Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
4679
Jaka Štucin - Cvetko

Spominska plošča je pravokotne oblike (60 x 40 cm), izdelana iz sivega marmorja z vklesanim napisom.

Datum odkritja:  29.11.1977

Jaka Štucin – Cvetko je bil sindikalni voditelj, aktivist OF  in KPS, rojen 27. novembra 1915 na Poljanah pri Cerknem. Kot sindikalist je pred vojno  deloval v Kranju. Avgusta 1941 pa je prišel na Cerkljansko in organiziral upor proti okupatorju. Padel je  1. aprila 1944 pri vasi Delnice v Poljanski dolini. 

http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2100_crknzadeve/sr_2102_bapkaricrn/drzina/jakob_stucin.htm

foto 1: Zavod za spomeniško varstvo-Gorica, 1981

Spominska plošča je (bila) locirana na hiši Poljane 7. Po prenovi fasade ni bila nameščena na prvotno mesto. Hranijo jo domačini.

V TEJ HIŠI SE JE RODIL
JAKA ŠTUCIN – CVETKO
27. 11. 1915 – 1. 4. 1945
ORGANIZATOR VSTAJE
NA CERKLJANSKEM
        ZB CERKNO
        29. 11. 1977

Uničeni spomeniki
Miloš Kermavnar, 8. 11. 2019
28.5.2022. 00:00
Sosedje so lastnike že spodbujali, naj ploščo vrnejo na svoje mesto. -- M. Luštrek 28. 5. 2022
Spominska plošča
Cerkno
K. o. 2340 Labinje, parc. št. *56/2
4000
Spominska plošča padlim žrtvam fašističnega nasilja
Gasilski dom, Šmartno ob Paki 13A.

   1941 – PADLI GASILCI V NOV – 1945

KOLENC ALOJZ       PODGORŠEK ALOJZ
     1899 – 1944               1904 – 1945
ŠUMLJAK IVAN        PODGORŠEK ALOJZ
     1903 – 1942               1912 – 1945
MANDELC FRANC      ŠUMLJAK ANTON
     1903 – 1944                1915 – 1942
    KUMAR RUDI         STEBLOVNIK IVAN
     1915 – 1945               1917 – 1942
               PRAPROTNIK KONDRAD
                          1921 – 1944

                          SLAVA JIM !

Obstoječi spomeniki
Ana Kočar, 08.04.2019 Stane Gradišnik, 24. 08. 2020
13.3.2025. 00:00
M. Kermavnar, 13.3.2025, prestavil zvezdico na pravo lokacijo, z imeni dopolnil Besedilo na spomeniku in dodal katastrske podatke.
Spominska plošča na gasilskem domu.
Šmartno ob Paki
K. o. 0972 ŠMARTNO OB PAKI, parc. št.85/13
8037
Zaloše

Besedilo za ploščo smo 2022 pripravili na pobudo Iztoka Pogačnika, sina enega od padlih. Ker se lastnik hiše ni strinjal, do njene izdelave in postavitve ni prišlo. -- M. Hladnik 3. 1. 2023

Zaloše 17, Podnart

IZ ŽNIDARJEVE HIŠE V ZALOŠAH SO KOT PARTIZANI

DALI ŽIVLJENJE TRIJE SINOVI

PETER POGAČNIK * 18. 7. 1916

PADEL 9. 9. 1942 NA LIPNIŠKI PLANINI

JANEZ POGAČNIK - IVKO * 12. 12. 1913

USTRELJEN KOT TALEC 28. 4. 1943 V BRODEH

JOŽE POGAČNIK - IZTOK * 19. 2. 1907

PADEL 26. 4. 1943 NA GOLOBARJU

Sorodniki in KO ZB NOB Stane Žagar, jeseni 2022

Uničeni spomeniki
M. Hladnik
3.1.2023. 00:00
Spominska plošča
Radovljica
K. o. 2161 Zaloše, parc. št. 583
9561
Kočevje, pokopališče, Mavrin Ferdo

Kraj rojstva: Kočevski Rog, ranjen v boju z MVAC pri napadu na Hočevje, umrl v bolnici zaradi zastrupitve (ranjen od avionske bombe).
Napisan na spomeniku na Pogorelcu v Kočevskem Rogu.
.
»Padli
[…]
Mavrin Ferdo, Semič
1912–1943«

  • Lado Ambrožič-Novljan, Cankarjeva brigada, Knjižnica NOV in POS 9, Ljubljana: Partizanska knjiga, 1975, str. 854

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

Mestno pokopališče Kočevje, od glavnih pokopaliških vrat desno, nedaleč od spomenika padlim v NOB.

[cvet] 

MAVRIN FERDO    * 22. I. 1912    + 7. IV. 1943  

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 14.3.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič
14.3.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Kočevje
K. o. 1577 KOČEVJE, parc. št.2486/1
3333
MOTNIK-Rudi Karat

Plošča, odkrita 8. septembra 1968, je postavljena na Zadružni dom sredi Motnika, v katerem je tudi trgovina (nekdanja pošta), in večnamenska dvorana. Del stavbe je tudi gasilski dom.

EŠD 21106

Motnik je bil 1. 2. 1944 osvobojen, Nemce so pobili, nekaj pa jih je po skrivnem rovu zbežalo iz postojanke. Na Karatovi hiši je bila nekoč plošča, posvečena zasedanju plenuma OF za kamniško okrožje 26. 11. 1944. [Katera hiša je bila to in kje je plošča zdaj?]

Po poti spominov ..., 32

Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 34.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 211.

Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 32.

Motnik 56, obcestna fasada hiše.

V TEM KRAJU JE PADEL 

1. 2. 1944 V BOJU ZA

OSVOBODITEV MOTNIKA

RUDI KARAT

DŽEK, NAM. KOMANDANTA

3. BAT. VI. SNOUB

BORCI ŠLANDROVE BRIGADE

Obstoječi spomeniki
foto M. Hladnik 24. 8. 2018 4.junij 2021 dopolnil D.Divjak
4.6.2021. 00:00
4.junij 2021 dopolnil podatke D.Divjak
spominska plošča
Kamnik
K.o.: 1923 - MOTNIK, št. parc.: 68
9010
Gravina, plošča prekomorcem, bolnica, Italija

Plošča zahvale Jugoslovanom-prekomorcem za pomoč krajanom Gravine v letih 1944 - 45.
vir: film Prekomorci Campo 65 - Pozabljeni.

MESTO GRAVINA

POGUMNIM PARTIZANOM

FEDERATIVNE SOCIALISTIČNE

REPUBLIKE JUGOSLAVIJE 

 – ZA NJIHOVO POŽRTVOVALNO DELO IN

 PONUJENO ZDRAVSTVENO POMOČ

  PREBIVALCEM V LETIH

    V LETIH 1944 - '45

  MED VAŠIM BIVANJEM

  V TEJ DEŽELI

– IN PRIZNANJE

  PRISRČNE GOSTOLJUBNOSTI

  S KATERIM JE PREBIVALSTVO GRAVINE TO SPREJELO

 DNE 25. APRIL 1977

prevod: Vojko Vodopivec, Kp

lokacija plošče

geslo: prekomorci123

Gravina in Puglia, na dvorišču stavbe 41 Corso Canio Musacchio, Italija

LA CITTA´ DI GRAVINA
AI VALOROSI PARTIGANI
DELLA REPUBBLICA
SOCIALISTA FEDERATIVA 
DELLA JUGOSLAVIA
– PER LA GENEROSA OPERA
  DI ASSISTENZA MEDICA
  PROFUSA AL POPOLO
  NEI 1944 - ´45
  DURANTE LA PERMANENZA
  IN QUESTA TERRA
– E PER IL RICONONOSCIMENTO
  DEL SENSO
  DI CORDIALE OSPITALITA
  CON CUI LA POPOLAZIONE
  DI GRAVINA LA RICAMBIO
ADDI 25. APRILE 1977
.

Neobiskani spomeniki
M. Kermavnar, 4.5.2024 D. Divjak 13.11.2024
13.11.2024. 00:00
D. Divjak dodal prevod V. Vodopivca iz Kopra, 13.11.2024
Spominska plošča
italija
8875
Ig, pokopališče, Doles Anton
  • SIstory navaja Ime in priimek: Anton Doles, Oče: Janez, Mati: Marjeta, Datum rojstva: 13. 05. 1898, Kraj rojstva: Jerišče, Postojna, Kraj bivanja: Gornji Ig 13, Stara občina: Ig, Nova občina: Ig, Poklic (soc. status): kmet, Datum smrti/izginotja: 23. 10. 1942, Kraj smrti/izginotja: Rab, Kraj pokopa: Rab.

»[…]
118. DOLES Janeza Anton              Ponikve
[…]«

  • Franc Potočnik, Seznam žrtev fašističnega terorja na Rabu, Koncentracijsko taborišče Rab, Koper: Založba Lipa, 1975, str. 332.

»Gornji Ig

[…]

Doles Anton, roj. 13. 5. 1898, Janez + Marija Petrič, kmet, G. Ig 13; kmetija in imetje uničeno ob ofenzivi, 27. 7. 1942 interniran na Rab, kjer j eumrl, žena Angela se je s štirimi otroki umaknila v Iško vas 39.«

  • Ferdo Gestrin, Seznam internirancev, Svet pod Krimom, 2., prenovljena izdaja, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016, str. 379.

Pokopališče Ig, 2. vrsta desno od poti med pokopališko kapelo in razpelom, 2. grob z desne strani vrste.

DOLESOVI
ANTON UMRL NA RABU       1898 – 1942

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 27.3.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič
27.3.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Ig
K.o.1700 Ig, parc. št. 1816
1712
Ivan Strožič, Čreta

Plošča je bila prvotno na Zakrajškovi hiši pri cerkvi sv. Katarine. (KLS Žalec).
Ivan Strožič je bil zaveden Slovenec in ni izdal gestapu partizana, ki se je skril pri njih. Njegova žena pripoveduje: Mož je odprl okno kamre in zašepetal partizanu, naj uide. Morda bi res lahko ušel, zakaj ni, ne vem. Moža sem vprašala, kaj bo, če ga bodo Nemci našli. Odgovoril mi je: "Šli bomo, ne izdam ga pa ne!". Vir: Rado Zakonjšek, Štajerska 1941
.
Na Čreti je bila 26. 10. 1941 prva frontalna bitka Štajerskega bataljona. Domačija Ivana in Frančiške Stožič stoji na mestu, kjer so bili boji med partizani in Nemci. Po končanem boju je v hišo prišel premočen mlad partizan, da bi se posušil. Zvečer so prišli še  Nemci, ga našli ter ubili. 

27. X. so odpeljali Ivana Strožiča in ga po treh dneh ustrelili. 
Gospodar Ivan Strožič- Zakrajšek je postal prva žrtev po spopadu Nemcev s partizani. Družina je bila izseljena in hiša požgana (Vir: Jože Strah: Spomini).
.
SIstory navaja: Ime in priimek: Ivan Strožič /Storžič/, Oče: Matevž, Mati: NULL, Priimek matere: NULL, Po domače: NULL, Datum rojstva: 03.12.1898, Kraj rojstva: Čreta, Kraj bivanja: Čreta, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): kmet,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 30.10.1941, Kraj smrti / izginotja: Maribor, Kraj pokopa: Gradec, Država pokopa: Avstrija

Na fasadi cerkve sv. Katarine na Čreti.

V spomin Ivanu Strožiču p. d. Zakrejšku kot prvi žrtvi nacizma in komunizma iz Črete.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 26. 4. 2017, foto 12. 7. 2008 Stane Gradišnik, 10. 6. 2020
8.10.2024. 00:00
M. Kermavnar, 8.10.2024, dopolnil opis
Spominska plošča
Vransko
K. o. 1011 Tešova, parc. št. *28
9534
Šmarje, pokopališče, Morgan Marjo

.
»MORGAN MARIO (Andrej),
Grintovec
rojen 26. 8. 1906, kmet,
ustreljen 2. 10. 1943 v Grintovcu«
(Vid Vremec [ur.], Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str.781)

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

Pokopališče Šmarje, Koper, po poti od poslovilne vežice, na koncu poti levo, ob zidu ( tik pred spomenikom NOB).

            [zvezda]

     TUKAJ POČIVA
   MARJO MORGAN
       STAR 37 LET
    UMRL 2. X. 1943
LAHKA MU ZEMLJICA

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 9.2.2025, po predlogi in fotografiji Zdenke Primožič
23.2.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Koper
K. o. 2608 ŠMARJE, parc. št. 730/1
8704
Miloš Lokar, pokopališče Regello, Italija

"Meseca in leta so na Ventoteneju preživeli znani italijanski antifašisti, med njimi bodoči predsednik republike Sandro Pertini, Umberto Terracini, predsednik ustavodajne skupščine, ter vodja sindikalne zveze CGIL Giuseppe Di Vittorio. Altiero Spinelli je skupaj s tovariši tam napisal sloviti Manifest Ventoteneja, ki nakazuje temeljne smernice združene Evrope, sedanje Evropske unije.

Pri pisanju listine je sodeloval tudi mladi slovenski antifašist, Ljubljančan Miloš Lokar, ki zaradi prezgodne smrti žal ni dočakal konca vojne in osvoboditve. Pokopan je v kraju Reggello južno od Firenc."

Cimitero di Reggello, Via Mentana, 50066 Reggello FI, Italija [lokacija na zemljevidu je označena na pamet]

      M I L O Š        L O K A R
   N.A. LUBIANA  IL 5.5.1921
M. A REGGELLO IL 13.10.1943

Neobiskani spomeniki
M. Hladnik 17.11.2023 D. Divjak 14.2.2024
14.2.2024. 00:00
D. Divjak dodal posnetek 14.2.2024
Nagrobnik
Italija, Firence
8869
Ig, pokopališče, Kozin Martin

SIstory navaja Ime in priimek: Martin Kozin, Oče: Anton, Mati: Marjeta, Datum rojstva: 03. 11. 1912, Kraj rojstva. NULL, Kraj bivanja: Kot 13, Stara občina: Ig, Nova občina: Ig, Datum smrti/izginotja: 1. 5. 1944, Kraj smrti/izginotja: Dachau, Kraj pokopa: Dachau.

»KRAJEVNA SKUPNOST IG

Iška Loka

[…]

Kozin, Martin, roj. 3. 11. 1912, Anton + Marjeta Janežič, Kot 13; občinski tajnik, interniran na Rabu.«

(Ferdo Gestrin, Seznam internirancev, Svet pod Krimom, 2., prenovljena izdaja, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016, str. 369) 

 

Pokopališče Ig, ob zidu (daljšem) levo od vhoda iz novega v stari del pokopališča in levo od razpela, 8. grob z desne strani vrste.

[križ]
KOZINOVI

MARTIN, sin
* 3. 11. 1912,      + 1. V. 1944, v Nemčiji        

KOZINOVI             KOT            TIHI DOM

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 26.3.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič
26.3.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Ig
K.o.1700 Ig, parc. št. 1816
8731
Bastija,spomenik umrlim Primorcem in Hrvatom, Korzika

Po zavezniški zasedbi južne Italije je začela Badoglijeva vlada ponujati svoje oborožene sile zaveznikom, da bi se udeležile bojev z Nemci, ki so odprli novo fronto v Srednji Italiji. 

Na Sardiniji, Siciliji in v severni Afriki je bilo  okrog 30.000 Slovencev in Hrvatov iz Primorske, Benečije in Istre, ki so tja prišli kot vojaki italijanske fašistične vojske in ob kapitulaciji Italije prešli v sestav Badoglijeve vojske. V veliki večini so želeli pristopiti v vrste NOVJ. Pisale so se številne resolucije o tej nameri, o vprašanju vračanja Slovencev in Hrvatov, italijanskih državljanov, so govorili tudi na pogovorih maršala Tita z generalom H.M. Wilsonom in nato na sestanku Tita z Winstonom Churchilom 12. In 13. avgusta 1944. Ta se je načelno strinjal o njihovi vključitvi v NOVJ, iz operativnih razlogov pa naj ne bi bilo mogoče razrešiti obveznosti  tistih, ki so bili takrat s Sardinije že premeščeni na Korziko.

 Februarja 1944 so zavezniki odbrali skoraj 6000 pripadnikov posebnih delovnih čet in jih v naslednjih treh mesecih premestili na Korziko,na Sardiniji pa jih je ostalo okrog 2000. Prva je 14. februarja 1944 na Korziko odšla  354. četa, sledilo pa jih je še 26. Te so imele med 111 in 225 mož. 1. februarja 1945 je na Korziki bilo 4741 slovenskih in hrvaških pripadnikov posebnih čet. Pobudniki preselitve so bili baje italijanski oficirji zaradi vesti, da se v jugoslovanski bazi v Bariju zbirajo enote in pripravljajo odhode prekomorskih brigad v Jugoslavijo. Na Korziko so odšli tudi italijanski oficirji, katerim pa so vojaki odrekli poslušnost in so bili ti vrnjeni na Sardinijo.

 Po preselitvi na Korziko so bili pripadniki posebnih bataljonov vključeni v VII. ameriško armado, Sekcija severne baze(Northern Base Section, NORBS), komandant je bil general J. P. Ratay, in sicer najprej v 2615., nato pa v 2698. tehnični nadzorstveni polk (Technical Supervisor Regiment). Naloga enot na Korziki, tudi posebnih delovnih čet, je bila priprava na inazijo v južno Francijo. NORBS je bila zadolžena za popravilo cest, pristanišč, letališč, skladišč, vojašnic, telekomunikacij in  prevoze, za čuvanje vojaških objektov in taborišč vojnih ujetnikov, avtočete, inženirske, intendantske in še posebne čete za nakladanje bomb na letala. Čete so preoblekli v ameriške uniforme, jih formirali po sistemu ameriške armade in jim dodelili svoje oficirje in podoficirje. Ti so se do Slovencev in Hrvatov večkrat vedli žaljivo.  Izboljšale so se tudi življenjske razmere, za svoje delo so prejemali plačilo. Glede hrane so bili v začetku izenačeni z Američani, kasneje pa je bila hrana omejena. Oficirji so imeli osebno orožje in  nosili posebne oznake. Dve četi sta bili stražarski, imeli sta orožje in stražili skladišča, taborišča vojnih ujetnikov in delno nadzorovali prometu. Ameriško poveljstvo jim je v začetku dovolilo nositi značke z jugoslovansko zastavo in peterokrako zvezdo in izobešati jugoslovansko zastavo z zvezdo, konec maja 1944 pa so tudi to prepovedali. Uradno so se imenovale »Slav Companies«, to je »slovanske čete«.  Ime jugoslovansko se je obdržalo na pokopališču, kjer so pokopani pripadniki slovanskih čet, ki so se večinoma ponesrečili pri delu s strelivom in z razstrelivom.

  Do 30. novembra 1944 je na Korziki umrlo 30 Primorcev in Istranov, od teh le dva v bolnišnici ( zastrupitev in malarija), vsi ostali so se ponesrečili predvsem pri prevozih streliva. V eni večjih nesreč pri kraju Biguli je zletel v zrak kamion z razstrelivom. Šest umrlih so pokopali v skupni grob (Anton Marinac, Simon Fatovič, Ivan Korič,Peter Medved, Ludvik Skočir in Anton Stemberger)

Vir: S.Vilhar in A.Klun, Prva in druga prekomorska brigada, Nova Gorica, 1967

Vir-foto: M.Ivančič, Prekomorci, zgodbe o odisejadi Primorcev in Istranov, Koper, 2023

Vir: N. Troha, Slovenci in Hrvati v "slovanskih četah" na Sardiniji, Korziki in južni Franciji (1944-1945), Prispevki za novejšo zgodovino XLVI-1/2006

Geslo: prekomorci123

NA TEM MESTU JE POKOPANIH 28 SLOVENCEV IN HRVATOV,

PRIPADNIKOV "SLOVANSKIH ČET" 2696. TEHNIČNO-NADZORSTVENEGA

POLKA VII. AMERIŠKE ARMADE, KI SO LETA 1944 NA KORZIKI

ŽRTVOVALI SVOJA ŽIVLJENJA  ZA SVOBOBODO DOMOVINO.

ICI REPOSENT 28 SLOVENES ET CROATEZ, SOLDATS DE "COMPAGNIES

SLAVES" DU 2698*REGIMMENT DE LA SURVEILLANCE TECHNIQUE DE LA 7h   ARMEE   

AMERICAINE, MORTS EN CORSE POUR LA PATRIE ET LA LIBERTE EN 1944

FRANC BENČIČ, JAKOV DRAŽEVIĆ, IVAN ERJAVEC, SIMON FATOVIĆ, ŠTEFAN

GORJUP, IVAN HUMAR, ALOJZ JUH, JOSIP KALČIČ, IVAN KORIĆ, ANTON

KREGAR, IVAN LEBAN, ANTUN MARINAC, RUDOLF MARKIČ, PETER MEDVED,

IVAN NOVAK, LAMPERT OGRIČ, ANDREJ PIPAN, ANTON PREGELJ, JOSIP

PREZELJ, JOSIP SEMOLIČ, JOSIP SINDIČ, LUDVIK SKOČIR, BOGOMIR STANIČ,

FRANC SVETLIK, ANTUN STEMBERGER IN MILAN VOLK.

                                      .

LES COMBATTANTS DES                         SKUPNOST BORCEV "SLOVANSKIH

"COMPAGNES SLAVES"                            ČET S SEDEŽEM V POSTOJNI

POSTOJNA REPUBLIQUE SLOVENE       REPUBLIKA SLOVENIJA

                   BASTIA 9. MAI 1992                                          BASTIA, 9.MAJA 1992

Neobiskani spomeniki
D.Divjak 15.12.2023 nedokončano
15.12.2023. 00:00
D.Divjak dodal francoski tekst s spomenika in dopolnil opis 1.1.2024
Spomenik
Francija, Bastija, Korzika
4375
Jože DEŽELAK in Janez ZEMLJAK-Jurklošter

Jože Deželak, rojen 1910 v Grahovšah, je delal po različnih rudnikih. Leta 1942 je bil mobiliziran v nemško vojsko. Ko je prišel leta 1944 na dopust, se je pridružil partizanom Kozjanskega odreda. Padel je v bojih z Nemci v Mrzlem Polju pri Jurkloštru.Vir: Andrej Mavri, Laško pod kljukastim križem str.302

Zemljak Janez, rojen 1906 na Blatnem Vrhu, je bil borec Kozjanskega odreda od avgusta 1944. Kot kurir je padel na njivicah pri Jurkloštru 20. marca 1945.Vir: Andrej Mavri, Laško pod kljukastim križem, str. 282. 

Pokopališče v Jurkloštru

DEŽELAK 
JOŽE * 10. 8. 1910 padel 18. 8. 1944

TUKAJ POČIVA
ZEMLJAK JANEZ * 6. 4. 1906 PADEL 20. 3. 1945

Obstoječi spomeniki
Bor1974, 17. 8. 2019,
17.8.2019. 00:00
S.Gradišnik dodal besedilo in opis, 21.9.2022.
Nagrobnik
Laško
1034 MRZLO POLJE, 10/1
5212
Središče KP in SKOJ, Maribor

Šestkotna spominska plošča z vklesanim napisom rdeče barve spominja na aktivnost KPJ in SKOJ v stanovanju šolskega sluge Franca Potočnika, kjer so se na tajnih sestankih zbirali člani okrožnega člani okrožnega odbora OF in drugi komunisti, četudi je v sosednji sobi delovala nemška policijska postojanka. Plošča je bila odkrita 29. novembra 1959.

Wikimedia: odkritje spominske plošče v Žolgerjevi ulici 1959.

Spominska plošča je vzidana pod arkadami šolske stavbe na Žolgarjevi ulici 2 in 4, kjer delujeta VIII. osnovna šola in Osnovna šola Franceta Prešerna.

V LETIH 1943-1944 JE BILO V ŠOLI

ŽARIŠČE REVOLUCIONARNEGA 

DELA KP IN SKOJ-a

spominu borcev komunistov, članov

OO OF terencev in kurirjev

Obstoječi spomeniki
Ivan Smiljanić
3.4.2020. 00:00
Spominska plošča
Maribor
100
Plošča na domu TVD Partizan, Radovljica

Siva marmornata spominska plošča petindvajsetim telovadcem, članom telovadnih društev v Radovljici, ki so padli v NOB. 

Ploščo je 1955 odkril Mestni odbor Zveze borcev NOB Radovljica, izdelal kamnosek Alojz Vurnik.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 250.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 169.

EŠD 27915

Spominska plošča je vzidana sredi zahodne obcestne fasade nekdanjega Sokolskega doma, danes doma Partizan, Gorenjska cesta 26, Radovljica

TELOVADCEM, ČLANOM TELOVADNIH DRUŠTEV V RADOVLJICI

             PADLIM V ČASU NOB 1941 – 1945

CENGELE OSKAR   RADOVLJICA   1904 - 1944            MANDELC METOD RADOVLJICA   1904 - 1942            

ČEBULJ DANIMIR   RADOVLJICA   1900 - 1942             MAVRER MARTIN   MIŠAČE   1911 - 1943             

ČRV JAKOB   BODEŠČE   1915 - 1945                            NAGLIČ FRANCKA   RADOVLJICA   1927 - 1945           

DEBEVC JOŽE   RADOVLJICA   1921 - 1944                  PRAPROTNIK VINKO JAVORNIK   1914 - 1944          

DEŽMAN JOŽE   RADOVLJICA   1923 - 1944                  PREŠEREN FRANCI   RADOVLJICA   1914 - 1944    

DOBRAVEC JAKOB   RADOVLJICA   1899 - 1941           BABIČ MARJAN   RADOVLJICA 1923 - 1943          

FAJDIGA JANKO   ZAPUŽE   1915 - 1944                       RAVNIK FRANC   RADOVLJICA   1912 - 1944         

FIŠER ANTON   RADOVLJICA   1917 - 1944                   RAVNIK MIRKO   RADOVLJICA   1918 - 1943        

GRILC IVAN   JAVORNIK   1906 - 1944                            ROŠ EDVARD   RADOVLJICA   1911 - 1942             

HROVAT VIKTOR   RADOVLJICA   1899 - 1945              ŠTRUKELJ JOŽE   RADOVLJICA   1921 - 1943           

  JANŠA JOŽE   RADOVLJICA 1921 - 1944                      VOGELNIK FRANC   RADOVLJICA   1925 - 1945        

KALAN JOŽE   RADOVLJICA   1909 - 1943                     ZRNEC METOD   RADOVLJICA   1906 -1945            

 LANGUS PETER   LESCE   1914 - 1944

                                                                              SLAVA JIM!             

Uničeni spomeniki
Mira Hladnik
4.7.2022. 00:00
4. 7. 2022 je stavba v rušenju/prenavljanju, ploščo so odstranili. Kje je zdaj in kaj bo z njo po obnovi? -- M. Hladnik Za ploščo je prevzel odgovornost investitor, arh. Egon Murič. Po snetju sp. plošče smo opravili ogled in dokumentacijo plošče na terenu. Sp. plošča je bila demontirana in se je takrat nahajala na tleh v pritličju obstoječega telovadnega doma. Investitor, g. E.Murič, je ustno zagotovil njeno shrambo pri sebi ter v nadaljevanju strokovno restavriranje in prostorsko umestitev na lokaciji v avtentičnem območju nekdanjega telovadnega doma. Načrta za novo postavitev in ureditev na novi lokaciji Zavod še ni dobil, postopke v zvezi z novo lokacijo in ureditvijo investitor še ni zaključil. Po pogovoru z investitorjem smo dobili vtis, da si investitor želi primerne ureditve spominske plošče in si bo prizadeval za njeno kvalitetno prostorsko umestitev. R. Pamić, ZVKD 8. 7. 2022
plošča na zidu
Radovljica
K. o. 2156 Radovljica, parc. št. 181/1
4185
Spomenik v Podgori

Domačini so 1975 postavili padlim spomenik s prostovoljnim delom. Padlo je 33 krajanov, 15 jih je umrlo v taboriščih, 4 so bile civilne žrtve. 
LSI 2: 147

sredi vasi Podgora / Piedimonte del Calvario, v križišču ceste, ki gre proti cerkvi.

SLAVA PADLIM ZA SVOBODO
    GLORIA  AI CADUTI PER LA LIBERAZIONE

   napis na spomeniku:

PADLI V NARODNO OSVOBODILNI BORBI
  CADUTI NELLA LOTTA DI LIBERAZIONE

BOGOMIR BREŠAN
RAFAEL BREŠAN
DOMENICO BENTIVOGLIO
GIUSEPPE BORGHESE
IVAN BENSA
LUIGI CIAN
BRUNO COSIMO
ALBERT ČERNIC
BRUNO COTIČ
PETER DELPIN
MARIO DEAN

RENATO GARBI
MIRKO GRAZIANI
CVETKO HVALIČ
KAMILO JERONČIČ
PETER KLAVČIČ
MILKO KLAVČIČ
MILAN KOGOJ
JOŽEF KRISTANČIČ
GUERRINA LAVRIS
JOŽEF MUSINA
SILVANO MICHELUSSI
JOŽEF PAHOR

FRANCI MAREGA
ACHILLE PAGANELLI
ROMAN PAVLETIČ
ŠTEFAN SITAR
MILAN SVEČERIČ
SAVERIJ SIMSIČ
OLIVIO STANTA
ROMAN SUSIČ
JOŽEF ŠTERN
ALBERT ŽGAVEC
JOŠKO ŽGAVEC

UMRLI V KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČIH
         MORTE NEI CAMPI DI STERMINIO

ANTON BIZJAK
LUIGI BON
BENIAMIN BREŠAN
EDMONDO CURZOLA
ANA DEZORS
ANTON DELPIN

ALOJZ HVALIČ
FELICE KLAVČIČ
FRANC KUŠTRIN
RIHARD KOCJANČIČ
FRANC MARASI

UMBERTO PERCO
ANNA RIZ
LUIGI SAVIO
PAVEL ŠTURN

      ŽRTVE FAŠIZMA
VITTIME DEL FASCISMO

ENRICO BENTIVOGLIO
LUIGI FONTANIN
ALBERT VODNIK

PODLEGLI VOJNIM POSLEDICAM
   MORTI PER CONSEGLIENZE BELLICHE

STANKO PETEJAN
DOTT. FRANCESCO SALOMONE

   napis na zidu levo od stopnic

              SPOMENIK SO ZGRADILI
       S PRISPEVKI IN PROSTOVOLJNIM
      DELOM POŽRTVOVALNI PODGORCI
                           in prijatelji

   IL MONUMENTO E ESTATO REALIZZATO
         CON IL CONTRIBUTO E LAVORO
VOLONTARIO DEGLI ABITANTI DI PODGORA
                              e amici

Obstoječi spomeniki
Lanko, 14.6.2019, dop. M. Hladnik
1.8.2024. 00:00
M. Kermavnar, 1.8.2024, dopisal imena na spomeniku, dodal fotografije 3/2 do 3/5 in 4/1
vaški spomenik
Italija, Gorica
8910
Moravče, pokopališče, Brvar Jože

SIstory navaja Ime in priimek: Jože Brvar, Oče: Jožef, Mati: Ivana, Po domače: Fajdiga, Datum rojstva: 05. 04. 1892, Kraj rojstva: Drtija, Kraj bivanja: Katarija, Stara občina: Kresnice, Nova občina: Moravče, Poklic (soc. status): kmet, Datum smrti/izginotja: 16. 04. 1943, Kraj smrti/izginotja: Les pri Katariji, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija.

Opomba: Jože Brvar je napisan tudi na spomeniku v spomin žrtvam Moravške doline 1941–1945 v Spominskem parku pred cerkvijo sredi Moravč.

Iskalnik grobov Domžale - Moravče

Pokopališče Moravče, Iskalnik grobov Domžale – Moravče, P: A, V: 3, S: 1 (Iskalnik grobov Domžale - Moravče Dostop: 17. 4. 2024).

[križ]
                    FAJDIGOVI

IVANA BRVAR
sin JOŽE    * 5. 4. 1892     PADEL 16 4. 1943

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 17.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič.
17.4.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Moravče
K. o. 1955 Moravče, parc. št. 137/1
6779
Spomenik sprave, Vičava

Spomenik sprave je leta 2009 je  postavila Mestna občina Ptuj. Posvečen je vsem borcem in žrtvam za svobodno Slovenijo. 

Spomeniška plastika je monumentalna fontana iz granita, visoka približno 7 metrov. Na visokem podstavku stoji ozka stela, po kateri polzi voda. Na tlakovanem podestu sta vgrajeni plošči s posvetilom in verzom Daneta Zajca.
Avtor spomenika je Viktor Gojkovič, izdelal pa ga je Drago Petrovič. Postavljen leta 2009.

Pomnik1991 vsi123

V nekdanjem vojaškem kompleksu na Vičavi, Ptuj

VSEM BORCEM IN ŽRTVAM ZA SVOBODNO SLOVENIJO

Zjutraj teče reka počasi.Zjutraj se reka prebuja iz smrti. V prvem svitu slači mrtvaško haljo, stkano iz belih megla. Smrt prečisti stvari. Napravi jih prozorne in jasne. Reka, ki vstane iz smrti, ima umito telo.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
2.7.2021. 00:00
Dodal slike in besedilo. M. Hladnik
Obelisk
Ptuj
K.o. 0400 PTUJ, parc. št. 995/4
1453
Poljčane
Na dvignjeno ploščad je postavljen pet metrov visok granitni obelisk, ki ima na vzhodni strani vklesan verz Lily Novy, na ostalih pa imena padlih v NOB. Spomenik je bil odkrit leta 1957, projektant Vlado Emeršič.
EŠD 20151Zbornik spomenikov ... Slovenska Bistrica, 60, 61
Ob Bistriški cesti, na križišču ceste proti Železniški postaji, 100 metrov od ŽP. Hiša v bližini: Bistriška cesta 48, Poljčane

     čelna stran spomenika

DA ROD OTELI BI POGINA

STE ŠLI IN VENDAR NE ODŠLI

IZ TAL VAS DVIGA MOČ SPOMINA

KO PROSTA SPET JE DOMOVINA

STE Z NJO IN Z NAMI TUDI VI

           ZVEZA BORCEV

           NOV POLJČANE

                   1957

.

     desna stran spomenika

STANKO     POLANEC

OTON               ŽITNIK

FRANC       KOROŠEC

VIKTOR         ŠURBEK

IVAN           DROFENIK

MIRKO            GAJŠEK

MIRKO           HERCOG

FRANC ŠTUMBERGER

.

IVAN         VODOPIVEC

JOŽE                     PIRŠ

MATILDA        BREGAR

ALOJZ              GODEC

MIHA                     ONIČ

FRANC              SLUGA

JULIJANA        KODRIČ

FRANC             GRADIČ

FRANC             PERNAT

SIMON          POLANEC

JOŽE             HARINSKI

LADISLAV       BRGLEZ

.

     leva stran spomenika

MARTIN    ČATORIČ

HERMAN DAJČMAN

DUŠAN           ZIMIČ

ANTON      DETIČEK

FRANO         ZORKO

ANTON   ZORKO ST.

ANTON   ZORKO ML.

MARIJA         ZORKO

.

LUDVIK            ČUK

MIRKO        VIRANT

SIMON       RAMŠAK

IVAN         MESARIČ

MIRKO      RITONJA

ALOJZ        KRAJNC

BOGOMIL  KRAJNC

BOGDAN   KRAJNC

ALBIN           BELAK

ALOJZ     CILENŠEK

ANGELA   DETIČEK

FRANC             ČUK

.

     zadnja stran spomenika

JOŽE       OTOREPEC

MIHA               URLEP

OTON          OGRIZEK

MAKS                AČKO

STANKO        ŠTIMEC

STANKO MASTINŠEK

ZLATKO MASTINŠEK

FRANC         ŽNIDAR

MIRKO          TOMEC

KARL                BEVC

FRANC          ŽNIDAR

ŠTEFAN     POLANEC

GREGOR   POLANEC

FRANC       KAVKLER

.

MARKO        ŽITNIK

JURIJ             KUŠAR

MIHA           GREŠAK

FRANJA         LOGAR

FRANC        SORŠAK

KARL            SKAPIN

JOŽE             DOVNIK

KARL            DOVNIK

JOŽE          KAVKLER

JANEZ           ROBAR

.

ALOJZ              KODRIČ

ANTON               TURIN

FRANC                TURIN

ALOJZ                KOLAR

FRANC             KRAPEŽ

RAFAEL           KRAPEŽ

FRANC             POSLEK

JANEZ MARZIDOVŠEK

ŠTEFAN            LEŠNIK

JUSTINA           LEŠNIK

JOŽE                OREŠIČ

M. Hladnik 16. 4. 2017, slikano 27. 7. 2014 nedokončano
31.7.2020. 00:00
M. Kermavnar, 3.11.2022, napis na spomeniku
marmorni steber
Poljčane
9206
Pokopališče Trava, Julka Žagar
SIstory navaja: Ime in priimek: Julijana Žagar, Oče: Matija, Mati: Julijana, Priimek matere: NULL, Po domače: NULL, Datum rojstva: 00.00.0000, Kraj rojstva: Papeži, Kraj bivanja: Srednja vas pri Dragi, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): Ni podatka,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 00.04.1945, Kraj smrti / izginotja: Trava, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija
Na vaškem pokopališču na polju med obema vhodoma, Trava, Lošli Potok.

 Ž  A G  A  R  J  E  V  I
JULKA  1905 - 1945

Obstoječi spomeniki
D. Divjak 22.7.2024
22.7.2024. 00:00
Grob
Loški Potokl
K.o.: 1585 - TRAVA, št.parc.: 1757/2
3829
Kulturni dom Črnomelj

Kulturni dom, v katerem je bilo 19.- 20. februarja 1944 prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, je po vojni prezidana arhitektura, ki jo dopolnjuje relief s prizori iz NOB Bela krajina kiparja Jakoba Savinška. Arhitekta Viljem Treo (1925), Branko Simčič 1949-1954). Spominska plošča zasedanju SNOS je bila odkrita 22. julija 1954.

  • EŠD 89
  • Vodnik, 36--48
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 85.

Marmorni relief na pročelju kulturnega doma v Črnomlju je delo Jakoba Savinška. Kulturni dom Črnomelj je bil zaradi zgodovinskega pomena razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, saj stoji na mestu, kjer je bil nekoč Sokolski dom, zgrajen okoli leta 1925. Pomembno vlogo je imel tudi v času NOB. Med drugim je bilo 19. in 20. februarja 1944 tam prvo zasedanje slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS), najvišjega zakonodajnega in izvršnega organa Slovenije, kar obeležuje tudi spominska plošča ob vhodu v stavbo. Obsežni marmorni relief pred kulturnim domom v Črnomlju dopolnjujejo še štirje doprsni kipi belokranjskih narodnih herojev: Draga Jermana, Ivana Starihe - Janka, Milke Šobar - Nataše in Jožeta Mihelčiča.

Otona Župančiča 1, Črnomelj (na križišču Župančičeve in Kolodvorske ulice).

V TEM DOMU JE BILO 19. IN 20. FEBRUARJA 1944.
PRVO ZASEDANJE 
NAJVIŠJEGA PREDSTAVNIŠKEGA ORGANA SLOVENSKEGA LJUDSTVA
SLOVENSKEGA NARODNOOSVOBODILNEGA SVETA
KI JE NA OSNOVI ZGODOVINSKIH ODLOČITEV
ZBORA ODPOSLANCEV SLOVENSKEGA NARODA V KOČEVJU
IN DRUGEGA ZASEDANJA PROTIFAŠISTIČNEGA SVETA
NARODNE OSVOBODITVE JUGOSLAVIJE V JAJCU IZVEDEL
ORGANIZACIJO LJUDSKE OBLASTI IN SLOVENSKE DRŽAVNOSTI
V OKVIRU DEMOKRATIČNE IN FEDERATIVNE JUGOSLAVIJE

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik neobiskano, nedokončano Dušan Škodič, 1.8.2021
30.4.2024. 00:00
M. Kermavnar, 5.10.2021, napis na plošči, fotografija 3, preureditev opisa. Dodal dve fotografiji M. Hladnik 30. 4. 2024
relief in spominska plošča
Črnomelj
K. o.: 1535 - ČRNOMELJ, parcela: 197
2681
Spomenik skojevcu Kiklju

Ob križišču Ceste na Rožnik in Kikljeve ceste obelisk v spomin na tem mestu 23. 8. 1942 ustreljenemu skojevcu Janezu Kiklju.

Okrog 3 m visok 4-stranični, zgoraj prisekani obelisk z napisom na 2 stranicah. Kamniti obelisk je oblikoval kipar Ivan Štrekelj, posvetilo pesnica Lili Novy. Postavljen je bil leta 1956.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 71.

EŠD 22817

Ulica ki pripelje do gostišča Čad pod Rožnikom

KIKELJ JANEZ
      ROJEN 
   10. 8.1922
 USTRELJEN 
    23.8.1942

  napis na drugi strani
TU SI PADEL SREDI 
                            TRATE
ZA SVOBODO 
                   DOMOVINE
A HVALEŽNA MISEL 
                              NATE
V NAŠIH SRCIH NE 
                       PREMINE

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 6. 1. 2018, M. Hladnik 3. 11. 2016
17.10.2023. 00:00
Živa Vidmar: Rožna dolina. Svobodna beseda 58 (2020). 9. -- M. Hladnik 1. 9. 2020 M.Kermavnar, 17.10.2023, uredil napis na spomeniku po predlogu Mojce Luštrek
Obelisk
Ljubljana
Vič, 63/1
7130
Ana in Maks Nahlik, Ušive jame

          Marmornata plošča, velikosti 60 x 60 cm, vbetonirana in pritrjena v tla.      Izdelano in postavljeno 2021.

          Tu v bližini sta bila pokopana Ana in Maks Nahlik, ki sta bila udeleženca NOB v Roški ofenzivi avgusta 1942. Svojci jima redno nosijo rože in prižigajo sveče.

Ušive jame v Kočevskem Rogu. Iz vasi Željne del po asfaltu po oznakah smeri Baza 20, po makadamu mimo Križmanove koče 500 m, prvi odcep desno čez rampo po slepi cesti do groba spominske plošče Nahlik ob desni strani ceste. 45°39'29.3"N 14°57'30.9"E

[zvezda]

TU V BLIŽINI STA BILA POKOPANA

NAHLIK  ANA  IN  MAKS  - SAMO

UDELEŽENCA NOB PADLA V ROŠKI

OFENZIVI AVGUSTA 1942

Obstoječi spomeniki
Pavel Majerle Kukin, vnesel M. Hladnik
21.1.2022. 00:00
Nagrobnik
Kočevje
K. o. 1579 Rajhenav, parc. št. 6
7581
Padli za domovino

Po pripovedovanju domačinov Slaparjevih in Mežnarjevih iz Borja, so Nemci 24.12.1944 na tem mestu usmrtili partizana Breznikarja in Narada. Domačina Slapar in Klander sta ju 1.1.1945 želela pokopati. Presenetili so ju Nemci in tudi ta dva domačina ustrelili.

Na grobu stoji enostaven nagrobnik iz betonskega križa s prislonjeno spominsko ploščo z imeni tu pokopanih.

Spomenik je bil odkrit leta 1946.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 191.

V Vrankah (Borju) pri odcepu za Golčaj.

PADLI ZA DOMOVINO:

   TONE BREZNIKAR

12.1.1908 + 24.12. 1944

   JOŽE NARAD

13. 3. 1919 + 24. 12. 1944

   JOŽEF SLAPAR

15. 10. 1896 + 1. 1. 1945

   JUSTIN KLANDER

12.4. 1900 + 1. 1. 1945

V SPOMIN POSTAVILI 

 PRIJATELJI VOZNIKI

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
11.6.2022. 00:00
Plošča s križem
Lukovica
1927 BLAGOVICA, 259
5097
Podgrad pri Novem mestu, grobišče 35 borcev NOV
Na grobu trikotnega tlorisa stoji nagrobnik iz belega marmorja, narejen v obliki amfore. Spomenik so odkrili 1963. 
  • EŠD 4221

Pokopališče Podgrad pri Novem mestu. Pokopališče leži pri cerkvi nad vasjo, grob pa leži na trikotni parceli pred vhodom v cerkev.

1941   1945
VI PADLI STE
DA MI 
ŽIVIMO
BORCI 
PODGRAD BOHTE JOŽE GOSENCA IVAN KLUN

VIKTOR PRISTAVA BAČAR FRANC JENIČ FRANC KASTE

LIC MARTIN st in ml PRIMIC IVAN MIHOVEC ŠIMC JANEZ JURNA VAS SEKULA FRANC KOROŠKA VAS MU-

HIČ JANEZ PLANTAN IVAN PRIMC ALOJZ SEKULA ST-

ANKO VINJA VAS BLAŽIČ ALOJZ BOHTE FRANCKA 

GAZVODA JANEZ JENIČ CIRIL REGINA JOŽE KO-

NEC BANIČ FRANC VEL CEROVEC BARTOLJ JA-

NEZ IN FRANC MAVSER JOŽE  TURK ANTON UCMAN 

JANEZ FRANC in MIRKO IZ DRUGIH KRAJEV SLOVENIJE 

DAMJANOVIČ PERO GRUBAR IVAN HOČEVAR SLAV-

KO LUKEK HENRIK SAJE ANTON ŠKRLJ LOVRO ZALO-

KAR ANTON ŽULIČ FRANC KOLEGARIČ KAREL

IZ ITALIJANSKE BRIGADE FONTANOTTE
ZERBO AVGUST in
URBAN ter 14 NEZNANIH BORCEV

ŽRTVE 

PODGRAD JENIČ IVANA JURNA VAS SEKULA ANA KOROŠKA VAS PRIMC FRANC ANTON ANA VINJA V

BLAŽIČ ANA MARTIN in JANEZ GAZVODA MA-

RIJA JOŽE FRANČIŠKA in MARIJA ŠIMC ALOJZ

ZIJA KONEC KRALJ FRANC

Obstoječi spomeniki
Miloš Kermavnar 26. 2. 2020
12.8.2024. 00:00
Dodal fotografije in besedilo ter označil kot obstoječe M. Hladnik 13. 8. 2024
Novo mesto