste. Šnablju je po navadi kuhala moja mati, ker je v tem času žena vodila obrt v Kamniku. Ker je bila Goleževa hiša večinoma prazna, so jo kurirji uporabljali za javko, terenski politični delavci pa za razne sestanke. Zvečer pred požigom je bilo v Goleževi hiši dvanajst borcev in terencev. Izdaja se je začela tu, kajti zvečer okoli devete ure so Nemci prišli potihoma do vasi. Tovornjake so pustili več kilometrov pred vasjo, da hrup motorjev in vozil ne bi opozoril terencev in partizanov. Približali so se po stranskih poteh in ko bi bili imeli dobrega vodnika, ne bi nihče ušel iz Goleževe hiše. Tako pa so padli trije, devet pa jih je ušlo. Padli so ležali pred orožniško psotajo: Ignac Ves iz Mengša, mesarski pomočnik, star 19 let, Albin Kočar, mlinarjev sin iz Rov, star 19 let. Dobil je strel v glavo. Tadva sem dobro poznal po imenih, tretjega pa le po obrazu in kot političnega delavca. Šele trideset let po vojni smo ugotovili, da je bil Franc Zavrl, kmečki sin iz Vinj v Zasavju. Odpeljal sem se domov v Dolenje. Med vožnjo sem srečal več žensk in moških. Prva znanka, ki sem jo srečal, je planila v jok. Vse bolj me je stiskalo pri srcu. Kaj se je zgodilo doma? Pod vasjo, pod hribom sem srečal Andreja Kavčiča iz Rov. Vprašal sem ga, kaj se je pravzaprav zgodilo pri nas. Povedal je, da ne ve, ker si nihče ne upa na pogorišče. Spodaj sem pustil kolo in pohitel po bližnjici navkreber. Že s ceste sem opazil dim in zavohal smrad po pepelu in ožganem mesu. Na vrhu sem zagledal strašen prizor. Planota je bila eno samo pogorišče. Še vedno sem upal, da so se ljudje skrili kje v bližini. Hodil sem naokrog in klical v gozd brata Miha in sestro Maričko. Nihče se ni oglasil. Vrnil sem se do pogorišča rojstne hiše, vohal smrad, a trupel nisem videl. Odšel sem k sosedu Anderletu. Kot pri nas so imeli majhno kmetijo in nekaj govedi. V tej hiši so živeli gospodar Peter Kosmatin, njegova žena Katarina, doma iz sosednje vasi Zagorice, sinova: petnajstletni Štefan in devetletni Vinko, hčerki, dvanajstletna Marta in petletna Emilija in gospodarjeva mama. Pet ostankov pogorelih trupel je bilo v nekdanji veži na kupu, le Petrova (gospodarjeva) mama je zgorela na postelji. Najprej sem opazil osmojena gospodarjeva rebra. Nihče ni imel rok ne glave. Od navedenih je živ le Štefan, ki je od devetega leta starosti živel na domu svoje matere, torej pri stari mami, po domače pri Mošenjku v Zagorici. Splahnelo je upanje, da je še kdo živ. Od nekod je pritekel naš domači pes in cvileč mahal z repom. Nobenega drugega živega bitja ni bilo v bližini. V grozi sem se spet znašel na pogorišču domače hiše. Kako to, da prej nisem opazil sredi veže zgorelega brata Miha! Bil je brez glave, rok in nog. Obrnil sem črno truplo ter na prsih in na trebuhu opazil še celo belo kožo. Brskal sem naprej, kajti ostanki človeških trupel so bili črni. V žerjavici, med zrušenim in pogorelim tramovjem, sem zagledal ostanke sestre Maričke, ki je v naročju držala nečaka, dveinpolletnega Mihca. Ta je bil še najmanj ožgan, kot da bi mu plameni hoteli prizanesti. Bil je zavit v odejo. Leva stran mu je zgorela in videl sem celo nečakovo nedotaknjeno srce. Svakinje Vide, bratove žene, ni bilo nikjer. Čudno! Morda sem premalo pozoren, sem pomislil. Ali pa so jo zlikovci zlorabili in odpeljali s seboj? Na Goleževem pogorišču nisem našel žrtev. Na zid te hiše so partizani čez tri tedne z veliki črkami napisali: 2000 let nemške kulture! Po strmini sem odšel v spodnji del vasi. Vaščanom sem povedal, kaj sem videl. Bratu svakinje Vide Francu Grčarju sem naročil tri krste. Pri njegovi sestri Pavli sem zvedel, da je Vida prišla ranjena do nje sredi noči. Obvezali so jo in spravili na Vidin rojstni dom v Žiče. Skrivaj jo je zdravil lukovški zdravnik. Ostala je pri bratu, dokler se po vojni ni poročila v Loko pri Mengšu. Spadali smo pod občino Homec, kjer je bil tedaj župan neki Nemec. Povedal sem mu, kaj se je zgodilo in ga prosil za dovoljenje za pogreb. 'Takšnega dovoljenja si ne upam izdati,' je rekel. 'Pojdi na gestapo v Kamnik, če oni dovolijo, nimam nič proti.' Na kamniškem gestapu sem se počutil kot uporen berač. Moledoval sem, jokal, pojasnjeval … Gestapovec me je nahrulil, naj vražje bandite pokopljemo v gmajni. Nisem se kar tako vdal, saj sem bil od žalosti in pretresa kar omamljen. Gestapovcu sem zabrusil, da dveletni Mihec ne more biti bandit in tudi ne Kosmatinovi otroci. Ker na surovo povelje nisem hotel ven, mi je zagrozil, da me bo zaprl, če pri priči ne izginem iz Kamnika. Naslednjega dne sem šel ponovno k županu na Homec. Usmilil se me je in mi napisal priporočilo, s katerim sem odšel na kamniški gestapo. 'Si že spet tukaj?' me je nahrulil tolmač, raztrganec. Na žaljivke mu nisem odgovarjal, izročil sem mu le pismo. Prebral je, kar je napisal župan. Po premisleku je namršeno prikimal, naj jih pokopljemo na pokopališču, toda brez duhovnika, brez sprevoda in brez zvonjenja. Prav tedaj je umrla Ukanova mama iz Rov in z župnikom smo skupaj pokopali vseh devet. Najprej je opravil pogrebni obred Ukanovi, nato je prišel k našim. Moj pokojni brat Miha je bil zaposlen kot sedlar pri Polaku v Domžalah. Tam je zdaj usnjarska šola. Od Domžal do Dolenj je osem kilometrov. Na dan pogreba je Polak ustavil delo in vsem zaposlenim priporočil, naj se udeleže Mihovega pogreba. Z delavci so šle njihove družine, vaščani in prebivalci sosednjih vasi. Pogreb se je sprevrgel v množično tiho demonstracijo proti nemškim zločincem in njihovim pomagačem, raztrgancem in izdajalcem." Franc Stegnar mi je pokazal, kako je na kraju, kjer je našel zgorele ostanke brata Miha, sestre Maričke in nečaka Mihca, zasadil breze v spomin. Nobene od pogorelih hiš niso več obnovili. Frančev brat Miha in žena Vida sta v bližini že postavila betonske temelje za novo hišo in spodnjo betonsko ploščo, pod katero so bili kletni prostori, katere so nameravali urediti partizani za skrivališče in skladišče. Na teh temeljih si je Franc pred leti zgradil počitniško hišo, ki je edina na tej planoti ob zaraslih sledeh nekdanjega pogorišča treh hiš in gospodarskih poslopij. V bližini stoji spomenik, viden daleč naokrog. S Stegnarjem sva se odpeljala v Loko pri Mengšu in obiskala Vido Stegnar, nekdanjo Mihovo ženo in Frančevo svakinjo. "Partizani so bili redno v naši vasi oziroma naselju. Svakinja Marička, ki je živela na domu, je imela ključ od Goleževe hiše, v kateri so imeli terenci sestanke. Zjutraj so ji vrnili ključ, ona pa je odšla tja in za njimi pobrisala vse sledi. Dopoldne 10. januarja 1944 smo spodaj na cesti opazili avtomobil, v katerem so bili gestapovci, kot so nam povedali stanovalci hiš ob cesti. Vozil je zelo počasi in verjetno je v njem sedel izdajalec in kazal hiše, ki jih sicer s ceste ni bilo videti. Ob devetih zvečer, ko smo ležali, a nismo še spali, so v bližini zaregljale strojnice, brzostrelke in drugo orožje. Napadli so Goleževo hišo, v kateri so imeli terenci sestanek. Potem je orožje utihnilo. Slišala sem butanje pri sosedu in kako so jih prosili milosti. Spet streljanje in vmes trkanje na naša vrata. Mož je odprl in se pomaknil v vežo. Marička je prijela Mihca, jaz pa sem bosa stala pri zadnjih vratih. V vseh hišah smo namerno že prej pokvarili električno napeljavo za primer takšnega nočnega obiska, a nam ni nič pomagalo. Plameni naše in sosednjih hiš so že osvetljevali okolico. Slamnatih streh ni bilo težko zažgati. Povelje: Marš ven! je bilo namenjeno možu. Šele zdaj sem razumela, da nas bodo pobili. Obrnila sem se, odprla zadnja vrata. Trije streli v zadnjico so me dobesedno vrgli skozi vrata na stran, kjer je bila strmina in na njej prav pod hišo ozka grapa. Ranjena sem obležala na betonu pred svinjakom. Iz sosedove hiše sem še vedno slišala prošnje za milost. V naši je bilo vse tiho, slišala se je le nemška govorica. Skušala sem vstati. Pred svinjakom smo imeli leseno stranišče. Tja nisem mogla. Med straniščem in hišo je bil lesen opaž, iz katerega sem iztrgala deske, šla skozi in tam nekaj časa čepela ter molila. Zrla sem proti nebu in prosila …, a se nas ni nihče usmili. Vsa sem bila krvava. Zavlekla sem se v grapo pod hišo in obležala v omedlevici. Dolgo ne, kajti sicer bi zmrznila v mrzli januarski noči. Oblečena sem bila samo do pasu, spodaj le v spodnjem krilu. Bosa sem se privlekla do sestre Pavle, kjer so mi pomagali. Moj brat je vprašal tajnika Ulčarja na občini, ki je sodeloval s partizani, ali me lahko prijavi, da sem doma. Tajnik mu je rekel, da me ne bodo ubili, ker sem enkrat že ušla smrti. Zdravil me je zdravnik Komatar. Tri in pol leta sem živela doma, v rojstni hiši in vsak dan hodila na grob na pokopališče v Rove. […] Poročila sem se in se preselila semkaj. […]" V Anderletovi hiši v Dolenjah je zgorelo šest oseb, najmlajša je bila petletna Emilija, v Stegnarjevi pa trije: gospodar Miha, njegova sestra Marička in mali Mihec. Ob prihodu v vas so Nemci ustrelili tri partizane, ki pa jih niso vrgli v ogenj.« .
|
Rova, Cesta k cerkvi 9.
V jugovzhodnem delu pokopališča, ob cerkvi, na robu vasi.
Hiša v bližini: Cesta k cerkvi 9, Rova |
NARODNI MUČENIKI PETER * 22. 2. 1894 MIHAEL *12.9.1910 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 7. 3. in 20. 7. 2019 |
27.5.2025. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.4.2024, dopolnil besedilo na nagrobniku.
Zdenka Primožič 22. 8. 2024 dopolnila Opis z odlomkom iz knjige Noč v hotelu Park avtorja Jožeta Vidica.
M.Kermavnar, 27.5.2025, dodal fotografijo 3/1 Zdenke Primožič |
Nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1935 ROVA, parc. št. 1 |
|
Kranj - Padli poštarji |
Srečko (Feliks) Lavrenčič (1916–1945), se je rodil v Lescah in je tik pred koncem vojne padel pri Mozirju. Janez Krišelj (1914–1944) se je rodil v Kranju. Ukvarjal se je s planinstvom. Ustreljen je bil kot talec v Begunjah na Gorenjskem, kjer je tudi pokopan. Jože (Jožef) Resman (1915–1942) se je rodil v Kropi in je delal tudi kot tekstilni delavec. Ker je bil sodelavec OF, je bil aretiran in zaprt v begunjski graščini, čez nekaj tednov pa ustreljen v Dragi, kjer je tudi pokopan. Aleksander Kump (1890–1943) se je rodil v Metliki. Bil je blagajnik kranjske pošte. Podobno kot Krišelj se je ukvarjal s planinstvom. Deportiran je bil v Mauthausen, kjer je umrl.
Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 229. |
Plošča je vzidana na levi strani vhodne avle s stopniščem v stavbi na Poštni ulici 4, v kateri je nekoč delovala pošta, zdaj pa je sedež Kovačnice. |
1941 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
15.6.2024. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Kranj |
K. o. 2100 Kranj, parc. št. 976/2 |
|
Žeje, Spominska plošča Ivanu Vadnalu, Jakobu Semcu in Francu Slugi |
Žeje pri Prestranku, na škarpi hiše št. 7, nasproti h. št. 13
|
[TIGR] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 12. 2. 2021 |
20.6.2021. 00:00 |
— |
Sliko dodal in lokacijo popravil M. Hladnik 20. 6. 2021 |
Spominska plošča |
Postojna |
K. o. 2491 Matenja vas, parc. št. 1586/2 |
||
Ivan Tominec |
Odkrita 22. 4. 1977 na hiši, kjer je živel Ivan Tominec, predvojni revolucionar, organizator tekstilne stavke, delegat ustanovnega kongresa KPS na Čebinah, padel kot borec 8. 9. 1942. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 230. EŠD 21464 |
Tominčeva 19, Stražišče pri Kranju (V RKD narobe piše, da je plošča na zahodnem delu severne fasade hiše Tominčeva cesta 15). |
V TEJ HIŠI JE ŽIVEL
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 16. 4. 2017, 30. 8. 2013 |
28.5.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 28.5.2023, dopolnil besedilo na plošči, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 |
spominska plošča |
Kranj |
2131 STRAŽIŠČE, 265/7 |
|
Mihael Presen – Zvezda |
Plošča je postavljena na rojstni hiši Mihaela Presena – Zvezde, aktivista - ilegalca in funkcionarja OF in KP za Severnoprimorsko okrožje, padlega na Kanalskem Vrhu ob preboju iz sovražnikovega obroča.
|
Avče Avče, na steni hiše št. 55
|
V SPOMIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 6. 5. 2021 |
20.6.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 7.9.2021, fotografiji, združitev dveh zapisov istega obeležja
Obisk in slika 16. 6. 2024 M. Hladnik |
Spominska plošča |
Kanal ob Soči |
K. o. Avče, parc. št. *59 |
|
Brdo pri Lukovici, pokopališče, Lončar Martin |
Sistory: Opomba: Lončar Martin je napisan tudi na spomeniku Padlim za svobodo iz NOB 1941 – 1945 v Lukovici. Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Brdo pri Lukovici, od pokopališkega vhoda nasproti vhoda v pokopališko cerkev desno, 2. vrsta, 4. grob z desne strani vrste.
Hiša v Bližini: Brdo pri Lukovici 3 |
[križ] LONČAR MARIJA POČIVAJTE V MIRU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 27.1.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
27.1.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Lukovica |
K. o. 1933 LUKOVICA, parc. št. 114/1 |
|
Vlado in Franc Centa |
— |
Pokopališče Radovica |
CENTOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
3.8.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Metlika |
— |
|
Kamnik, grad Zaprice-Spominska plošča izgnancem |
Črna granitna plošča. Zbirke NOB, ki jo omenja Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, v muzejskem promocijskem gradivu ni več. Grad Zaprice v Kamniku, kjer je ob vhodu spominska plošča, ki jo je odkrilo Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 , je bilo leta 1945 repatriacijska baza za sprejem izgnancev in drugih razseljenih oseb. Spominska plošča je bila odkrita 6. junija 1998 na osrednji prireditvi , posvečeni Dnevu izgnancev.
Vir: Pomniki našega trpljenja v letih 1941 - 1945, Zdenka Kaplan, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana 2005 |
Na zunanji fasadi gradu in muzeja Zaprice v Kamniku (Muzejska pot 5), levo od vhoda. |
SKOZI VRNITVENE - REPATRIACIJSKE CENTRE CENTRE V KAMNIKU, SE JE VRNILO V DOMOVINO VEČ TISOČ IZGNANCEV IN DRUGIH ŽRTEV DRUGE SVETOVNE VOJNE. V SPOMIN IN OPOMIN! DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE 1941--1945 KAMNIK, 6. JUNIJ 1998 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 22. 5. 2018
D.Divjak 16.5.2022 |
16.4.2022. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 16.4.2022 |
Spominska plošča |
Kamnik |
K.o.: 1911 - KAMNIK, št.parc.: 328 |
|
Grosuplje, Partizansko pokopališče |
Na pokopališču počiva okoli štirideset neznanih borcev in aktivistov Osvobodilne fronte, ki so padli od 1941 do 1945 v grosupeljskem okolišu. Njim sta posvečeni dve manjši nagrobni plošči z napisom »Nepoznanim borcem«. Dvajset manjših nagrobnih plošč pa nosi imena znanih borcev in aktivistov Osvobodilne fronte, ki so tukaj pokopani: šestnajstih, ki so padli med vojno, in devetih, ki so umrli po vojni. Vir: POMNIKI narodnoosvobodilnega boja v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje stran 34. Izdalo Združenje borcev za vrednote NOB Grosuplje, 2019 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 109. Fotografija 1: https://www.zb-nob-grosuplje.si/obelezja/ Zapis izdelan z delitvijo zapisa Mire Hladnik: Grosuplje - Spomenik padlim |
Grosuplje, na cerkvenem hribu v središču mesta pod cerkvijo sv. Mihaela.
Hiša v bližini: Hribska pot 6 |
Imena na nagrobnih kamnih zapisana v vrstnem redu priimkov BARAGA VIKTOR 1914 – 1958 RODE FRANCKA 1921 – 1943 RUPAR PETER 1912 – 1943 ŠULIGOJ PETER 1889 – 1953 RADKO VUTE 1921 – 1941 LENART SL. GORICE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 21.9.2024, fotografije Zdenka Primožič |
21.9.2024. 00:00 |
— |
— |
grobišče |
Grosuplje |
K.o. 1783 Grosuplje Naselje, parc. št. 1782 |
|
Franc Cucek Bognar, Dolina, Italija |
Ploščo partizanu Francu Čučku - Bognarju so vzidali leta 1946. https://www.spomeniki.org/monuments/spominska-plosca-francu-cucku-v-dolini/ |
V škarpi ob cesti s Prebenega v Boljunec (ledinsko ime na Suhorjih), nad vasjo Dolina, kakih 200 m stran (severno) od cerkve. |
SLAVA JUNAKU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 31. 10. 2018
D.Divjak 10.3.2024 |
10.3.2024. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal povezavo 10.3.2024 |
Spominska plošča |
Italija, Dolina |
— |
|
Sedlo, pokopališče, Redelonghi Marko |
Geslo: herojgrob123 Redelonghi Marko - Benečan, padel 5. maja 1944 pri Breginju. V bližini Robidišča je bil v boju ranjen. Zradi izdaje so Nemci bolnico obkolili. Boril se je do zadnjega naboja, nato se je sam ustrelil.
|
Pokopališče na robu vasi Sedlo.
Najbližja hiša: Sedlo 1, Breginj |
ŠTALONOVI NARODNI HEROJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 24. 8. 2023 |
24.8.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, fotografijo št.2 je posredoval Vojko Hobič. |
Nagrobnik |
Kobarid |
K. o. 2217 Sedlo, parc. št. 2288/4 |
|
Videm pri Dolskem |
Odkrit leta 1960. EŠD 19352 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 18. |
V parku na JV koncu kompleksa stavb osnovne šole Janka Modra, Videm pri Dolskem 17. |
1941 – 1945 . PADLI BORCI BREGAR ANTON . BREGAR IVAN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 14. 7. 2018 |
11.7.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 11.7.2024, dopisal imena na spomeniku in dodal fotografije 3/2 do 3/5 |
bel obelisk |
Dol pri Ljubljani |
1761 DOL PRI LJUBLJANI, 634/6 |
|
Kambreško, Spomenik NOB |
Postavljen 1984. Na nizek kamnit zid okrog grede sta postavljena kamnita kvadra z vklesanimi imeni padlih vaščanov v drugi svetovni vojni. EŠD 28052 |
Kambreško, severni del naselja, pred križiščem poti.
Hiša v bližini: Kambreško 14 |
Padli v NOB 1941--1945 Slava njihovemu spominu Borci BEVČAR FRANC 1925-1945 DUGAR FRANC 1910-1943 KOMEL STANKO 1914-1943 LAŠČAK BOGDAN 1922-1945 LAŠČAK STANKO 1927-1945 MAVRIČ ANTON 1927-1945 MOČILNIK AVGUST 1923-1945 NAMAR IBAN 1909-1945 PERKON HILARIJ 1907-1943 PERKON RUDOLF 1924-1944 PERSE RUDOLF 1927-1945 POBERAJ FRANC 1909-1945 STRAGAR IVAN 1927-1945 Talci BEVČAR MIHAEL 1895-1943 DUGAR ALOJZ 1895-1944 DUGAR ANTON 1907-1944 GABRIJELČIČ MIHA 1898-1944 HVALICA JOŽEF 1908-1944 IPAVEC RUDOLF 1923-1944 KOGOJ VALENTIN 1898-1943 LEBAN ANTON 1893-1943 Žrtve GERBEC LAMBERT 1921-1843 HVALICA BLAŽ 1891-1944 HVALICA IGNAC 1905-1943 IPAVEC VENCESLAV 1926-1944 LOVIŠČEK MIRKO 1930-1944 LOVIŠČEK RAJKO 1925-1945 MARKIČ RUDOLF 1902-1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 23. 4. 2017,
in Vojko Hobič 13.4.2020 foto |
13.4.2020. 17:24 |
— |
M. Kermavnar, 4.9.2021, prestavil na pravo lokacijo in odstranil dvojnika zapisa |
dva pokončna kamnita kvadra |
Kanal ob Soči |
2266 AJBA, 3518/3 |
|
Livek, žrtvam NOV |
Na ograjen plato je postavljen kamnit obelisk trikotnega tlorisa. Nanj so pritrjene tri napisne plošče. Zasnoval ga je Andrej Maligoj, .odkrit 20. 9. 1964. EŠD 15345 |
Ko se pripeljemo in Idrskega v vas Livek. na levi strani zagledamo spomenik ob stavbi KS Livek (oz pod šolo, h. št. 11). |
KAR SEJAL SEM JE ZDAJ TVOJE OHRANITE TE SADOVE V NJIH BLEŠČI SE IME MOJE Padli borci HRAST JOŠKO 1919 -1943 STARO SELO HRAST ŠTEFAN 1921 - 1944 CERKNO HRAST JOŠKO 1920 - 1944 DALMACIJA DREŠČEK FRANC 1923 - 1944 KOLOVRAT ŠTIH SLAVKO 1925 - 1944 BOSNA PERAT POLDI 1924 - 1944 BOSNA ŠEKLI STANKO 1919 - 1944 GOR. TREBUŠA MATELIČ FRANC 1924 - 1944 DALMACIJA MATELIČ MIRKO 1924 - 1944 DALMACIJA ŠEKLI ERNEST 1919 - 1945 BENEČIJA ŠTURM EDI 1914 - 1945 BENEČIJA ŠEKLI AVGUST 1922 - 1945 PRI TRSTU FALETIČ PAVEL 1924 - 1945 PRI TRSTU Aktivisti DREŠČEK JANEZ 1898 - 1945 DACCHAU DREŠČEK MARIJA 1898 - 1944 USTRELJENA DOMA Žrtve fašističnega terorja KUTIN JANEZ 1901 - 1944 UBIT DOMA HRAST MERI 1925 - 1944 UBIT DOMA MEDVED ALOJZIJA 1924 - 1945 V TABORIŠČU V spomin padlim borcem in žrtvam NOV iz Livških vasi 1941 - 1945 Dne 20.IX.1064 Združenje borcev NOV Livek |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič 28.12.2018, dop. M. Hladnik |
29.3.2020. 00:00 |
— |
— |
Prosto stoječi spomenik |
Kobarid |
2230 LIVEK, 2171/4 |
|
IVANČNA GORICA - spominska plošča partizanski prisegi |
Kamnita plošča, velikosti 0,50 x 0,60 m in 2,00 m od tal, z vklesanim
sporočilom, je vzidana v spomin na prve sestanke aktivistov OF v teh prostorih
v letih 1941-1942 ter na zaprisego pripadnikov narodne zaščite tega kraja
spomladi 1942. povzeto po: Lojze Kikelj (ur.): Pomniki NOB v občini Grosuplje. Grosuplje, 1987 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 109 (po napaki dvakratni vnos). |
Na pročelju stavbe pri vhodu v tovarno Livar tik ob Ljubljanski cesti. |
TUKAJ SO SE SESTAJALI PRVOBORCI K ZAPRISEGI ZVESTOBE LJUDSTVU IN OF TER MNOŽIČNO ODHAJALI MED PARTIZANSKE BORCE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 22.07.2018, T. Bizjak |
26.6.2020. 00:00 |
— |
— |
kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogajanja, memorialna dediščina |
Ivančna Gorica |
k.o.1810 - Stična, parc. št.:763/13 |
|
Sveto pri Komnu, Spomenik NOB |
Spomenik je kvader, zidan iz grobo obdelanega kamna in zaključen s simbolom Triglava. Na marmorni plošči so vklesana imena padlih. Postavljen je bil 9. 5. 1948. Avtor Franc Tavčar. EŠD 17152 |
Spomenik stoji na vaškem trgu, v bližini cerkve. Hiša v bližini: Sveto pri Komnu 4 |
SLAVA PADLIM BORCEM IZ SVETEGA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK, |
9.4.2020. 00:00 |
— |
K Poljšak Ščuka |
Kamnit spomenik |
Komen |
2410 SVETO, 1531/4 |
|
Tomačevica - Spomenik NOB |
Trije delno obdelani bloki kraškega kamna so postavljeni v polkrog na
travnato površino. Nanje so pritrjene kamnite plošče z vklesanimi imeni padlih
in žrtev. Spomenik je bil postavljen 7. 9. 1975, avtor Miro Kovačič. |
Spomenik stoji sredi vasi, pred Kulturnim domom. Tomačevica 36A |
ŽRTVE - INTERNIRANCI BANDELJ JOLANDA 1925 - 1945 BUDA JOŠKO 1943 - 1944 COLJA FRIDERIK 1873 - 1944 FURLAN ANTON 1871 - 1944 FURLAN JOŽEFA 1878 - 1944 PEČENKO FRANČIŠKA 1869 - 1944 PEČENKO MARIJA 1926 - 1944 ŠČUKA MARIJA 1912 - 1944 ŠIBELJA FRANC 1923 - 1943 ŠVARA AVGUST 1859 - 1944 ŽORŽA OLGA 1904 - 1944 BORCI IN AKTIVISTI NOV ŠIBELJA ANTON-STJENKA NARODNI HEROJ 1914 - 1945 BANDELJ ALOJZ 1894 - 1944 BUDA ANTON 1921 - 1944 GEC ANTON 1900 - 1945 MESAR FRANC 1894 - 1943 MIHALJ FRANC 1889 - 1945 PETELIN MARJAN 1925 - 1945 ŠČUKA EDVARD 1902 - 1944 ŠČUKA FRANC 1916 - 1944 ŠČUKA FRANC 1924 - 1943 ŠVARA JOŽE 1917 - 1944 ŽORŽA GABRIJEL 1902 - 1945 TALCI ŠČUKA ANA 1864 - 1944 ŠČUKA IVANA 1868 - 1944 ŠČUKA JOŽE 1868 - 1944 ŠIBELJA FRANC 1864 - 1944 ŠVARA ANTON 1862 - 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK |
9.4.2020. 00:00 |
— |
K. Poljšak Ščuka |
Kamniti spomenik |
Komen |
2414 TOMAČEVICA, 727/1 |
|
Grobišče Nade in Rudija Cilenšek |
Malo nad Migojnicami, sredi idilične gozdne jase je urejeno grobišče Nade Cilenšek in njenega očeta Rudija. Iz Kandrš, kjer je padla, so po osvoboditvi prenesli njeno truplo v ta grob. Rudi Cilenšek - Urankar, spomeničar 1941, je pokopan poleg hčerke Nade.(1981). |
Nekje nad Migojnicami, popravi lokacijo. Lokacija popravljena. Spomenik Cilenškovim je blizu hišne številke Migojnice 42. |
PADLA V BORBI PARTIZANKA CILENŠEK
NADA V KANDRŠAH PRI MORAVČAH 20. 08.
1925 - 24.12.1944 SLAVA JI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
Stane Gradišnik, 30. 08. 2020 |
26.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Žalec |
— |
|
Padlemu partizanu, pri Jurju, Brdce nad Dobrno |
Spominjam se, kako me je neki moj sorojak, borec od 1941. leta, ki je bil hudo ranjen, prosil: "Tovariš komisar, raje me ustreli. Slutim, da me bodo Nemci dobili. To ni Notranjska, kjer smo poznali vsako hišo in vsakega človeka." Tolažil sem ga, da bo ozdravel, da pride čez nekaj dni zdravnik k njemu in tako naprej, vendar so čez nekaj dni resnično prišli Nemci in vse naše ranjence postrelili. Vir: Matevž Hace, Bitka kakor življenje dolga. Na hiši Mihe Bračiča, Brdce 22, je odstranjena spominska plošča. Ploščo je lastnik ob prenovi hiše odstranil; namerava jo namestiti nazaj na fasado.
Plošče na hiši še vedno ni. Na prošnjo jo lastnik hiše prinese in pove, da je odstranjena zaradi obnove fasade. -- S. Gradišnik 29. 4. 2022 Plošča septembra 2024 ni več odstranjena. Ni pa vrnjena na pročelje obnovljene hiše, temveč je pritrjena na lepo urejeno, zidano svinjsko kuhinjo, ki stoji nasproti hiše . Gospodinja nama je pokazala tudi sliko hiše pred obnovo, vendar na njej plošča ni narisana. |
Brdce nad Dobrno 22 (Bračič, po domače pri Jurju).Zadnja hiša ob cesti Brdce-Daje,z glavne ceste zavijemo levo cca 200m. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 16. 3. 2018,dodal Gradišnik 2. 11. 2023 |
13.9.2024. 00:00 |
— |
S. Gradišnik, 2. 11. 2923, dodal opis.
Dodal četvero posnetkov z dne 27. 3. 2018, ki so bili verjetno pomotoma izbrisani. M. Hladnik 19. 9. 2024
M.Kermavnar, 13. 9. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil napis na plošči, dopolnil Opis, Status spomenika spremenil na obstoječ in dodal fotografiji 3/2 in3/3 |
Plošča |
Dobrna |
1044 BRDCE NAD DOBRNO, 302/1 |
|
Benina, ustanovitev letalske enote |
V Carovignu pri Brindisiju so ustanovili svojo pilotsko, izvidniško in mehanično šolo. Od tod je v Afriko odpotovala skupina 255 letalcev. V Afriki so se zbirali na letališču Benina pri Bengaziju. Prva je tja prispela iz Kasfareeta skupina več kot 300 letalcev, ki se je že 1. decembra 1943 uprla in ustanovila prvo enoto NOV Jugoslavije v Afriki. Iz teh dveh skupin sta bili ustanovljeni l. in 2. eskadrilja. Iz Alžirije se je eskadriljama priključila skupina 118 letalcev, mehanikov in radistov. Prva eskadrilja je bila ustanovljena 22. aprila 1944 na letališču Benina in je imela 16 letal znamke Spitfire. Že 1. julija 1944 se je oblikovala 2. eskadrilja, ki je imela 16 letal znamke Huriccane. Eskadrilji sta operirali v sestavi britanskega letalstva, toda bojevali sta se na jugoslovanskem ozemlju od Trsta do Črne gore in od Save do Jadranskega morja. Skupaj sta izvršili 2180 bojnih poletov in 593 bojnih nalog. V zavezniških taborih v Alžiriji, Maroku in Tuniziji je bilo jeseni 1943 kar 4000 primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov, ki so se že julija in avgusta 1943 na otoku Siciliji odločili za vključitev v NOV Jugoslavije. Ustanovili so svoje partizanske enote, toda zavezniki so jih namesto v Jugoslavijo odpeljali v severno Afriko (predvsem v Alžirijo). Od tod so na odločno intervencijo Vrhovnega štaba NOV Jugoslavije in tovariša Tita leta 1944 končno prispeli na jugoslovansko bojišče. Vir: Prekomorci, M. Ivančič, Koper, 2023 Geslo: prekomorci123, nedokončano123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 5.5.2024 |
5.5.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Ljubljana - Spominska plošča padlim |
Ploščo je odkrila Terenska organizacija ZB NOV Hrušica leta 1949. Izdelal jo je kamnosek Ivan Irt z Litijske ceste. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 40. |
Plošča se je nahjala na hiši Sp. Hrušica 24, danes Krožna pot 56. Plošče (8. 2. 2019) ni več na hiši.
Maja 2020 je na polovici hiše obnovljena fasada in na njej je nameščena originalna spominska plošča. Kermavnar |
V TEJ HIŠI JE BIL USTRELJEN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Peter Sinčič, 78. 2. 2019. Dopolnil M. Kermavnar, 20.5.2020 |
27.3.2023. 00:00 |
— |
M. Luštrek javlja popravke napisa na plošči. M. Kermavnar, 27.3.2023
|
Plošča iz marmorja |
Ljubljana |
K. o. 1733 Bizovik, parc. št. 801/2 |
|
Naklo - Spominska plošča Jožetu Poličarju |
V hiši, na kateri je obeležje je živel Jože Poličar, predvojni komunist, tovarniški delavec. V partizane je odšel 26. julija 1941 in sicer v 1. kranjsko četo. Decembra 1943 je bil poslan v partijsko šolo v Cerkno, katero so po izdaji Nemci napadli in pobili večino tečajnikov, med drugimi tudi Poličarja. Spominsko ploščo je vzidal krajevni odbor ZB NOV Naklo in jo odkril 26. julija 1964. VIRI: Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije 1975, Pomniki NOB v občini Kranj, str. 114-115; Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 231. EŠD: 16401 |
Na pročelju hiše ob Glavni cesti 15 (Pr Užnk) sredi naselja Naklo. |
KOT PRVOBOREC IN SLUŠATELJ PARTIJSKE ŠOLE JE 27.01.1944 PADEL V CERKNEM POLIČAR JOŽE ZB Naklo |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Greta Fister - Štamulak, foto M. Hladnik 7. 4. 2013, 18. 4. 2017 |
12.5.2023. 00:00 |
— |
2020 foto Mojca Župančič.
M. Kermavnar, 12.5.2023, dodal fotografijo 2 in 3/1 |
marmorna spominska plošča |
Naklo |
— |
|
Zaščitne enote, Cerovec, Gorenje Lakovnice, |
Kamnita plošča nepravilne oblike je postavljena na zidan podstavek. Spomenik, posvečen padlim v NOB, je bil postavljen leta 1969 in prestavljen na novo lokacijo 2002. Leta 1969 je KO ZB NOB Birčna vas na hribčku Cerovec pri Lakovnicah postavila spominski kamen v zahvalo in spomin vsem padlim borcem, ki so preprečevali vdor sovražnika na osvobojeno ozemlje Bele krajine. Spominski kamen je bil leta 2002 obnovljen in prestavljen na novo lokacijo ob glavni cesti. |
V zaselku Cerovec, severovzhodno od cerkve sv. Florijana, Gorenje Lakovnice.
Koordinate:45.7492283,15.1559133 |
[zvezda] TA KOŠČEK NAŠE DOLENJSKE ZEMLJE SO V VSEH LETIH OSVOBODILNE VO- JNE ZVESTO BRANILE ZAŠČITNE EDI- NICE PARTIZANSKIH OBOROŽENIH SIL IN S TEM PREPREČEVALE SOVRAŽNIKU VDOR V PREDELE OSVOBOJENEGA OZEMLJA. PRI TEM SO PREMNOGI PA- DLI IN TAKO PLAČALI KRVNI DAVEK ZA NAŠO SVOBODO. NJIM V ZAHVA- LO IN SPOMIN JE LETA 1969 POSTA- VILA KO ZB NOV BIRČNA VAS TO SPOMINSKO OBELEŽJE. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano
16.9.2021 D.Divjak |
22.12.2024. 00:00 |
— |
16.9.2021 dodal tekst s spomenika D.Divjak
Slikal obeležje in ga označil kot obstoječe M. Hladnik 22. 12. 2024. |
— |
Novo mesto |
1491 Lakovnice, 262 |
|
Spominska plošča Josipu Jurčiču |
Ploščo so odkrili ob stoletnici Jurčičevega rojstva, med vojno 4. marca 1944, zasluga za to pa gre odboru aktivistov OF stiškega okrožja. Avtor napisa je bil takratni sekretar rajonskega odbora OF in rajonskega komiteja KPS Krka, slovenski mladinski pisatelj Venceslav Winkler (1907–1975). Domobranci so jo leta 1944 po vdoru na Muljavo razbili (oziroma demolirali in odpeljali); obnovljena je bila 9. maja 1954. Viri: Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 83-84. Lojze Kikelj, Radko Polič, Pomniki NOB v občini Grosuplje, Grosuplje 1987, str. 123. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 110. |
Spominska plošča je vzidana na rojstni hiši Josipa Jurčiča na Muljavi. |
Za sto let, za čas, ki gre mimo, tebi, ki kmet si iz nas in naš sin, med bojem in delom gradimo v pomladi tik pred svobodo v spomin. OF slovenskega naroda. Plošča odkrita 1944 – obnovljena 1954. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stanko Podržaj, 16. 12. 2016 |
19.10.2020. 00:00 |
— |
Dodal Štibernikovo fotografijo. M. Hladnik 19. 10. 2020 |
Marmorna plošča |
Ivančna Gorica |
1822 MULJAVA, 109/5 |
|
Dramlje, pokopališče, Zdolšek Franc |
Sistory navaja Ime in priimek: Franc Zdolšek, Oče: Matevž, Mati: Jera, Datum rojstva: 29. 01. 1901, Kraj rojstva: Svetelka, Kraj bivanja: Svetelka, Stara občina: Dramlje, Nova občina: Šentjur pri Celju, Datum smrti/izginotja: 22. 05. 1945, Kraj smrti/izginotja: Dachau, Kraj pokopa: Dachau. |
Pokopališče Dramlje, Šentjur pri Celju, 1. vrsta nad tlakovano potjo, vzporedno z nekdanjo poslovilno vežico, 4. grob levo od poti, ki vodi k nekdanji poslovilni vežici. Iskalnik grobov Šentjur pri Celju, Dramlje ne ponudi nobenega zadetka. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 10.8.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
10.8.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Šentjur |
K. o. 1131 Marija Dobje, parc. št. 816/7 |