| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ravne pri Šoštanju |
Ob cesti Šoštanj-Ravne stoji spomenik iz pohorskega granita, v katerega je vzidana plošča s posvetilom in imeni 49. Ravenčanov, ki so padli v NOB. Vklesano je tudi posvetilo 21. nepoznanim borcem Štirinajste divizije, ki so padli na območju Raven. |
Iz Šoštanja v smeri Raven.Malo pred križiščem s cesto Velenje-Zavodnje na levi strani stoji spomenik. |
1941 [zvezda] 1945 NEPOZABLJENIM JUNAKOM BORCEM XIV.UD.DIV. ŠKRUBA FRANC TAJNIK GREGOR MEDVED FERDINAND VEČNA VAM SLAVA ! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po sliki S. Gradišnika 16. 10. 2019 |
6.6.2025. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 12.10.2024, dopisal imena na plošči in katastrske podatke.
M.Kermavnar, 6. 6. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku in dodal fotografijo 3/1. |
Zidan spomenik s ploščo. |
Šoštanj |
K. o. 0949 Ravne, parc. št. 1235/2 |
|
Ljubljana, pokopališče Dravlje, Kogovšek Ivan |
Sistory navaja Ime in priimek: Ivan Kogovšek, Oče: Franc, Mati: Marija, Datum rojstva: 22. 10. 1923, Kraj rojstva: Šentvid nad Ljubljano, Kraj bivanja: Dravlje, Poklic: študent, Datum smrti/izginotja: 6. 10. 1942, Kraj smrti/izginotja: Gonars, Kraj pokopa: Gonars. Iskalnik grobov Žale, Dravlje, spletni naslov: https://grobovi.zale.si/# |
Pokopališče Dravlje, Ljubljana, Oddelek: [ZID], Vrsta: [AD], Grob: [17]. |
[križ] RODBINA KOVAČEVA IVAN KOGOVŠEK * 22. 10. 1923 + 6. 10. 1942 v Gonarsu
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 26.5.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
26.5.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
K. o. 1738 - Dravlje, parc. št., 253 |
|
Tepina Jožef – Franjo |
Urejen grob borca Tepine Jožefa - Franja, padlega 16. 8. 1943. s spominsko ploščo (50 cm x 30 cm) iz hotaveljskega marmorja. Ploščo na grobu je odkrila ZB NOV Žabnica leta 1961, obnovljena je bila 1999.
|
Grob leži v gozdu, severno od naselbinskega jedra Planice in 30 m stran od spomenika NOB, vzhodno na vzpetini nad cesto Čepulje - Planica. Do njega sta speljani dve stezi. |
TUKAJ JE POKOPAN TEPINA JOŽEF-FRANJO BOREC VOS 19. 3. 1923 – 14. 8. 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Mihovec ZBNOB KO Žabnica, Lado Nikšič, julij 2014 |
25.3.2023. 00:00 |
— |
Popravil parcelno številko. Grob ima svojo parcelo! In dodal troje svežih slik. M. Hladnik 25. 3. 2023
Opozoril ZVKDS OE Kranj na napačno zabeležbo pod ešd 21274 v RKD, kjer piše da gre za grob Tepina Franca - Franja, vsled tega je bila tudi spominska plošča s slednjimi podatki (napačnimi), ZB NOB Žabnica je marmorno ploščo dne 15.12. 2024 komisijsko uničil,
Lado Nikšič, 16.12. 2024 |
grob s spominsko ploščo |
Kranj |
2695 PLANICA, 521/3 |
|
Majda Vrhovnik, kip pred OŠ |
Majda Vrhovnik, slovenska študentka medicine, vohunka in narodni heroj Jugoslavije, * 14. april 1922, Ljubljana, † 4. maj 1945, Celovec. Majda Vrhovnik se je leta 1940 pridružila Komunistični partiji Jugoslavije, najprej je delovala kot kurirka centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije, kasneje je urejala in razmnoževala ilegalne publikacije Ljudska pravica, Slovenski poročevalec, Radio vestnik in druge. Jeseni leta 1944 je postala članica komiteja za Celovec, kjer jo je 28. februarja 1945 po izdaji odkril Gestapo, jo v ječi mučil ter 4. maja ubil. 20. decembra 1951 je bila imenovana za narodnega heroja Jugoslavije. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 20. EŠD 8837 |
Pred OŠ Majde Vrhovnik, Gregorčičeva 16, Ljubljana |
Narodni heroj Majda Vrhovnik |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 04.09.2018 |
24.8.2021. 00:00 |
— |
Boljši dve fotografiji z obnovljenim napisom je dodala Mojca Župančič. M. Hladnik 24. 8. 2021 |
Doprsni kip na podstavku |
Ljubljana |
Gradišče I, 36/14 |
|
Arihova peč |
Ob 65. obletnici zmage nad nacizmom je bil maja 2010 po ohranjeni risbi in informacijah partizana Bodgana Mohorja – Stona obnovljen partizanski bunker (na tabli na pročelju piše lesena zemljanka) pod Arihovo pečjo. Na njem je informacijska tabla z dvojezičnim opisom tukajšnjega dogajanja. Bunker stoji na mestu, kjer je prvotno stal. V neposredni bližini so domačini postavili preprost leseno razpelo z vrezanima napisoma Žrtev, in 1945. Zveza koroških partizanov je leta 1986 na steno Arihove peči nad bunkerjem pritrdila spominsko ploščo z imeni padlih partizanov. Leseni bunker pod Arihovo pečjo je bil v 2. svetovni vojni sedež Krajevnega odbora Osvobodilne fronte za Beljak in je nudil zatočišče do 20 partizanom. Ko sta nemška policija in „volksturm“ po izdaji v zgodnjih jutranjih urah 10. februarja 1945 napadla bunker, je v hajki padlo 8 partizanov (4 ženske, 4 moški). Samo trem je uspel pobeg. Da bi ustrahovali prebivalstvo so trupla umorjenih partizanov v Šentpetru naga in zmaličena zmetali ob rob ceste in jih nato zagrebli v Dravljah na obrežju Drave. Šele po vojni so jih prekopali in jih položili na šentjakobskem pokopališču v skupni grob. V spomin na hajko pod Arihovo pečjo prirejajo Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo Rož vsako leto na prvo nedeljo v marcu spominski pohod. Slavnostno odprtje bunkerja je biolo 8. 5. 2010, vzdržuje ga Zveza koroških partizanov. V neenakem boju z gestapovci, nemškimi policisti in s Hitlerjevim ›volksšturmom‹ – med njimi je bilo precej domačinov z visokimi nacističnimi funkcijami – je v zgodnjih jutranjih urah 10. februarja 1945 na ›Ravenci‹ pod Arihovo pečjo izgubilo življenje osem partizanov in partizank. To so bili: Mila Kmet – Andreja, Franja Markelj – Breda, Cirila Kržišnik – Tona, Marija Živalič – Mira, Ivan Kordež – Ivan, Ivan Bohinc – Džon, Franc Bogataj – Rok in, dan kasneje, šele 16-letni kurir Rudi Hribernik. Preživeli so: Bogdan Mohor – Ston, Drago Druškovič – Dragec, Jože Košir – Jože in Ludvik Primožič – Milan. Partizanski spomenik na šentjakobskem pokopališču, spominska plošča na koči Slovenskega planinskega društva na Bleščeči, spominska plošča na Arihovi peči ter skromen križ in obnovljeni bunker na kraju tragedije nas svarijo, da ne bi pozabili veličine borcev, ki so boj za svobodo plačali z življenjem. (Janko Malle v Kladivu 1979)
|
Ob vznožju Arihove peči v Karavankah.
[Po informaciji M. Luštrek prestavil zvezdico na približno/ocenjeno lokacijo] |
V SPOMIN OSMIM PARTIZANOM, KI SO PADLI ZA NAŠO SVOBODO V BORBI PROTI FAŠIZMU 9. FEB. 1945 POD ARIHOVO PEČJO . ZUM GEDENKEN AN DIE ACHT PARTISANEN, DIE FÜR UNSERE FREIHEIT IM KAMPF GEGEN DEN FASCHISMUS AM 9. FEB. 1945 UNTER DER ARICHWAND GEFALLEN SIND . EMILJA KMET – ANDREJA FRANJA MARKEL – BREDA MARIJA ŽIVALIČ – MIRA CIRILA KRŽIŠNIK – TONA IVAN KORDEŠ – IVAN IVAN BOHINC – DŽON FRANC BOGATAJ – ROK PARTIZAN RUDI . ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV VERBAND DER KÄRNTNER PARTISANEN 1986 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 19. 5. 2019 |
27.5.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 27. 5. 2023, po podatkih Mojce Luštrek dopolnil Opis in lokacijo ter dodal fotografije 3/2 do 3/5 in 4/1 in 4/2. |
kovinska plošča na skalni steni |
Avstrija, Šentjakob v Rožu/St. Jakob im Rosental |
— |
|
Pokopališče Drganja sela |
Na stopničatem platoju je trirobni marmorni steber, visok 2 m. Na stranicah so vklesana imena padlih in posvetilo. Spomenik, odkrit 1951, je posvečen tudi padlim domačinom. Avtor ureditve je Tone Valentinčič.
|
Na južni strani vaškega pokopališča pred vhodom v cerkev v Drganjih selih. |
[zvezda] KO PRIDE NA MOJIH- . BORCI 1942 DRGANJA SELA GORŠE FRANC 1943 DRGANJA SELA STOPAR MARTIN 1944 DRGANJA SELA BOH FRANC GOLOBIČ MARTIN GORŠE ALOJZ HORVAT ZVONKO IRT JAKOB KOBE AVGUST KREN FRANC POGLAJEN RUDOLF POREBER ALOJZ PUGELJ FRANC STOPAR KAROL BABNO JANKOVIČ RUDOLF GRIBLJE BOHTE JAKOB 1945 DRGANJA SELA NOVAK KAROL KREN FRANC ŽRTVE 1943 DRGANJA SELA AVSENIK SIMON ZUPANČIČ IVAN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Peter Klobučar, 10. 3. 2019
16.9.2021 D.Divjak |
22.12.2024. 00:00 |
— |
16.9.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Dodal fotografije in imena padlih M.Hladnik22.12.2024 |
Obelisk |
Straža |
K.o.1494 - JURKA VAS, št.parc.: +148 |
|
Planinska koča bohinjskih prvoborcev na Vojah |
Radovljiški zbornik 1990 |
Plošča Gašperinu je bila na južni fasadi planinske koče bohinjskih prvoborcev na Vojah. Sem je bila prenesena z mesta 100 m pred kočo, kjer je bil nagrobnik s posnetkom plošče. Zdaj je posnetek na nagrobniku nadomestila prava plošča. |
Planinska koča bohinjskih prvoborcev na Vojah Do 2022 je bila na fasadi koče tudi spominska plošča Avgustu Gašperinu: Gašperin Avgust roj. 13. 1. 1908, pad. 13. 3. 1942 Ko v hladni zemlji |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 17. 12. 2017 |
15.3.2022. 00:00 |
— |
Decembra 2020 je Planinska koča na Vojah temeljito obnovljena spet odprla vrata obiskovalcem. Na tabli na pročelju je obdržala ime Planinska koča bohinjskih prvoborcev na Vojah, čeprav so že od pomladi 1994 "bohinjski prvoborci" uradno izpuščeni iz imena. Na spletni strani PZS piše, da so takrat "koči dali ime, ki ga uporabljajo obiskovalci". Pač pa na prenovljenem pročelju ni več izvirne spominske table z groba Avgusta Gašperina. To so -- po trditvah oskrbnice -- vrnili na grob 120 m niže za cesto, na koči pa ni nobenega spomina na Gašperina več. Prilagam sliki prenovljene koče (brez plošče) in novega napisa. -- Mojca Luštrek 14. 3. 2022 |
poimenovanje |
Bohinj |
2198 STUDOR, 1509/3 |
|
Babna Polica, spomenik |
Ob robu ceste, z manjšo kamnito ploščadjo, je postavljena velika skala širine 130 in višine 170 cm, na kateri je bronasta plošča širine 58 in 77 cm. Na vrhu je plošča posebej razdeljena na dve samostojni plošči, na katerih je kiparka Braniselj na levi strani prikazala prizor iz partizanskga življenja in desno, na kateri je prikaz italijanskega divjanja, požiga hiš, ustrahovanja vaščanov in njihovega pregona v taborišča. Avtorica je ploščo oblikovala leta 2010, kar je dobro vidno v vogalu leve plošče. Avtor: Miloš Toni |
V naselju Podgora v križišču na cesto, ki pelje v naselje Babna Polica, kjer je v središču spomenik dobro viden. Možen dostop tudi s ceste Stari Trg - Babno Polje in po lokalni cesti do Babne Police. |
Italijanska okupatorska vojska je 29.7.1942 požgala in popolnoma izropala vas BABNO POLICO, vaščane odganala v internacijo na Rab in naprej v Gonars. V vojni je izgubilo življenje 23 vaščanov. BABNA POLICA je v letih 1942-1945 prispevala veliko pomoč partizanskim enotam in njihovim bolnicam pod Snežnikom. IZGUBILI STE VSE IMETJE, PREŽIVELI TABORIŠČA, ZMAGOVALI V BOJIH, ŽRTVOVALI ŽIVLJENJA, DA DANES ŽIVIMO V MIRU IN SVOBODI VAŠČANI in KO ZZB NOV Loška dolina |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 22.november 2019
2.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
2.6.2021. 00:00 |
— |
2.6.2021 dodal povezavo D.Divjak |
Spomenik |
Loška dolina |
1650-BABNA POLICA, št.parc. 264/1 |
|
Fram, osrednji spomenik NOB |
Pred osrednjim spomenikom NOB na pokopališču v Framu smo organizirali komemoracijo. Kulturni program so izpeljali učenci in učenke Osnovne šole Fram. V govoru je podpredsednik ZZB za vrednote NOB Maribor Jože Vrhnjak orisal zgodovinski pomen upora domačinov v Framu in okoliških krajih.
Spomenik padlim domačinom v drugi svetovni vojni je bil odkrit leta 1973. |
Pokopališče Fram, južno od mrliške vežice.
Spomenik je bil na omenjeno mesto prestavljen z lokacije pri OŠ Fram enkrat po letu 2018. |
ŽRTVOVALI STE ŽIVELJENJA ZA SVOBODO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
16.10.2023. 00:00 |
— |
Označil kot obstoječe, dopolnil besedilo opisa in lokacije, dodal štiri lastne fotografije. Popravil lokacijo in dodal k.o. ter parc. št. R. Zupanec, 21. 9. 2023.
Dopolnil s podatki pri prvotni lokaciji spomenika. M. Hladnik 21. 9. 2023
M. Kermavnar, 16.10.2023, dodal napis na spomeniku
Spomenik je bil dvakrat prestavljen. Prvotno je bila plošča na pročelju TVD Partizan Fram, Turnerjeva 113 (54 imen), nato so jo prestavili k OŠ Fram, Turnerjeva 120 in nazadnje na pokopališče (54 imen).
S.Gradišnik, 29. 3. 2024 |
Granitni stebri, zgoraj povezani z betonskim nadstreškom. Na sredini med stebri marmorna plošča z vklesanima zvezdama in besedilom. |
Rače - Fram |
717 Fram, 96 |
|
Bertoki, pokopališče, de Faveri Giuseppe in Odone |
Sistory navaja: ime in priimek: Giuseppe de Faveri, Oče: Natale, Mati: Roza,
Priimek matere: Domenico, Datum rojstva: 20. 09. 1923, Kraj rojstva: Fossalta
di Piave, Kraj bivanja: Prade, Stara občina: Koper, Nova občina: Koper, Poklic
(soc. status): kmečki sin, Narodnost: Italijan, Datum smrti/izginotja: 02. 10.
1943, Kraj smrti/izginotja: pri Kubedu, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa:
Slovenija. »Občina Koper Opomba: Podatek o letnici rojstva se v knjigi Slovenska Istra v boju za
svobodo (1932) razlikuje od podatka o letnici rojstva v Sistory (1923) in na
nagrobniku (1923). Najbrž gre za tipkovno napako. »Občina Koper Opomba: Podatek o dnevu smrti se v knjigi Slovenska Istra v boju za svobodo (2.) razlikuje od podatka o dnevu smrti v Sistory (3.) in na nagrobniku (3.). |
Pokopališče Bertoki, ob zidu, ki meji na novo pokopališče, desno od poslovilne vežice, 4. grob z desne strani vrste. |
[križ] DEFAVERI [fotografija v medaljonu] GIUSEPPE [fotografija v medaljonu] ODONE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 6.5.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
6.5.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Koper |
K. o. 2604 Bertoki, parc. št. 5891/1 |
|
KIDRIČEVO-Spominska plošča v šoli |
— |
Na naslovu Kajuhova ulica 10, kjer je šola.
Koordinate: 46.40755, 15.79443. |
KO JE DOBILA OB DOGRADITVI LETA 1964 TA ŠOLA IME PO BORISU KIDRIČU VELIKEM BORCU JUGOSLOVANSKIH NARODOV ZA SVOBODO IN LEPŠE ŽIVLJENJE DELOVNIH LJUDI TO POKLANJA DELOVNA SKUPNOST TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA BORIS KIDRIČ MLADINI, DA BI E V NJEJ VZGAJALA V DELOVNE ČLANE SOCIALISTIČNE DRUŽBE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
14.maj 2021 D.Divjak-dopolniti letnico rojstva
R. Zupanec, 19. 2. 2024 |
19.2.2024. 00:00 |
— |
Označil kot obstoječe, dodal tri fotografije in koordinate. R. Zupanec, 19. 2. 2024 |
Spominska plošča |
KIDRIČEVO |
425 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, 1019/131 |
|
Polica, Spominska plošča padlim v NOB |
Pokončna, svetla kamnita plošča z vklesanim posvetilom in imeni padlih borcev in drugih žrtev fašističnega nasilja. Plošča je bila odkrita 9. oktobra 1960. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 110. EŠD 17276 |
Polica 46. Spominska plošča je pritrjena na jugovzhodnem vogalu zadružnega doma. |
JUNAKOM PADLIM V SPOMIN NAM ŽIVEČIM V OPOMIN . BORCI OGRINC JOŽE KOZLEVČAR IVAN ŽITNIK JAKOB ČELESNIK JOŽE ŠULIGOJ STOJAN . TALCI AHLIN ANTON FINC ALOJZ VIDIC JANEZ . UMRLI V INTERNACIJI ŠTRCELJ ANTON MOHAR ALOJZ SEME JAKOB SKUBIC SIMON SKUBIC JANEZ ZUPANČIČ JANEZ STROJINC JANEZ JANČAR JAKOB OMAHEN FRANC ZUPANČIČ JANEZ POTOKAR FRANC . ŽRTVE FAŠIST. TERORJA KOČMAR FRANC POTOKAR LADO SKUBIC JOŽEF BABNIK STANE . NAJ JIM BO VEČNA SLAVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 22. 5. 2020 |
6.10.2020. 00:00 |
— |
Foto Franc Štibernik, naložil M. Hladnik 6. 10. 2020 |
— |
Grosuplje |
1781 POLICA, 307/1 |
|
Želimlje, pokopališče, Salezijanski pevci |
LIPOVEC ROMAN: SIstory navaja Ime in priimek: Roman Lipovec, Oče: Jožef, Mati: Uršula, Datum rojstva: 29. 02. 1920, Kraj rojstva: Želimlje, Kraj bivanja: Želimlje, Datum smrti/izginotja: 10. 08. 1942, Kraj smrti/izginotja: V gozdu med Iško vasjo in Gor. Igom, Kraj pokopa: Želimlje. ŠKRJANC JANEZ: SIstory navaja Ime in priimek: Janez Škrjanec, Oče: Janez, Mati: Marija, Datum rojstva: 03. 11. 1912, Kraj rojstva. Želimlje, Kraj bivanja: Želimlje, Datum smrti/izginotja: 10. 08. 1942, Kraj smrti/izginotja: V gozdu med Iško vasjo in Gor. Igom, Kraj pokopa: Želimlje. MAVC TONE: SIstory navaja Ime in priimek: Anton Mavec, Oče: Frančišek, Mati: Elizabeta, Datum rojstva: 10. 10. 1920, Kraj rojstva: Želimlje, Kraj bivanja: Želimlje, Datum smrti/izginotja: 10. 08. 1942, Kraj smrti/izginotja: V gozdu med Iško vasjo in Gor. Igom, Kraj pokopa: Želimlje. GLINŠEK LOJZE: SIstory navaja Ime in priimek: Alojzij Glinšek, Oče: Josip, Mati: Marija, Datum rojstva: 21. 06. 1923, , Kraj rojstva. Želimlje, Kraj bivanja: Želimlje, Datum smrti/izginotja: 10. 08. 1942, Kraj smrti/izginotja: V gozdu med Iško vasjo in Gor. Igom, Kraj pokopa: Želimlje. GLINŠEK TONE: SIstory ne ponudi podatkov. »Med najbolj množične pokole italijanskih okupatorjev v Ljubljanski pokrajini moremo šteti ustrelitev 54 žrtev v Lapušni dolini blizu Gornjega Iga. Tu so še do 13. avgusta streljali moške, ki jih je okupator zajel izven kraja bivanja, partizane, ki so se predali italijanskim oblastem na Igu, in aktiviste iz Želimelj, Črne vasi, Lip ter Iške vasi, Iga, Strahomera in Vrbljen. […] V Lapušni dolini so ustrelili največ mož in fantov iz Želimelj, ki jih je k predaji nagovoril župnik Ciril Milavec in jih brez orožja pripeljal na Ig.« Ferdo Gestrin, Svet pod Krimom, Ljubljana: Založba ZRC, 2016, str. 162) |
Pokopališče Želimlje, po poti od pokopaliških vrat, levo 6. vrsta 1. grob (šteto s poti). |
SALEZIJANSKA DRUŽINA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 21.8.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
21.8.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Škofljica |
K.o.1709 Želimlje, parc. št. *41 |
|
Kostnica Milanov Vrh
Kosturnica Milanov Vrh, Hrvatska |
Vrh travnika nad zaselkom Milanov Vrh je ograjena ploščad, Spominska kostnica na Milanovem Vrhu je povezana z XI. korpusom in bolnišnico Broj 7. Med 25 imeni (+ 16 neznanih) na njej je namreč tudi nekaj slovenskih. Oba spomenika na Milanovem Vrhu in spomenik bolnišnici Broj 7 so skrajno zanemarjeni, tako rekoč uničeni. S plošče na kostnici ni več mogoče razbrati, kdo je v njej pokopan. Hrvaški revirski gozdar je rekel, da so bile te kosti nekdaj pokopane v bližini spomenika Broja 7 in da so jih leta 1960 prenesli na Milanov Vrh. Gozdarji so nama potrdili, da barake bolnišnice Stari trg, ki jih kljub večurnemu iskanju žal nisva izsledila, še obstajajo (eno je menda podrlo padlo drevo), a ni s te strani niti najmanjšega namiga, kako priti do njih. Morda bi šlo laže s slovenske strani. Opomba: Napis na nagrobni plošči, razen nekaj (delov) besed se ne da več brati, večine niti ne videti; pomagala sva si s starimi fotografijami s spleta, pa tudi branje z njih ni popolnoma zanesljivo. |
Lokacija: Milanov Vrh. Kostnica je že označena na zemljevidu OpenStreetMap Geopedie malo pod spomenikom stavki delavcev s tamkajšnje žage.
GPS: 45°36'6,71" N 14°33'24,45" E
Dostop: Čez mejni prehod Babno Polje se zapeljemo na
Hrvaško v Prezid in na Kozji Vrh (5 km). Tam sledimo smerokazu desno
za Milanov Vrh (5 km).
|
Napis na obelisku: SVI PUTOVI SU SADA OTVORENI MRTVACA NEMA I ŽIVOT CARUJE OVU SPOMEN - KOSTURNICU PODIŽE . Napis na nagrobni plošči: SIMIĆ JANKO VUČENIĆ JOSIPA MATUŠA IVAN ROMŠAK IVAN GRGURIĆ MATIJA MARUŠIČ SLAVKO TUMPIĆ GARBO RASPOR PEPE ŠKOFIĆ HUGENIO RAŽNIĆ PAŠKVALIN GRFALJ IVAN BIZJAK IVAN MIŠČEVIĆ NOMČILO KLOBUČAR STANKO KALANI BOŽO SENION FRANJO COHINJ JOSIP TURKALI JANA PAVELIĆ ANTE VUČINIĆ SAVA BONNONI ALOJZIJE RETENARI ALDO BELTMANNI EGIDIO STRLE JANEZ BOGSKOV BORIS 16 NEZNANIH BORACA Napis na kozolčku: [hrvaški grb in peterokraka] Nitko da ne |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih M&J Luštrek |
13.11.2022. 00:00 |
— |
— |
Obelisk |
Hrvaška, Čabar |
— |
|
Grobovi talcev, Nova vas nad Dragonjo |
Grobovi talcev iz Nove vasi nad Dragonjo ustreljenih 2.oktobra 1943 med nemško ofenzivo. 2. oktobra 1943 je nemška vojska začela veliko ofenzivo na Primorje in Istro. V tej svoji ofenzivi so izvedli operacijo »Čiščenje Istre«. Ofenziva se je širila v dveh smereh, del nemške vojske je šel proti Portorožu, drugi del pa v notranjost Istre proti Hrvaški. Nemci so v sodelovanju z lokalnimi fašisti pobijali in požigali vasi, streljali so neoborožene fante in može, ki so jih presenetili ob delu na njivah ali na domovih. Pobijali so vse, ki so jih videli tako starce, ženske in otroke, v plamena gorečih hiš metali žive ljudi…. Požigali in morili so po bližnjih vaseh tudi še 3. oktobra. V tej strašni ofenzivi 2. in 3. oktobra 1943 so Nemci pobili v slovenski Istri več kot 200 ljudi in požgali 55 naselij. Iz Nove vasi nad Dragonjo so tako Nemci odpeljali 2. oktobra 1943 leta 5 talcev in jih ustrelili na Plovaniji in to so: Perič Ivan, Pucer Jožef, Grižon Albin in Bolčič Franc, štiri mladi fante stare komaj 18 le in 20 let starejšega Rojac Matija. Spomeniki in plošča na grobovih kompletno obnovljeni v letu 2016.
|
Grobovi so na vaškem pokopališču levo od cerkve pod visoko cipreso |
Od leve proti desni: 1. PERIC Tukaj počiva v miru pokojni Ivan Perič,rojen dne,2.4.1925 umrl v Kašteli 2.10.1943 zapustil je v svojim trplečim srco svojo žalostno družno Boh mi daj večni mir in pokoj 2. BOLČIČ Tukaj počiva v miru pokojni Franc Bolčič rojen dne,2.2.1925 Umrl u Kašteli dne 2.10.1943 zapustil je v svojim trplečim srco žalostno družino Boh mi daj večni mir in pokoj 3.ROJAC Tukaj počiva v miru pokojni Rojac Matija rojen dne,13.8.1905 Umrl u Kašteli dne 2.10.1943 zapustil je v svojim trplečim srco svojo res žalostno ženo Boh mi daj večni mir in pokoj 4.GRIŽON Tukaj počiva v miru pokojni Albino Grižon rojen dne,8.2.1925 Umrl u Kašteli dne 2.10.1943 zapustil je v svojim trplečim srco žalostno družino Boh mi daj večni mir in pokoj 5.PUCER Tukaj počiva v miru pokojni Jožef Pucer rojen dne,1.12.1925 Umrl u Kašteli dne 2.10.1943 zapustil je v svojim trplečim srco žalostno družino Boh mi daj večni mir in pokoj NAPISNA PLOŠČA TUKAJ POČIVA PET ŽRTEV NACISTIČNEGA NASILJA USTRELJENIH 2.X.1943 V KAŠTELU NI JE SMRTI BREZ ŽIVLJENJA NI SVOBODE BREZ TRPLJENJA KAJUH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Česnik Bojan, 13.2.2017
D.Divjak 27.10.2023 |
4.11.2024. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 27.10.2023
M.Kermavnar, 4.11.2024, dodal fotografijo 3/3 Zdenke Primožič |
nagrobniki |
Piran |
K.o.: 2634-NOVA VAS, št.parc.: 2267 |
|
Koncentracijsko taborišče Alatri - Le Fraschette
Alatri (Frosinone) - Italija |
Vse premestitve v koncentracijsko taborišče Fraschette so potekale med koncem leta 1942 in mesecem marcem 1943. Vendar je bila ena izjema, tista "sorodnikov upornikov ", ki so bili internirani v občini Penne , v provinci Pescara , se je začela v Alatriju 10. julija 1943 . Gre za dvaindvajset ljudi (5 družin), verjetno iz mesta Kastav . V Penneju so nastanjeni v prostorih nekdanje usnjarne Cantagallo , čeprav stavba potrebuje nujna dela. Sprva se zdi, da ministrstvo za notranje zadeve izdatke odobrava. A gre očitno nekaj narobe. In tako so leto po prihodu v Lazio premestili tudi civiliste, ki so bili internirani v Penneju . Skratka, najmanj tisoč "sorodnikov upornikov" iz tako imenovane province Carnaro naj bi bilo interniranih v Alatri . Tem pa je treba dodati še 405 internirancev, ki so prišli neposredno iz začasnega taborišča Lovran (Laurana) . Pravzaprav je novembra 1942 prefekt Reke Temistocle Testa želel zapreti to taborišče (Lovran op. D. D,) in je zato ukazal, da se 350 internirancev, ki so še vedno prisotni, pošlje neposredno v Fraschette Alatri. 1. decembra 1942 je odšlo 231 internirancev (glej AC00465 in AC00466 ). Preostanek je skupaj z novimi zbiranji odšel v dveh skupinah: 77 ljudi 18. februarja 1943 , nadaljnjih 97 tri dni pozneje (glej AC00507 in AC00456 ). Za skupno 405 ljudi Končni dokument pove, da je 26. januarja 1943 v Frosinone prispelo 46 slovenskih internirancev , ki so bili poslani naprej v koncentracijsko taborišče Fraschette di Alatri (glej AC00139 ). Vendar ne vemo, ali so to isti ljudje, ki so že internirani v Ponteju v Valtellini (zahteva preverjanje) (vstavite Buffarinijev ukaz o premestitvi v Fraschette).
Vir: https://campifascisti.it/scheda_campo.php?id_campo=58 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 22.10.2024 |
22.10.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Alatri,provinca Frosinone v regiji Lazio, Italija |
— |
|
Ljubljana, Žale, Franc Krese-Čoban |
Franc Krese - Čoban je bil rojen 7. marca 1919 v Trebnjem. Kot gozdni delavec je že v mladosti začutil socialno krivico tedanjih družbenih razmer. V prvih dneh vojne, ki jo je dočakal v vojašnici na Sušaku, je sprejel odločitev in se s puškomitraljezom marca 1942 priključil Dolenjski opartizanski četi kot zaveden aktivist. Kalil se je v številnih borbah Jelenovega Žleba, v vrstah drugega bataljona Gubčeve brigade, ob napadih Trške gore, v jurišu pri Karteljevem, v akcijah obveščevalca. Poleti 1944 je bil imenovan za komandanta XII. brigade. Kmalu je bil težko ranjen in v roških bolnicah operiran. Po amputaciji noge je bil odpeljan v Bari. Potem se je vrnil v osvobojeni Beograd ter osvoboditev pričakal v Prekmurju. Po vojni se je udejstvoval na družbeno političnem področju.Umrl je 19. oktobra 1980 v Ljubljani. Geslo: herojgrob1234
Opomba 1: Čobanova žena Ljudmila Krese - Marušaje bila prav tako partizanka, kar izveste na primer tu: https://www.primorski.eu/kultura/fascinantno-zivljenje-maruse-krese-EF412622). Na nagrobniku in v iskalniku grobov je ime France v Wikipediji pa Franc. Na fotografijah Daniela Divjaka (foto 1, 2, 3/1) na nagrobniku Sajetovih ni zvezde, zato dodajam fotografijo 4/1 z zvezdo M. Luštrek, ki je nastala 3. 10. 2022. Glej zapis Sajetovega nagrobnika. |
Pokopališče Žale oddelek zid, vrsta 2L, grob 39 |
KRESE FRANCE - ČOBAN 1915 - 1980 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 10.12.2022 |
10.12.2022. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 23.1.2023, na pobudo Mojce Luštrek dodal opombo 1 |
Grob |
Ljubljana |
K.o.: 1736-BRINJE I, št.parc.: 682/11 |
|
Bukovščica, Spominska plošča minersko sabotažni četi |
Minersko-sabotažni vod Gorenjskega odreda,
Grintavec, je od avgusta 1943 prebival v taborišču Kerbule in deloval z območja
Hrastnika in Križne Gore. Njegov cilj sta bila železniška proga Škofja
Loka–Radovljica in cesta skozi Sotesko v Selško dolino. Tako je septembra 1943
napadel železniško postajo Sv. Jošt, oktobra je dvakrat napadel železniško progo
med Škofjo Loko in Kranjem ter povzročil iztirjenje vlaka in uničenje vagonov,
novembra je povzročil iztirjenje vlaka na progi pod Sv. Joštom, v decembru pa je
uničeval progo v okolici Kranja. V letu 1944 je napadal tudi cesto v Selško
dolino in v januarju požgal v Dolenji vasi rezervno mostno konstrukcijo ter
marca napadel nemški oklepnik in štiri kamione vojaštva, aprila pa domobrance na
Križni Gori. Prvi komandir je bil Jože Rebolj -
Planinc, prvi politični komisar pa Jože Pintar. |
Na pročelju osnovne šole v Bukovščici, Bukovščica 4 |
MINERSKO SABOTAŽNA ČETA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
10.10.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
K. o.2065 Bukovščica, parc. št. *128 |
|
Čedad-Spomenik odporništvu |
Spomenik je moderna betonska stvaritev kot nekakšen stiliziran cvet ali školjka, prtica, spirala...Z vzhodne strani se nekako odpira prek malega jarka z vodo čez katerega drži kot prag manjša ravna betonska plošča z vdolbenim napisom v prosto sestavljenih vrstah male abesede, ki v prevodu pove "Sedaj in vedno Odpor", oziroma kot piše: oraes / empre / resis/ tenza. |
Spomenik večjih razsežnosti stoji v Čedadu na Trgu odporništva (Piazza della Resistenza) oziroma v malem parki blizu križišča cest v Gorico, na Staro Goro (Castelmonte) in v center. |
Levi napis MONUMENTO ALLA RESISTENZA / INAUGURATO DA SANDRO PERTINI / SCULTORE LUCIANO CESCHIA / 20 APRILE 1975 Desni napis GIARDINI/DOTT. MANFREDO MAZZOCCA / MEDAGLIA D'ORO AL V.M. / DELLA RESISTENZA. Avtorjev podpis in posvetilo:Ceschia a De Luca, a Rossi e Pasolini, Apr. 1975 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 21.9.2022, 28.2.2023 |
28.2.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil napis 28.2.2023 |
Spomenik |
Italija, Čedad/ Cividade |
— |
|
ŠENTVID pri Stični - pomniki padlima partizanoma Mayerju in Skubicu |
EŠD: NI Dve kamniti plošči iz temnega kamna, velikosti 0,40 x 0,45 m in okoli en meter od tal sta z vijaki pritrjeni na notranjo stran pokopališkega zidu, zadaj za grobom Mayer Viljema in grobom z napisom Kutnarjevi - družina Skubic iz Petrušnje vasi 7. Oba groba Mayer in družina Skubic pred ploščama sta urejena. Domnevno sta prvoborca Mayer Vili - Martin in Skubic Franc - Krjavel pokopana prav v teh dveh grobovih. . Na plošči, ki so jo odkrili 26. julija 1970, pa je vklesan napis: BOREC NOB Šturm Ignac 22. 7. 1906–8. 3. 1945 . Grob je ob severni strani cerkve, drugi grob
Vir: https://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf Str.:243 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 111 (kot datum odkritja plošče je zabeležen 1. maj 1962). |
SV stran lokalnega pokopališča v Šentvidu pri Stični ob cerkvi sv. Vida. |
prva plošča in vklesani napis: PRVOBOREC NOB # MAYER VILI - MARTIN # *6.3.1913 + 26.12.1941 # grob z nagrobnikom in vklesani napis: # MAYER VILJEM # *6.3.1913 + 26.12.1941 # PRVOBOREC # druga plošča, desna, vklesani napis: # PRVOBOREC # SKUBIC FRANC - KRJAVEL # |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak |
27.6.2020. 00:00 |
— |
— |
grob, kamniti plošči, memorialna dediščina |
Ivančna Gorica |
k.o.1809 - Šentvid, parc. št.: 2/1 |
|
Šenčur, pokopališče, Režek Franc |
Sistory navaja Ime in priimek: Frančišek Režek, Oče. Franc, Mati: Ivana, Datum rojstva: 17. 4. 1909, Kraj rojstva: Voglje, Kraj bivanja: Orehek, Poklic (soc. status): čevljar, Datum smrti/izginotja: 01. 11. 1944, Kraj smrti/izginotja: Kranj, Kraj pokopa: Šenčur. »28. REŽEK Franc, rojen 17. aprila 1909 v Vogljah, čevljarski mojster. Spomladi 1944 so ga ujeli Nemci na Primorskem in ga poslali v Celovec na prisilno delo. Nato je bil doma na bolezenskem dopustu. 1. novembra 1944 so ga poiskali kranjski domobranci, ga odvedli v postojanko, od koder je za njim izginila vsaka sled. (Vir: Franc Štefe-Miško, Šenčur z okolico v NOB v Kranjskem zborniku 1990)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 286) »Seznam padlih borcev, talcev in drugih žrtev okupatorjevega terorja […] Režek Franc, rojen 17. aprila 1909, Voglje 1. novembra 1944 […]« Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Kranj, Kranj: Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, 1975, str. (203), 222) |
Pokopališče Šenčur, novi del, 2. vrsta (vrsta ob zidu ni upoštevana) od zidu z vhodom pred poslovilno vežico, 3. grob levo od poti ob zidu med starim in novim pokopališčem. |
[križ] REŽEKOVI OČE FRANC * 14. 4. 1909 + 5. 2. 1945 V NOB |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 31.5.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
31.5.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Šenčur |
K. o. 2119 Šenčur, parc. št. 7 |
|
Milanov Vrh - hrvaška partizanska bolnica Broj 7, Hrvatska |
V betonsko ploščo na podstavku je vgrajena kamnita plošča z napisom. Vrh betonske plošče ima obliko trirogeljne titovke. Iz srednjega roglja štrli kratek železen drog, ki je nekdaj skoraj gotovo nosil peterokrako. U betonsku ploču na postolju je ugrađena kamena ploča s napisom. Vrh betonske ploče ima oblik troroge tiitovke. Iz srednjeg roga izviruje kratka metaln poluga, na kojoj je vjerojatno nekada bila zvijezda. Čeprav jo Jerič obravnava v svojem snežniškem vodničku, je to dejansko hrvaška bolnišnica in ni delovala v okviru snežniške. Tudi na spomeniku piše, da je bila to bolnišnica XI. korpusa, ki je bil sestavljen pretežno iz liških in istrskih borcev. Lahko pa drži njegovo pisanje, da so jo v primeru stiske uporabljali tudi slovenski partizani. Iako je Jerič obrađuje u svom Snežnipkom vodičku, je to hrvatska bolnica i nije djelovala u okviru snežničke. I na spomeniku piše da je to bolnica XI. korpusa koji su sačinjavali pretežno lički i istarski partizani. Moguće je da su je u nuždi upotrebljavali slovenski partizani. 3 |
Čez mejni prehod Babno Polje se zapeljemo na Hrvaško v Prezid in na Kozji Vrh (5 km). Tam sledimo smerokazu desno za Milanov Vrh (5 km). Pod gozdarskim domom Dobra kob spet zavijemo desno in se ves čas držimo edine asfaltne ceste (ponekod je asfalta le še za vzorec). To pomeni, da se ne menimo za nobenega od treh desnih odcepov (prvi gre na Prezidanski Berinšček, drugi na slovensko mejo in tretji -- do njega knafelci -- k Paravićevi mizi. Asfalt se konča na križišču (približno 3,5 km od Milanovega Vrha), ob katerem stoji spomenik.
GPS: S 45.5886, V 14.5386
Slike M&J Luštrek dodal M. Kermavnar 14. 11. 2022.
Spomenik se nalazi na cesti Milanov Vrh - Babja drga, na križanju za Blatnu dragu. |
OVDJE SE JE U TOKU U ČAST 20. GOD. NARODNE REVOLUCIJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 9.7.2022
Slavko Malnar, 16. ožujka 2024. |
13.11.2022. 00:00 |
— |
Prestavil po informaciji M&J Luštrek od lokacije V od jase na križišču gozdnih cest na Milanovem vrhu 1,5 km proti JZ na koordinate S 45.5886, V 14.5386. Dodal napis na spomeniku, fotografije in dopolnil
opis. -- M. Hladnik 13. nov. 2022
Promijenio prema informaciji M&J Luštrek od lokacije V jase na križanju šumskih cesta
na MIlanovom Vrhu 1,5 km premaq JZ
Dodao napis na spomeniku, fotografije i dopunio napis M.
Hladnik 13. studenog 2022.
|
— |
Hrvaška, Čabar
Čabar, Hrvatska |
— |
|
Prvi delavski svet |
Leta 1950 je bilo z uvedbo samoupravljanja pri nas uresničeno desetletja dolgo borbeno geslo delavskega razreda: Tovarne delavcem, Delu čast in oblast. Plošča je odstranjena. |
Termoelektrarna Trbovlje |
PRVI DELAVSKI SVET ELEKTRARNE TRBOVLJE |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
31.5.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal opis, 31. 5. 2023 |
Spominska plošča |
Trbovlje |
— |
|
Maršal Tito |
Stenska poslikava na karavli Terča v Podpeci. |
Iz Mežice vodi cesta proti Mejnemu prehodu Reht. Malo pred vrhom je odcep levo s smerokazom Peca. Od tu peljemo do vrha, kjer stoji na levi strani nad cesto NOB spomenik, desno pa se nadaljuje cesta proti domu na Peci. Po približnu kilometru in pol pridemo do pašnika. Karavla se nahaja na zgornji strani. Mural je viden s parkirišča pod karavlo, od koder se pohodniki iz te smeri odpravljajo na Peco |
Ni besedila. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
31.5.2023, bb |
31.5.2023. 22:00 |
— |
— |
mural |
Črna na Koroškem |
— |
|
Kučibreg HR spomenik padlim med NOV |
Spomenik borcem hrvatske, slovenske in italijanske narodnosti so skupaj postavili prebivalci obeh strani meje ob 40. letnici ZKJ 20. septembra 1959 na hribu Puseralo na hrvaški strani meje. Sredi ograjenega prostora stoji četvero strani obelisk. Na čelni strani je v sredini kovinska zvezda, lovorova vejica in letnici 1941 in 1945. Na bočnih straneh je vklesan napis v slovenskem, hrvaškem in italijanskem jeziku |
Na levi strani ceste, cca 800 m od Hrvojev proti Kučibregu, stoji spomenik padlim borcem NOV slovenske, hrvaške in italijanske narodnosti.
Posvetilo je na spomeniku napisano v slovenščini hrvaščini in italijanščini.
|
V SLAVO IN TRAJEN SPOMIN HRABRIM BORCEM SLOVENSKE, HRVAŠKE IN ITALIJANSKE NARODNOSTI, ZVESTIM SINOVOM ISTRE, NELOČLJIVIM TOVARIŠEM V BOJU IN V SMRTI, KI SO KOT BRATJE Z RAMO OB RAMI DALI ŽIVLJENJE ZA SKUPNE CILJE, DA ŽIVIMO LEPŠE DNI V PROSTOSTI. LJUDSTVO KOPARŠTINE IN BUJŠČINE OB 40 LETNICI ZKJ 20. 09. 1959 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Zorč 19. 11. 2017 |
22.8.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 22.8.2024, dodal fotografije 3/2 do 3/5 in Opis |
Spomenik |
Hrvaška |
— |