| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ustanovni sestanek OF, Gornja Radgona |
Tu je bil 14. 8. 1941 ustanovni sestanek OF za radgonsko področje. Plošči
odkriti 14. avgusta 1954: eno ustanovitvi OF, ki jih je vodil Kuhar
Štefan-Bojan, sekretar KP in drugo rečnemu nadzorniku Otonu Jemcu, ki je bil
ustreljen kot talec 6. 3. 1942 v Mariboru. Obe plošči so odkrili 14. avgusta 1954 na poslopju tedanje Murske regulacije. Vir: Vodnik 483 Vir fotografija 1: http://www.gornjaradgona.zvvs.si/novica/pred-dnevom-spomina-na-mrtve-v-gornji-radgoni-2020 |
Na zahodni steni stavbe vodnogospodarskega podjetja, Trate 17, Gornja Radgona, na desnem bregu reke Mure. Marmorni plošči, obdani z opečnimi ploščicami. |
V TEJ ZGRADBI JE BIL 14. 8. 1941 USTANOVNI SESTANEK OF BORBENIH RADGONČANOV, KATEREGA JE VODIL KUHAR ŠTEFAN - BOJAN PRVI SEKRETAR KP LJUTOMERSKO-RADGONSKEGA OKROŽJA. . TU JE PLODONOSNO DELOVAL ZA PRAVICE DELOVNIH LJUDI PRVOBOREC TOV. OTO JEMC REČNI NADZORNIK. USTRELJEN KOT TALEC 6. 3. 1942. V VEČEN SPOMIN SLOVO BORCU ZA NOVO SVOBODNO JUGOSLAVIJO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 11. 1. 2020 neobiskano nedokončano
Dopolnil D.Divjak, 18. maj 2020
Dopolnil D.Divjak, 15. november 2020
R. Zupanec, 23. 9. 2023 |
15.10.2023. 00:00 |
— |
15.11.2020-dopolnil podatke, odkritje plošč, D.Divjak
Dopolnil ime in lokacijo, označil kot obstoječe, dodal dve lastni fotografiji, popravil mikrolokacijo.
R. Zupanec, 23. 9. 2023
Po opozorilu Romana Zupanca pobrisal podvojena vpisa S. Gradišnika 4. 4. 2022 po Vodniku po partizanskih poteh, ki je plošči pomotoma umestil na poslopje bivše Murske regulacije, Trate 4, Zgornja Velka. M. Hladnik 15. 10. 2023 |
dve plošči |
GORNJA RADGONA |
K.o.: 162-GORNJA RADGONA, št.parc.: 162/4. |
|
Hinko Smrekar |
Ilustrator in karikaturist Hinko Smrekar, ustreljen 1. oktobra 1942 v Gramozni jami, je stanoval na Alešovčevi ulici v Šiški, v tako imenovani Vili Kurnik. Na pobudo organizacije ZB NOV Milan Majcen je bila 27. novembra 1952 ali 1962 (navedbe se razlikujejo) vzidana spominska plošča. Danes plošče ni več na tem naslovu, po eni od navedb je izgubljena. Vila Kurnik je bila nadomeščena s sodobnejšo stavbo. Viri:
|
Plošča je bila vzidana na naslovu Alešovčeva ulica 38 v ljubljanski Šiški. |
V TEJ HIŠI JE ŽIVEL IN DELAL |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
21.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
K. o. 1740 SPODNJA ŠIŠKA, parc. št. 340 |
|
Blejska Dobrava, pokopališče |
Po arhivu ZB Jesenice so tu še: grob kurirja Klinar Jakoba grob aktivista OF Markelj Franca (ta je bil prekopan na pokopališče na
Plavžu) ki pa jih ni bilo mogoče najti. Mogoče je tu pokopan še kak partizan, vendar grobovi niso označeni kot partizanski. "Julija lani je v 92. letu starosti umrl Janez Čop, znan slovenski biolog in lovec. Rojen je bil na Jesenicah, na Ukovi, v domači hiši pa je med drugo svetovno vojno delovala tudi partizanska javka. Čeprav je od študijskih let naprej živel v Ljubljani, pa je pokopan na Blejski Dobravi, kjer sta zadnji dom našla tudi njegova starša Franc in Frančiška ter žena Anča. Ker je bila vsa družina Čop partizanska in narodno zavedna, Janezov oče Franc je padel leta 1945, tik pred koncem druge svetovne vojne, sta hčerki v spomenik na grobu dali vklesati tudi majhno rdečo zvezdo. A ko sta prejšnji teden, malo po prazniku spomina na mrtve, prišli na grob, sta zgroženi ugotovili, da je rdečo zvezdo nekdo prebarval na črno. Polonca Čop Finka je povedala, da ju je s sestro dejanje šokiralo. Ne samo, da gre za poseg na zasebno lastnino, po njenem mnenju gre za blatenje na simbolni ravni, za oskrunjenje spomina na očeta in dedka. »Ne more kar nekdo prebarvati rdeče zvezde na spomeniku. Zame je taka oseba fašist!« je ogorčena Čopova hči Polonca. S sestro sta o tem obvestili policijo, ki je naredila zapisnik, storilca pa verjetno ne bodo nikoli našli. Čopovi hčerki bosta zvezdo očistili in jo ponovno dali pobarvati na rdeče. Kot ob tem pravi Polonca Čop Finka, s sestro želita, da se z objavo v časopisu naglas pove, da so takšna dejanja nesprejemljiva in da je žal danes družbena klima tako negativna, da je nekoga zmotila celo rdeča zvezda na grobu."
V Sistory in Vseposvojitev našla za en dan drugačen podatek o rojstvu: 28. 9. 1904 -- tam so še drugi podatki. -- M. Luštrek |
Na severnem robu pokopališča na Blejski Dobravi |
ČOP JANEZ 10. 8. 1927 -- 8. 7. 2019 [zvezda] SLOVENKO 12. 3. 1916 -- 16. 11. 2008 NOSILEC PARTIZANSKE SPOMENICE TONČKA KONOBELJ PARTIZANKA MILICA 22. 11. 1925 -- 16. 6. 2004 MIHA 1897--1944 V NOV MIHA 1926--1944 V NOV HUMERČEVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 3. 5. 2018, 20. 11. 2020 |
10.12.2022. 00:00 |
— |
Rdečo zvezdo na Čopovem spomeniku je leta 2020 nekdo prebarval, nad čimer so svojci (Polonca Čop Finka) ogorčeni. -- M. Hladnik 20. 11. 2020
Rdeča zvezda je obnovljena (gl. foto Luštrek). Dodal besedilo z groba Andreja Humerce in slike Luštrekovih. M. Hladnik 10. 12. 2022 |
nagrobniki |
Jesenice |
2176 BLEJSKA DOBRAVA, 638/1 |
|
Begunje, grob Ivan in Anton Mrak |
SIstory navaja: Ime in priimek: Ivan Mrak, Oče: Štefan, Mati: Uršula, Priimek matere: Drašler, Po domače: Mrakov, Datum rojstva: 20.06.1923, Kraj rojstva: Begunje pri Cerknici, Kraj bivanja: Begunje pri Cerknici, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): obrtnik, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 13.03.1945, Kraj smrti / izginotja: pri Babnem polju, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija SIstory navaja: Ime in priimek: Anton Mrak, Oče: Štefan, Mati: Uršula, Priimek matere: Drašler, Po domače: Mrakov, Datum rojstva: 11.01.1926, Kraj rojstva: Begunje pri Cerknici, Kraj bivanja: Begunje pri Cerknici 38, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): obrtnik, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 00.00.0000, Kraj smrti / izginotja: NULL, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Nemčija Foto: M. Toni Geslo: nedokončano123 |
— |
M R A K O V I IVAN 1923 – 1945 ANTON 1926 – 1945 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 29.5.2024 |
29.5.2024. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Cerknica |
K.o.:1661 - BEGUNJE PRI CERKNICI, št.parc.: 1530/2 |
|
Ricmanje - Log - Domijo v Italiji Spomenik |
Zamisel za postavitev spomenika z grobnico padlim krajanom je vzklila že v prvih mesecih po končani vojni. Podprle so jo vse vaške organizacije in pa vsa vaška skupnost. Vodilno vlogo je prevzel Krajevni narodnoosvobodilni odbor (KNOO), ki mu je predsedoval Anton Petaros (Toni Lucić) in pa krajevna sekcija Zveze primorskih partizanov (ZPP) na čelu katerega je bil Anton Hrvatič (Nini Juretouv) iz Ricmanj št.82. Sestanki in posvetovanja so se odvijali v glavnem na sedežu KNOO, ki je bil v Babni hiši. Za izpeljavo tega načrta je bilo sklenjeno, da se ustanovi denarni sklad, v katerega se bodo stekali vsi zbrani prispevki namenjeni kritju stroškov. Osnovvno zamisel končnega izgleda spomenika je prispeval zidar Mirko Hrvatič (Kobalov), ki je nato skupno z zidarjem Josipom Kuretom (Glavačćcem) iz Loga vodil in opravil vsa potrebna zidarska dela, pri katerih so "udarniško" sodelovali številni vaščani. Za lokacijo spomenika so določili središče pokopališča in prestavili tam stoječi steber z vklesano letnico 1856 (letnica razširitve pokopališča). Nad grobnico je bil postavljen spomenik ljudsko umetniškega tipa, izdelan iz kraškega kamna. Kamnoseška sela se je prevzel in brezplačno opravil mojster kamnosek Franc Križmančič iz Bazovice, ki je v naslednjih letih izdeloval spomenike tudi po drugih vaseh. Stekla je tudi nabiralna akcija zbiranja finančnih sredstev. Prostovoljnim prispevkom posameznikov so se pridružila sredstva iz dobička kulturnega društva Slavec dobljena na kulturni prireditvi za otroke, koncertov pevskega zbora Slavec in vaške godbe na pihala ter veseloigre v izvedbi pionirk in pionirjev. Nabiralne akcije so potekale vse do 10. novembra 1945, ko je bil odkrit spomenik. Na plošči je bilo ob odkritju vklesanih 12 imen, kasneje so tem dodali še dvanajst, skupno 24 imen. Po dosedanjih ugotovitvah pa naj bi bilo potrebno dodati še 17 imen. V začetku leta 1986 so na pobudo SKD Slavec stekla obnovitvena dela, predaja obnovljenega obeležja je bila 27. aprila istega leta. Vir: Spomenik NOB v Ricmanjih, izdala in založila VZPI-ANPI sekcija Ricmanje, 2016 Spomenik in grobnica stoji na pokopališču v naselju RICMANJE v Italiji. Po Italijansko San Giuseppe della Chiusa. Za obeležje lepo skrbi slovenska skupnost VZPI ANPI - SKD SLAVEC iz Ricmanj - Log. |
Iz SLOVENIJE - Škofij po cesti v ITALIJO do Doline - Dorlingo della Valle nato v Boljunc - Bangoli della Rosandra nato v Boršt - San Antonio in Bošco in v Ricmanje - San Giuseppe dellaChiusa. Pokopališče je na severnem robu vasi. |
RICMANJE - LOG - DOMIJO V SPOMIN DOMAČIM PADLIM ZA SVOBODO BORCI ŠVARA IVAN ROJEN 28. 04. 1904 UMRL 30. 10. 1944 MISLIČE - BRKINI KRALJ IVAN ROJEN 21. 11. 1906 UMRL 17. 08. 1944 KOZINA - BRKINI PREGARC DANILO ROJEN 19. 01. 1909 UMRL 19. 03. 1945 PLAVJE - ISTRA KURET ALBERT ROJEN 15. 08. 1911 UMRL 16. 04. 1944 SV. GREGORIJ DOLENJSKO ŠVARA MARIJ ROJEN 27. 04. 1912 UMRL 17. 08. 1944 MOKERC - KRANJSKO ŽAFRAN AUGUŠTIN ROJEN 03. 05. 1914 UMRL 12. 03. 1945 HINJE- SUHA KRAJINA KURET STOJAN ROJEN 18. 05. 1924 UMRL 25. 03. 1945 VOJNA VAS - BELA KRAJNA PREGARC LIVIJ ROJEN 22. 04. 1927 UMRL 28. 05. 1944 JURNA VAS - NOVO MESTO HRVATIČ DANILO ROJEN 17. 05. 1925 UMRL 01. 08. 1944 V BOSNI KURET GASPER ROJEN 06. 01. 1912 UMRL 20. 03. 1945 VIŠNJA GORA - DOLENJSKO KURET KOMAR LUDVIK ROJEN 16. 12. 1908 UMRL M.MAPC. 1945 V AUSCHWITZ ŽULJAN MILAN ROJEN 23. 04. 1921 UMRL 01. 1945 V MAUTHAUSEN ČOK GVIDO ROJEN 20. 12. 1925 PADEL 06. 1945 V BOSNI SENICA LUCJAN ROJEN 21. 09. 1928 PADEL 27. 05. 1944 V ČRNA VAS FELICJAN JOSIP ROJEN 10. 11. 1891 UMRL 17. 01. 1945 V BUCHENWALD ŽULJAN JOSIP ROJEN 18. 08. 1887 UMRL 04. 1945 V DACHAU KOLARIČ MILAN ROJEN 16. 05. 1926 UMRL 01. 04. 1945 V MELK INTERNIRANCI ZULJAN MARIJA ROJENA 11. 03. 1887 UMRLA 28. 04. 1945 RAVENSBRUK - NEMČIJA VIDRIČ PIERINA ROJENA 22. 05. 1921 UMRLA 03. 07. 1945 NEW BRANDENBURG - NEMČIJA PREGARC MILKA ROJENA 01. 04. 1930 UMRLA 13. 03. 1946 PRAGA GRDELIČ JOSIP ROJEN 15. 03. 1906 UMRL 21. 02. 1945 V SPEACHEUGEN TUTTLINGEN KURET MIROSLAV ROJEN 18. 11. 1900 UMRL 04. 1945 V DACHAU ŽULJAN ANA ROJENA 22. 08. 1904 POGR OD 20. 12. 1944 RIŽARNA TRST KURET JOSIP ROJEN 22. 08. 1903 UMRL 1945 V DACHAU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Zorč 12. 04. 2018
D.Divjak 22.9.2022, 13.4.2023 |
13.4.2023. 00:00 |
— |
Spomenik je bil odkrit 1946. Posvečen 24 Ricmanjcem in Ložancem.
LSI 1: 285
D.Divjak popravil tekst s spomenika 22.9.2022, dopolnil opis 13.4.2023 |
Spomenik in grobnica |
Italija, Dolina |
— |
|
Dobrova pri Ljubljani, pokopališče |
Spomeniki pomembnim osebnostim in dogodkom iz NOB. EŠD 17242 . Geslo: herojgrob1234 |
Južni del pokopališča v Dobrovi. |
KOT TALCI SO DALI OČE FRANC ZADNIKAR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Haldnik. Dopolnil: M. Kermavnar 14.5.2020 |
14.5.2020. 00:00 |
— |
— |
nagrobniki |
Dobrova-Polhov gradec |
1994 DOBROVA, 1141/4 |
|
Milka, Tončka in Mica Šobar, Rožni Dol |
Številna Šobarjeva družina z Gornjih Laz se je jeseni 1941 vsa vključila v NOB. Milka, narodna herojinja, je padla pri Gabrovki nad Litijo, Mica je padla na Grmeču v Bosni, Tončka pa na Javorovici. V družinskem grobu na pokopališču v Rožnem dolu počivata sestri Milka in Tončka, na nagrobniku pa je izpisano tudi ime sestre Mice. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978,
str. 95. »Rožni dol: Partizansko grobišče na pokopališču. Napis: 'Tu sta pokopani sestri Šobar Milka-Nataša, narodni heroj, borka Cankarjeve brigade, padla 17. 8. 1943, v Sv. Križu pri Litiji, in Šobar Tončka, borka Cankarjeve brigade, padla 17. 4. 1944 na Javorici.' Tretja sestra, Mica, poročena Majer, je padla kot borka leta 1942 na Grmeč Planini v Bosni.«
»Komandant čete je materi, ki je v boju izgubila tri hčerke (poleg Milke sta padli še Mica in Tončka) v pismu zapisal tudi: 'Mama nikar ne žaluj! Zaman iščem danes med brigadirji takšnih borcev, kot so bile Tvoje hčerke – ne najdem jih več.'« |
Pokopališče Rožni dol, na severni strani cerkve. |
[križ] KOŠIR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
23.12.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 9. 9. 2024 v Opis dodala podatek s spletne strani, 10. 9. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjige Bela krajina skozi viharje k svobodi.
Dodal posnetek nagrobnika in označil kot obstoječe. Nagrobnik je pokazal potomec Dušan Šmajdek. M. Hladnik 23. 12. 2024. |
Nagrobnik |
Semič |
K. o. 1522 Pribišje, parc. št. *56 |
|
Lehen na Pohorju |
"4. julija 1975 smo praznovali državni praznik, dan borca. Takrat smo na Podružnični šoli v Lehnu na Pohorju odkrili ploščo v spomin med narodnoosvobodilnim bojem padlim partizanom Lehna. Obenem smo odkrili skulpturo matere s padlim partizanom, ki jo je v lesu izdelal umetnik in likovni pedagog Štefan Kresnik. Partizanski miting v Lehnu je bil v čast tridesete obletnice zmage nad nacifašizmom. -- Borut Milena Končnik. Svobodna beseda avg. 2020. 10 |
Na stari OŠ Lehen na Pohorju 49. |
ZA SVOBODO DOMOVINE IN LEPŠO ČUČEJ JOŽE ODBOR ZVEZE BORCEV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 28. 9. 2020 |
30.12.2022. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografije, 30.7.2022
Obisk in dve sliki M. Hladnik 30. 12. 2022 |
plošča in kip |
Podvelka |
— |
|
Dr. Zdenko Budič |
14. julija 1942 so tri čete Kranjčevega bataljona 2. grupe odredov in Poljanska četa napadale nemško obmejno postojanko Lučine, a so postojanki prišle na pomoč okrepitve in odbile partizanski napad. 1. četa Kranjčevega bataljona je bila 16. julija obkoljena v Čenšiškem grabnu na zahodni strani Bukovega Vrha. V preboju je padel zdravnik dr. Zdenko Budič, njegovega spremljevalca, bolničarja, pa so Nemci ujeli. Več... Zdenko Budič - Janez, zdravnik, rojen je bil 27. julija 1915 v Ljubljani, oktobra 1941 je postal vojaški poverjenik v kvartnem odboru OF Stari Vodmat, maja 1942 vstopil v 1. bataljon Savinjskega odreda in z 2. grupo odredov, ki je bila na pohodu prek Gorenjske na Štajersko, prišel v Poljansko dolino. Spomenik je bil odkrit 6. avgusta 1978. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 55-56. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/bukov-vrh.html |
Dostop iz Poljan po Hotoveljski grapi do Drnovškovega mlina, kjer se pot odcepi h Kisovcu (5 km). |
[zvezda] DR. BUDIČ ZDENKO 1915 – 1942 L. D. POLJANE, 4. 7. 1978 [zvezda] Dr. ZDENKO BUDIČ * 1915--+1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
29.12.2022. 00:00 |
— |
Dodal štiri fotografije Tomaža Wrabra, nečaka padlega ("Letos 16. julija [2022] (torej točno na 80. obletnico njegove smrti) smo ta grob spet obiskali in nastalo je nekaj fotografij, ki so v priponki. Tista s svečko je seveda zaradi obletnice."). -- M. Hladnik 29. 12. 2022 |
dve plošči na grobu |
Gorenja vas |
2046 KOVSKI VRH,146/1 |
|
Pavel Lunaček |
V stavbi ginekološke klinike UKC Ljubljana je vzidana spominska plošča organizatorju partizanskega sistema konspirativnih bolnišnic dr. Pavlu Lunačku - Igorju. Marmornata plošča je vdelana v svetel kamnit okvir, vrh katerega sta vklesani lovorovi vejici. Na nasprotni steni je vzidana enaka spominska plošča, posvečena 16 predstavnikom ljubljanske porodniške šole med letoma 1753 in 1944. |
Spominska plošča je vzidana v prostorih ginekološke klinike UKC Ljubljana na Šlajmerjevi ulici 3, v nekdanji vhodni avli, kjer se zdaj pričenja pasaža, ki kliniko povezuje s sosednjo stavbo porodnišnice.
|
AKADEMIK IN PROFESOR DR. PAVEL LUNAČEK - IGOR BOREC NOV SOUSTANOVITELJ POPOLNE MEDICINSKE FAKULTETE PRVI PREDSTOJNIK KLINIKE ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO 1945-1955 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
10.5.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
— |
|
Ljubljana, Žale, Stane Kavčič |
Kavčič je že pred vojno deloval v sindikatih, član KPS pa je postal julija 1941. Med NOB je bil od 1942 sekretar okrožnega komiteja komunistične partije Vrhnika, januarja 1943 je postal sekretar pokrajinskega komiteja Skoja za Slovenijo in sekretar Glavnega iniciativnega odbora Zveze slovenske mladine. Na Kočevskem zboru je bil izvoljen v SNOO in AVNOJ, konec 1943 pa postal član CK SKOJ in predsednik pokrajinskega odbora USAOJ (Zveze socialistične mladine Jugoslavije) za Slovenijo. Krajši čas se je šolal v Sovjetski zvezi. Bil je nosilec partizanske spomenice 1941. Po koncu vojne je bil na vodilnih političnih položajih. Kot zagovornik liberalne gospodarske usmeritve in slovenskih interesov v Jugoslaviji je bil jeseni 1972 prisiljen odstopiti s funkcije predsednika Izvršnega sveta Slovenije (vlade) in člana predsedstva ZKJ in se upokojiti.
Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Stane_Kav%25C4%258Di%25C4%258D |
Ljubljana, pokopališče Žale, grob: oddelek [19B], vrsta [11], grob [12] |
STANE KAVČIČ1919 –1987 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 7.12. 2022, po slikah in besedilu M. Luštrek |
7.12.2022. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
|
Žrtvam v Lazeh, Stari trg |
Oktobra leta 1943 se je v Poljanski dolini ob Kolpi odvijala Nemška ofenziva.
Na tem področju se je odvijala Nemška ofenziva pod imenom Četrta faza in to po
izrecni zahtevi Hitlerja. V okviru te Četrte faze so deli nemškega 14. SS
policijskega polka začeli prestopati reko Kolpo pri Blaževcih in Štefancih s
Hrvaške v popoldanskih urah 23. oktobra 1943. V vasi Dol so se zbrali Nemci
in Belogardisti, ki so se priključili nemškim enotam.
"V petih grobovih z nagrobniki so pokopani znani in neznani padli partizani, ki so izgubili življenja med drugo svetovno vojno v okolici Starega trga. Urejeni so bili po letu 1945." Datum odkritja: 1. november 1951. Grob so uredili svojci. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 103. |
Na vzhodnem delu pokopališča v Starem trgu, ob cerkvi na južni strani vasi Stari trg. |
KOT ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA IN DOMAČIH IZDAJALCEV SO PADLI ZA SVOBODO SVOJEGA NARODA DNE 24.10.1943 V LAZEH KAPŠ PETER KOBE JOŽE RAUH JOŽE KOBE VILIJEM GORJUP MIRKO KOBE EMIL SLAVA JIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 9. 3. 2017, dop. M. Hladnik |
29.4.2024. 00:00 |
— |
Dodal troje svežih fotografij. M. Hladnik 29. 4. 2024 |
Nagrobnik |
Črnomelj |
K. o.: 1557 - STARI TRG OB KOLPI, parcela: *1/0 |
|
Bazoviškim zapornikom, Koper |
Na današnjem Muzejskem trgu je od leta 1822 stala kaznilnica, ki je lahko sprejela do tisoč kaznjencev; bila je med največjimi v nekdanji Avstriji. V letih fašistične okupacije je bilapremajhna. Zato so tudi nekdanjo stavbo ob sedanjem skladišču tobaka, zahodno od mehaničnih delavnic Slavnika v Semedeli, uporabljali za zapore in mučilnice. Leta 1930 sov njej mučili bazoviške žrtve Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. Na osnovni šoli Janka Premrla-Vojka ob Ulici Patricia Lumumbe je vzidana spominska plošča s posvetilom vsem, ki so trpeli v zaporih; odkrita je bila ob 40-letnici KPJ, decembra 1959. Spominsko znamenje s posvetilom je tudi na ostankih fašistične mučilnice v Semedeli, 100 m od križišča cest Ljubljana—Piran in Koper—Semedela; odkrito julija 1970.
|
Spomenik je v Semedeli, Istrska cesta 61, levo ob avtocesti pred predorom. Dostop iz Semedele do viadukta. Pod mostom je spomenik. |
NA TEM MESTU JE NEKDAJ STALA FAŠISTIČNA MUČILNICA BORCEV ZA
SVOBODO. V NJEJ SO LETA 1930 MUČILI TUDI BAZOVIŠKE JUNAKE. POSTAVLJENO V SPOMIN
MUČENIKOM IZ BAZOVICE IN DRUGIM PROTIFAŠISTIČNIM BORCEM, ŽRTVAM
FAŠIZMA.JULIJA 1970. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
S. Gradišnik, 19.07.2021 |
30.4.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Koper |
k.o.2606 - Semedela, parc. št.:365/5 |
|
Tribuče, Spominska plošča padlim in ustanovitvi |
Datum odkritja: 27. 4. 1952 Tekst prepisan iz fotografij, zato je pomanjkljiv. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 98. |
Nekdanja osnovna šola, Tribuče 58 |
[zvezda] SPOMINI IZ NOB PADLI V BORBI ŽRTVE FAŠIST. TERORJA KRALJ JANEZ KRALJ MIHA SLAVA PADLIM JUNAKOM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano
Dušan Škodič, 5.8.2021 |
6.2.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 6.2.2022, originalni zapis na tej lokaciji razdelil na dva in zapisal tekst na plošči |
Spominska plošča |
Črnomelj |
K. o.: 1546 - TRIBUČE Parcela: *90 |
|
OŠ Tribuče, ustanovitev 1. avstrijskega batalijona |
Ustanovitvi Avstrijskega partizanskega bataljona, v katerem se je poveljevalo v nemščini.
Datum odkritja prvotne plošče: 28. 11. 1964 Datum odkritja nove plošče: 25. aprila 2015 Avtor: kamnoseštvo Dim iz Gradca Postavitelj: Zveza borcev Slovenije in KPA (Komunistična partija Avstrije) V Tribučah je bila z ukazom glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije 24. 11. 1944 ustanovljen 1. avstrijski bataljon v katerem je sodelovalo približno 150 borcev z območja današnje Avstrije. Spominska plošča ima po novem zapis v dveh jezikih, prejšnja spominska plošča pa je hranjena v avstrijskih arhivih. |
Na poslopju nekdanje OŠ v Tribučah 58, hiša je že 30 let zasebna last. Plošče obiskujejo, po podatkih lastnika občasno pride tudi avtobus iz Avstrije.
Lokacija popravljena |
V TEM KRAJU JE BIL Z UKAZOM GLAVNEGA ŠTABA AN DIESER STELLE WURDE ENTSPRECHEND |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano
Dušan Škodič, 5.8.2021 |
8.8.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 6.2.2022, originalni zapis na tej lokaciji razdelil na dva in zapisal tekst na plošči, dopolnil opis. |
Spominska plošča |
Črnomelj |
k.o. 1546 - TRIBUČE, Parcela: *90 |
|
Ljubljana, spomenik talcem |
Po odloku o streljanju talcev z dne 24. aprila leta 1942, ki sta ga podpisala poveljnik XI. armadnega zbora general Mario Robotti in visoki komisar Emilio Grazioli, so v Ljubljani 1. maja leta 1942 ustrelili na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti prva talca – Ernesta Eypperja in Mirka Gašperina. V Gramozni jami pa so prve talce ustrelili 13. maja 1942, kot prvega mladinca Milana Šušteršiča. Padlo je več 124 žrtev, med njimi organizacijski sekretar CK KPS Tone Tomšič, slikar Hinko Smrekar in vrsta drugih aktivistov OF. Na kraju, kjer so talce in obsojence streljali, stoji kip umirajočega talca, delo kiparja Borisa Kalina. Obelisk pred vstopom je delo Vinka Glanza, 1957. Viri:
Foto: Domen Kaučič |
Vzporedno s Tomačevsko cesto, na zahodnem robu Novih Žal, na koncu 150 metrske peščene poti. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Domen Kaučič, 20.12.2016 |
19.9.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 19.9.2023, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 |
Kip ustreljenega na kamniti plošči |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 565/2 |
|
Elizabeta, Helena, Julij, Ladislav Schönauer, Šalovci |
|
Šalovci 161 |
[nedokončano] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
17.5.2024. 00:00 |
— |
— |
spotikavci |
Šalovci |
— |
|
Bazovica |
Bazovica v boju. V Bazovici: Odbor za postavitev spomenika padlim v N.O.B., 1973 |
Ob cerkvi (zahodno) sredi Bazovice. Italija |
[zvezda] PADEL KOT TALEC PADLI V KONCENTRACIJSKEM TABORIŠČU: POGREŠANI: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 1. 11. 2018 |
25.5.2023. 00:00 |
— |
Popravki in dopolnitve besedila M. Luštrek 17. 9. 2022.
M.Kermavnar, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 Mojce Luštrek |
pet stebrov s preklado, pokončni kamniti blok in bronasta skulptura v obliki rože/sklede |
Italija |
— |
|
Ljubljana-Judovski spotikavci: Ladislav in Regina Zajc |
Postavljeno 6. 8. 2018.
|
Va pločniku pred vhodov v hišo Resljeva 8, Ljubljana |
TUKAJ JE PREBIVAL LADISLAV ZAJC ROJ. 1901 ARETIRAN 12. IX. 1944 DEPORTIRAN V DACHAU TROSTBERG PREŽIVEL . TUKAJ JE PREBIVALA REGINA ZAJC ROJ. STEINBERG, 1910 ARETIRANA 12. IX.1944 ODPELJANA V BEGUNJE DEPORTIRANA V RAVENSBRÜCK PREŽIVELA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 5. 4. 2019 po podatkih Vuka Čosića
10. februar 2021- dopolnil D.Divjak |
11.4.2025. 00:00 |
— |
10.2.2021 - uskladil zapis spotikavcev, D.Divjak
M.Kermavnar, 11.4.2025, dodal fotografijo 3/1 Zdenke Primožič. |
Spotikavec |
Ljubljana |
TABOR, 3768 |
|
Grobišče na Kalobju |
— |
Na pokopališču Kalobje |
[zvezda] S PODROČJA KALOBJA SO V LETIH 1941 - 1945 DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA SVOBODO DOMOVINE NASLEDNJI BORCI NOV: OCVIRK IVAN VOGA TOMAŽ BREČKO FRANC OCVIRK LEOPOLD POLUTNIK FRANC OCVIRK FRANC SENICA FRANC PRIVŠEK STANISLAV VODOPIVEC FRANC ZUPANC ŠTEFAN SAJOVIC FRANC ŽVEGLER KAREL MURN ANTON ROMIH JOŽE ZIMŠEK PETER SLAPŠAK LEOPOLD NJEŽIČ SLAVKO IZ BOSNE PUSAR JANEZ V TEM GROBIŠČU SO POKOPANI ŠTIRJE NEZNANI BORCI 14. DIVIZIJE NOV ZA VASJO LEŽIJO FANTJE, FANTJE, KI HOTELI SO ŽIVETI, PA SO MORALI UMRETI. KAJUH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Dvoršek, 4.3.2018 |
3.10.2023. 00:00 |
— |
Prepis s plošče Bor1974, 23.VIII.2021
M.Kermavnar, dodal ime avtorja verzov na plošči, vir verzov in fotografije 3/1 do 3/3 |
Spomenik in grobovi borcev NOV |
Šentjur |
— |
|
Padli zdravniki in medicinci |
Plošča je posvečena 45 zdravnikom in 50 medicincem, umrlim v narodnoosvobodilni borbi 1941-1945. Plošča ranjencem, zdravljenim 1941-42. Postavljena 1947, relief 1971 (ali 1970). Avtor reliefa je Marjan Keršič Belač. EŠD 5663 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 21. Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 86. |
Komenskega 4, Ljubljana, ob vhodu nad stopnicami na zahodni strani stavbe; nasproti City Hotela, spominska plošča je vzidana ob severozahodnem vogalu stavbe. |
NAŠI STANOVSKI TOVARIŠI PADLI IN MUČENI DO SMRTI LEO ADAMIČ FRANC JANEŽIČ RADO
PRIMIC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 5. 2017 |
23.2.2025. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 6.3.2024, dodal besedilo na spomeniku.
M.Kermavnar, 23 .2. 2025, dodal fotografijo 3/2 Janija Luštreka ter drobne popravke teksta. |
plošča z reliefom |
Ljubljana |
TABOR, 2484 |
|
Spominska plošča pri Žalikovi domačiji |
Plošča je bila prvotno pritrjena na zunanji zid Žalikove domačije in bila odkrita 1. 6. 1958. Pozneje je bila prestavljena na dograjen betonski podstavek z vzidanimi prodniki, ki stoji pred hišo. Spominska plošča obeležuje spomin na borbo partizanov in aktivistov s Kozaki. Neenakovreden boj se je odvijal 3. 2. 1945, kjer sta poleg borcev izgubila življenje domačina Žalik Ivan in Katarina, gospodarja domačije. Ustreljena sta bila vržena v goreče poslopje. Za kratek čas je uspelo pobegniti hudo ranjenima Cirilu Jurešu in Petje Mariji, ki pa so ju ujeli. Oba so mučili in na koncu ubili: Jureša so obesili in njegovo truplo je viselo par dni na ljutomerskem glavnem trgu. Petjetova je bila ustreljena pozneje. Tragična izguba življenj le nekaj mescev pred koncem vojne! Ker obstajajo različne interpretacije dogodka, naj ta zapis omeni le umrle, kajti preživeli so odnesli skrivnosti v grob. Viri: Spomeniki in spominska obeležja NOB v občini Ljutomer (leto izdaje 1973), urednik Franjo Štebih Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 240. https://www.prlekija-on.net/lokalno/9109/minilo-je-sedemdeset-let-od-spopada-partizanov-s-kozaki-na-zalikovi-domaciji-v-logarovcih.html EŠD 1232 |
Logarovci , obi h. št. 66 |
Na tem mesu so dne 3. febr. 1945 v zmagoviti bitki z okupatorjevimi hlapci padli: BERNOT Branko - Aljaž iz Ljubljane BERDEN Jožko - Rastko iz Babinec ŽALIK IVAN - lastnik te hiše ŽALIK Katarina - njegova žena Hudo ranjena so fašisti ujeli in pozneje zverinsko ubili, JUREŠA Cirila-Maksa iz Bunčan PETJE MARIJO - Vido iz Litije Slava jim! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vesna Kitthiya, dop. MH |
13.4.2020. 00:00 |
— |
— |
spominska plošča na podstavku |
Križevci |
247 LOGAROVCI, 1314 |
|
Padlemu partizanu, Radelca |
V Radelci je postavila v spomin svojemu sinu, ki je padel v boju 16. avgusta, njegova mati z Breznega vrha, znamenje. Vir: Milan Ževart, Po sledeh NOB, str. 244. . SIstory navaja Ime in priimek: Gabriel Helbing, Oče: Janez, Mati: Neža, Datum rojstva: 06. 03. 1923, Kraj rojstva: Zgornja Kapla, Kraj bivanja: Brezni vrh, Stara občina: Remšnik, Nova občina: Radlje ob Dravi, Datum smrti/izginotja: 26. 08. 1944, Kraj smrti/izginotja: Radelca, Kraj pokopa: Remšnik. » V že nekajkrat omenjenem članku 'Na Kozjaku žari' je ohranjeno kar obsežno pričevanje komandanta Murata o bojih pri sv. Urbanu. […] Po partizanskem poročilu sta pri sv. Urbanu padla dva partizana, po pričevanjih pa trije. […] Zgodaj zjutraj v prvem spopadu je bil hudo ranjen Gabrijel Helbl, domačin s Kozjaka. Tedaj je bil ranjen tudi Ivan Veingerl-Mirko. Pri umiku partizanov z bojišča je neka okupatorjeva enota naletela na ranjenca. Mirku je uspelo pobegniti, Gabrijel Helbl-Franci je tudi stekel nekaj korakov, nakar so ga zajeli in ubili. Mati Gabrijela Helbla je po osvoboditvi v spomin svojemu sinu postavila kapelico pri sv. Urbanu.« (Milan Ževart, Lackov odred, 1. knjiga, Knjižnica NOV in POS, Maribor: Založba Obzorja Maribor, 1988, str. 150, 151) Fotografija1: (Milan Ževart, Lackov odred, 1. knjiga, Knjižnica NOV in POS, Maribor: Založba Obzorja Maribor, 1988, str. 152) |
Radelca, lokacija je približna. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
S.Gradišnik 7.11.2023 |
16.3.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 16.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil Opis in dodal fotografijo 1. |
znamenje |
Radlje ob Dravi. |
— |
|
Spomenik napadu na italijansko vojaško stražo |
Tu so 12. 8. 1941 partizani neuspešno napadli italijansko stražo. Prvotni spomenik v obliki bronaste vaze, delo kiparja Jakoba Savinška, je bil odkrit 24. julija 1960. Prvotni spomenik je bil 30. maja 1996 odtujen. Kamniti blok je nadomestek, ki ga je črnomaljska ZB postavila 11. avgusta 1998. Vodnik, 73. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 100. |
Spomenik stoji ob cestnem podvozu pod železnico, 1,5 km od Vranovičev proti Črnomlju. Pogled nanj nekoliko preveč zastira okrasno grmovje, okolica je lepo urejena. Možnost parkiranja do dveh osebnih vozil. |
Postoj, se zamisli in pomni Postavljeno v spomin na uničeni spomenik 11. 8. 1998 KO ZZB Črnomelj v podstavek vgrajena stara plošča V NOČI MED 11. IN 12. AVGUSTOM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano
Obiskal Dušan Škodič |
30.4.2021. 00:00 |
— |
— |
Plošča vgrajena v novem spomeniku iz naravnega kamna, na prestavljeni lokaciji |
Črnomelj |
— |
|
Grobišče petih padlih borcev |
V letu 1942 so belogardisti iz postojanke Cerklje vedno pogosteje hajkali po področju Krvavca in napadali partizanske enote. V takih bojih je v avgustu 1942 padlo pet borcev II. grupe odredov, katerih imena in priimki so ostali neugotovljeni. V jeseni 1945 so bili ti neznani partizanski borci prekopani in prepeljani na cerkljansko pokopališče. Nagrobnik je postavil krajevni odbor ZB NOV Cerklje in ga odkril 4. oktobra 1959. Spomenik je bil obnovljen leta 2015. Obnovil ga je prostovoljno Ivan Krivec. Vir: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 79. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 227. EŠD: 10081 (memorialna dediščina) |
Na vaškem pokopališču v Cerkljah v prvi vrsti, levo od vhodnih vrat pri poslovilnih vežicah, za zidom. |
NEZNANIM PETIM BORCEM KI SO PADLI POD KRVAVCEM V BORBI Z OKUPATORJEM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Krivec in Petra Ropret |
7.6.2023. 00:00 |
— |
15.01.2023, Lado Nikšič
M.Kermavnar, 7.6.2023, po informaciji sprememba opisa lokacije na pokopališču, sprememba napisa na spomeniku in fotografije 3/1 do 3/3. |
Naravna skala (138 cm x 66 cm) z zglajeno ploskvijo, v katero je vklesan in rdeče obarvan napis. |
Cerklje na Gorenjskem |
K. o. 2118 Cerklje, parc. št. 526 |