Na sestanku se je zbralo 25 ljudi, ki so zastopali Pivko, Dolane, Ilirsko Bistrico in Reko. Izvedli so rajonizacijo, razdelili funkcije in rajone ter vsaj deloma pojasnili nekatera ideološka vprašanja borbe in OF. Sestanek je vodil Franc Benčan-napredni študent iz Pivke, pomagal mu je Matija Gržina-španski borec iz Knežaka. Sestanka so se udeležili Alojz Smrdel iz Trnja, tovariši iz Jelšan, Klanem, Bača, Topolca, Reke in Opatije.Namen sestanka je bil organizirati oboroženi boj proti okupatorju na Primorskem in Hrvaškem primorju pod vodstvom OF. Te ideje je prinesel Franc Benčan, ki je že bil povezan z organizatorji OF v Ljubljani.Matija Gržina je govoril o načinu in cilju bojevanja španskih borcev. Na sestanku so sklenili tudi to, da morajo v vsaki vasi dobiti vsaj tri zaupnike, ki bodo dalje razlagali ideologijo OF. Govora je bilo tudi o oboroženem odporu.

Literatura:

Maks Smrdel, Gradivo za zgodovino NOB na Pivki, 256.

Silvo Fatur, Zagorje in drugi zgornjepivški kraji, Koper: Libris, 2008, str. 169.

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=7579

K spomenikom NOB v občini Postojna, Postojna 1981

TU NA KALCU JE BIL V MESECU

SEPTEMBRU 1941 PRVI SESTANEK 

AKTIVISTOV OSVOBODILNE FRONTE

S PIVKE IN ILIRSKE BISTRICE.

                             .

PLAMEN UPORA VŽGAN V SRCIH LJUDI

NAJ GREJE  RODOVE  SVOBODNIH DNI!

                                                       4. VII. 1963

Albert Bole-Miloš je bil prvi Bric, ki je dezertiral( 3. marca 1942) iz italijanske vojske. Prve dni aprila je našel stik s partizani na Vipavskem. Po bitki na Nanosu je privedel v Brda še dva soborca in ostali so kot oborožena skupina. Pridružili so se jim novinci in v juliju je skupina štela že kakih 20 borcev. Miloš je bil smrtno ranjen v spopadu z dvema karabinerjema 20. avgusta 1942 pri Spodnjem Lokavcu. Bil je politkomisar tolminske čete Gregorčičevega bataljona. Italijani so ga naložili na kamion in odpeljali ter pokopali na pokopali na pokopališču v Mirnu. Po vojni so njegove posmrtne ostanke položili  v grob na pokopališču v Kojskem.Vir: Briški časnik , št 68, jesen 2012

V  TEJ HIŠI  JE  BIL  ROJEN

1. 2. 1911 BOLE ALBERT - MILOŠ

PRVOBOREC  NOB  V  BRDIH

V PARTIZANE JE ODŠEL MARCA 1942

PADEL V NOB DNE 24. AVGUSTA 1942.

SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU

                          ZB NOB 1967 KOJSKO

Plošča je posvečena vsem vrhovškim žrtvam druge svetovne vojne. Pobudnik postavitve je Vsedržavna zveza partizanov.

LSI 2: 199

                 PADLI V NOB
        IN ŽRTVE NACIFAŠIZMA

COTIČ FERDINAND         1913    1944
COTIČ IVAN                      1927    1943
COTIČ LUDVIK                 1921    1944
COTIČ MARIJA                 1927    1945
COTIČ STANKO               1930    1945
COTIČ VALENTIN            1927    1944
ČERNIC FLORIJAN          1918    1943
DEVETAK AVGUŠTIN      1924    1945
DEVETAK JOŽEF             1922    1942
DEVETAK JOŽEF             1894    1943
DEVETAK JOŽEF             1908    1944
DEVETAK JOŽEF             1921    1944
DEVETAK   STANISLAV   1914    1943
GRILJ IVAN                       1913    1945
LAVRENČIČ KRIŠTOF     1905    1944
PELICON FLORIJAN        1922    1943
SEMOLIČ FRANC            1910    1943

[zvezda]     VZPI – A.N.P.I.   Vrh
                                            25. 4. 1991

• Andrej Kikelj. Sistory.

datum rojstva: 29. 11. 1895, kraj rojstva: Zapotok, vojni status: Narodna zaščita, datum smrti: 18. 7. 1944, kraj smrti: Zapotok, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Črna roka

• Marija Kikelj. Sistory.

datum rojstva: 28. 3. 1896, kraj rojstva: Selnik pri Želimljah, vojni status: Aktivist OF, datum smrti: 1. 8. 1944, kraj smrti: Zapotok, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Črna roka
.
»34. KIKELJ Andrej, rojen 1895, predsednik vaške organizacije OF v Zapotoku, in 
35. KIKELJ Marija, rojena 1896 v Selniku pri Želimljah. V začetku avgusta 1944 so jo umorili pripadniki črne roke, štirinajst dni pred tem (18. julija 1944) pa moža Andreja. Zapustila sta devet otrok. (Vir: Jože Vidic, Po sledovih črne roke, str. 470; Vesti TOS domobranstva, poročilo iz Velikih Lašč za avgust 1944, fasc. 116/b v AS DE II)«

• Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev,  2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani : Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, Knjižnica NOV in POS,  knj. 89, str.146.

»Vas Zapotok: […] Člani Narodne zaščite 1941, padli v boju – umrli v internaciji  […] Andrej Kikelj  […] Marija Kikelj […]

Priloga I.
Pregled   aktivistov OF po posameznih vaseh   […]   Aktivisti OF iz vasi Zapotok […] 27. + Kikelj Andrej (Matevž), Zapotok 28 + Kikelj Marija (Franc) Zapotok) Priloga IV. Aretirani in mučeni, pri aktivističnem delu zasledeni in ustreljeni kot aktivisti Osvobodilne fronte […] Vas Zapotok […] Andrej Kikelj […] Marija Kikelj«

• Ludvik Golob, Ljudje izpod Mokrca in Kureščka v NOB 1941–1945, Ljubljana: Pegaz International, 2001, str. 57, 148, 152, 153, 156.

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

[vejica]

KIKLJEVI

ANDREJ            1895  -  1944
MARIJA             1896  -  1944

Spomenik sestavlja 21 kamnitih elementov šesterokotne oblike z imeni padlih borcev NOB. Spredaj stoji obelisk z vklesanim posvetilom. Postavljen je bil 22. 8. 1956, avtor je Božo Gvardjančič.

• EŠD 19220
• JSNP 109

KADAR ČEZ GOZDOVE             
RJOVEJO VIHARJI             
DREVESA SE SVOJIH             
KORENIN ZAVEDO                 
                                BOR             
             
AMBROŽIČ PAVEL              1920 - 1942
VOLK FILIP                          1913 - 1942
SMRDELJ ALOJZ                1908 - 1943
AMBROŽIČ STANISLAV      1910 - 1943
FERJANČIČ MILOŠ             1924 - 1944
MALIK IVAN                          1926 - 1944
STOPAR JOŽE                     1923 - 1944
ŽVOKELJ JOŽE                   1921 - 1944
ČUK ALOJZ                          1923 - 1944
DEVETAK JOŽE                   1908 - 1944
KRANJC STANISLAV           1926 - 1944
FURLAN AVGUŠTIN            1912 - 1944
FURLAN JUSTIN                  1909 - 1944
NUZDORFER DUŠAN          1925 - 1945
PODGORNIK EVSTAHIJ      1908 - 1942
PODGORNIK AVGUŠTIN     1904 -1942
URŠIČ IVAN                          1900 - 1942
VIDEŽ BERNARD                 1879 - 1943
FERJANČIČ FERDINAND    1907 - 1944
PODGORNIK RUDI              1928 - 1944
FURLAN ANTON                           - 1944
FURLAN LUDVIK                 1898 - 1945
KACIN SAVO             
MALIK ALOJZ                       1920 - 1945

Narodna herojina Danila Kumar - Andreja je bila rojena 13. oktobra 1921 v Kojskem v Brdih. Učila se je za trgovsko pomočnico in pred vojno živela na Ježici, kjer je delovala v delavskem kulturnem drušrvu Vzajemnost Ježica in v SKOJ. Leta 1941 se je že vključila v NOG, junija 1942 so jo že aretirali Italijani, vendar ji je uspelo pobegniti. Odšla je v partizane in postala najprej bolničarka, nato namestnik politkomisarja  čete in potem bataljona Tomšičeve brigade. Januarja 1944 je odšla na Gorenjsko in postala članica pokrajinskega odbora AFŽ za Gorenjsko, 18. marca 1944 so jo iz zasede pod Lubnikom nad Škofjo Loko ustrelili domobranci.

Za narodno herojino je bila  imenovana 20. decembra 1951.

Njen doprsni kip pred osnovno šolo na Godeževi 11 je bil odkrit 8. septembra 1977. Stoji na stebru, širine 45, globine 40 ter višine 157 cm, iz belega marmorja. Kipar Anton Sigulin.

• EŠD 22813
• Danila Kumar. Wikipedija.
• P. M., "Spomenik Danili Kumar - Andreji", Delo, 9. 9. 1977, str. 8 (vir slike 4) (povezava).
• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 13.

           NARODNI HEROJ

           DANILA KUMAR

Med drugo svetovno vojno je imel Koprivnik z okolico velik pomen kot strateško zaledje za delovanje partizanskih enot. Tu so se križale poti in partizanske transverzale, ki so preko kurirskih vez ter relejnih postaj povezovale Suho Krajino, Notranjsko, Kočevsko in zaledne enote v prostranih gozdovih Kočevskega Roga. V času velike italijanske ofenzive poleti 1942 je postala vas zbirališče italijanske vojske, ki je pripravljala napade na partizanske enote v Kočevskem Rogu.

Čeprav se je območje Koprivnika štelo za osvobojeno ozemlje, so se tu odvijale številne bitke med enotami NOV in okupatorjevimi silami. 4. novembra 1944 se je odvijala bitka med bataljonom zaščitne brigade Glavnega poveljstva NOV in POS in kolono nemških vojakov. V tej bitki je padel komandant brigade, narodni heroj Alojz Kolman - Marok. 5. novembra 1944 je padlo v okolici Koprivnika še sedem borcev 18. divizije.

Idejni osnutek za spomenik so pripravili člani KO ZZB Koprivnik, izdelal pa ga je Erjavec Alojz iz Kočevja. O slovesni otvoritvi plošče sta dva podatka, eden navaja 4. julij 1951, drugi pa 23. november 1955.

Vir: mag. Irena Škufca, “Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005

Dimenzije groba so 200 cm širine, 230 cm dolžine, plošča je široka 138 in visoka 80 ter 8 cm debela. Levo, desno in pred grobom so betonske plošče dimenzije 40x40 cm in sicer na vsaki strani je položenih po 7 plošč.

Geslo: herojgrob1234

                  [zvezda, OF]
Na pokopališču je postavljen nagrobni spomenik s črno marmornato ploščo (134x85 cm):
                                                    [zvezda]
                 KOT ŽRTVE STE PADLI ZA NA IN ŽRTVOVALI
                              SVOJA MLADA ŽIVLJENJA V NOB

GREGELJ ANTON              +1942      TORBAR MAKS            +1944
NEZNAN BOREC                +1942      BERTOK VLADO          +1944
NEZNAN BOREC                +1942      KOGOJ FRANC            +1944
DOLAR ANTON                   +1942      KOS ANTON                 +1944
DOLAR BLAŽ                      +1942      LAVRIN ANTON            +1944
GONJA MATIJA                   +1943      BRINOVEC FRANC      +1944
AUSEC                                +1944      ČOK LEANDER            +1944
TEFLER                               +1944      CESTNIK FRANC         +1944
KOZLOV – RUS                   +1944      HENIGMAN ALJOJ      +1944
KOLMAN ALOJZ - MAROK +1944      OBERSTAR RUDOLF  +1945
OGOTANJEC JEKATARINA ZSSR +1944   OPANASENKO SAŠA +1944

Poleti 1944 je bataljon Pohorskega odreda na Kozjaku deloval vzhodno od Remšnika in v zahodnih Slovenskih goricah. Borci odreda pa so se pojavljali tudi v neposredni bližini Maribora na levem bregu Drave. Nemci so postali na to pozorni, okrepili so posadko pri falski elektrarni ter na različnih krajih postavljali zasede in preiskovali teren. Dne 7. julija 1944 zvečer so postavili zasedo tudi pri kamnolomu pri Bresternici, na katero je naletel referent za zveze pri štabu Pohorskega odreda Marjan Koren-Rene in padel. Koren je želel obisketi mater. Potem ko je zaseda v Bresternici ubila Korena, je okupator tja poslal patruljo, ki je štela 25 mož in je preiskala bližnjo okolico, vendar drugih partizanov ni izsledila.

Marjan Koren-Rene, rojen je bil leta 1926 v Šmartnem na Pohorju, dijak realne gimnazije, v začetku vojne zaposlen na žagi v Bresternici, nato na gradbišču elektrarne Mariborski otok. Oktobra 1943 je odšel v 2. pohorski bataljon, pozneje je bil kurir za zveze v Pohorskem bataljonu.

Spomenik so postavili leta 1977.

Vir: Marjan Žnidarič, Spominska obeležja Lackovega odreda, Maribor, 2007, str. 37

"PARTIZAN

MARJAN KOREN-RENE

10.5.1926-8.7.1944

TU SI V KRVI OMAHNIL MLADI

JUNAK-MATI ZAMAN JE ČAKALA

DA TVOJ ZAČUJE KORAK"

Spominska plošča iz belega marmorja z vklesanim napisom obeležuje stavbo, v kateri je bila postojanka OF ter javka za kurirje in obveščevalce s Pohorja, tu pa se je sestajal tudi mariborski mestni odbor OF. Plošča je bila odkrita leta 1954.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 220.

Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 526.

Spomeniki vojne - revolucije - svobode. Maribor: Umetnostna galerija, 1985, brez pag.

Dopolnila: Medtem so stavbo Tri babe temeljito prenovili. Od novembra 2022 v njej domujeta lutkovni muzej in info točka za četrt Minoriti. Pri prenovi so obnovili tudi že zbledelo spominsko ploščo in jo ohranili na vzhodnem pročelju stavbe.

V TEJ HIŠI JE BILA V LETIH

       1943-1944 JAVKA ZA

    POHORSKE PARTIZANE

     IN MESTNI ODBOR OF

            V MARIBORU

Šmartno je od vsega začetka sodelovalo z narodnoosvobodilnim bojem. Prve partizanske akcije so imeli že v letu 1941. Šmarčani so spremljali tegobe zbirnega taborišča, ki je bilo v župnišču in doživljali trpljenje taboriščnikov . Krepili so odšpor proti okupatorju, še posebaj, ko so padli prvi talci na Legenskem polju. Veliko požrtvalnost, junaštvo in humanizem so domačini izkazovali ranjencev, ki so zdravili v Paučkovih bolnicah. Največji praznik in veselje so vaščani doživeli 24. maja 1945, ko so pozdravili ranjence in sanitetno osebje v dolini.

Spomenik je bil odkrit leta 1986, ki je bil posvečen vsem padlim domačinom med NOB.

Spomenik je vaška skupnost Šmartno leta 2016 prestavila iz pred osnovne šole v center vasi.

VIRI: Jože Potočnik, Spomeniki in obeležja v občini Slovenj Gradec.

Leta 2015 je bila na spomenik dodana spominska plošča posvečena Željku Ernoiču, ki je umrl 28. 6. 1991 pri obrambi mejnega prehoda Holmec v dneh vojne za Slovenijo.

Pomnik1991

                                   TALCI

KALINŠEK MILAN, KRAJNC AVGUST-MARJAN, KREVH IVAN, POGORELČNIK FERDO, PREVOLNIK KAREL.

                                   PADLI

FELE ANTON, GORŠEK ŠTEFAN-ČAKI, GAMS SLAVKO-BRANKO, HARTMAN FERDO, HARTMAN VINKO, HABERMUT SLAVKOIBEL JELKA, JEROMEL JOŽE, JESENIČNIK JOŽE, KLANČNIK FORTUNANT, KONEČNIK IVAN, KONEČNIK VIKTOR,KOTNIK LUDVIK, KRAJGER MIRKO, KRAJN IVAN, KRAJNC IVAN, KRENKER MARTIN, KREVH JOŽE, LAHOVNIK IVAN, LAVRE FRANC, LORBEK IVAN, HARTMAN MIHA, MITHANS ANTON, MOZER ALOJZ, OGRIZEK FRIDOLIN, OŠLAK SLAVKO, PLAZ KONDRAD, POGLADIČFRANC-SRČEK, POGORELČNIK AKOJZ, POGORELČNIK JOŽEF, POPIJAL KAREL, POTOVŠEK KAREL-ABROŽ, PREVOLNIK AVGUST, PRITRŽNIK FRANC, SAVINC ALOJZ, SEVČNIKAR IVAN, SLEMENIK ALOJZ, SLEMENIK STANKO, SUŠEK MIHA, TUČMAN ANTON, ZALOŽNIK ANDREJ, ŽERDONER IVAN.

                            ŽRTVE VOJNE

ARNOLD ELIZABETA, ČAS FRANC, FELE MILAN, GOŠAK FRANC, GOŠAK VERONA, KEBER ANTON, MAKUC LOVRO ST. MAKUC LOVRO ML. MARZEL ALEKŠ, MARZEL JOŽE, MARZEL HELENA, MATAVŽ JULIJANA, MERKAČ JOŽE, PAČNIK PONGRAC, PREVOLNIK FRANC, RADŠEL KAZIMIR, RAMŠAK RUDOLF, EK IVAN, VOŠNER VIKTOR.SVOJIM ŽIVLJENJEMI ŽIVLJENJISTE UTRLI POT K SVOBODI IN MIRU K SVOJI SLAVI IN NAŠI SREČI

ZB NOV ŠMARTNO

RAVENSKI ŽELEZARJI

1986
.
plošča posvečena padlemu leta 1991 v vojni za samostojno Slovenijo

                            [grb Slovenije]

                         ŽELJKO ERNOIČ

PADEL V BOJU ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO
 NA MEJNEM PREHODU HOLMEC, JUNIJ 1991

                 2015   KRAJANI ŠMARTNA

Na obrobju vaškega trga, nasproti cerkve, je postavljen kamniti zid, na katerem so pritrjene štiri spominske plošče. Ena od njih je posvečena osmim  padlim oz. žrtvam NOB in fašizma iz Beke.

Ta plošča vsebuje tudi zapis, da je leta 1944  v bližini vasi delovala partizanska bolnica "Koper (BK-1)".

PADLI IZ BEKE, ŽRTVE NOB IN FAŠIZMA

CERGOLJ ANTON, 13.06.1911, PADEL V SKADANŠČINI

KOZINA IVAN, 07.12.1914, PADEL NA DOLENJSKEM

KOZINA ANTON, 22.06.1917, UMORJEN V NEMČIJI

SANCIN BOGOMIR, 05.06.1024, PADEL V BRKINIH

CERGOLJ CVETKA, 21. 10. 1930, UMRLA V PREBENEGU

SANCIN VLADIMIR, 31. 03. 1923, PADEL NA OTOKU RODOS, GRČIJA

SANCIN SONJA, 21. 06. 1922, PADLA V BRKINIH

SANCIN MARIJA, 19. 10. 1924, PADLA V BRKINIH

Obeležje iz granitne skale, širine 80 in višine 70 cm, stoji na mestu, kjer so domobranci ustrelili starotrško učiteljico Štefko Prešeren. Na slovesnosti, 24. oktobra 2011, je KO ZB NOB Loška dolina odkrila to obeležje. V spominski slovesnosti je bil orisno njeno izjemno ustvarjalno pedagoško in humanitarno delo v Loški dolini. Sodelovali so recitatorji in pevski zborček OŠ Janeza Hribarja, Tone Šepec je recitiral pesem Mrtvi učiteljici Prešernove učenke Danice Petrič, slovesnost je vodil predsednik KO ZB NOB Ivan Plos, zahvala pa je bila izrečena Miru Fajdigi, pobudniku obuditve spomina ter kamnoseku Toniju Šepcu, ki je brezplačno izdelal in postavil obeležje. ( po zapisu Antona Avsca, 12. novembra 2011)

https://obelezja.wordpress.com/2020/01/26/sv-ana-plosca-stefka-preseren/

foto:Miloš Toni

      NA TEM MESTU SO DNE      

                 24.11.1944

   OKUPATORJEVI SODELAVCI

              DOMOBRANCI        

USTRELILI ZAVEDNO SLOVENSKO 

               UČITELJICO   

        ŠTEFKO PREŠEREN

Na pogorišču Mikličeve domačije v vasi Cesta je 29. maja 1983 bilo odkrito spominsko obeležje na osnovi pobude Odbora tedna tradicij NOB pri KO ZB NOV Dobrepolje. Po načrtu Ignaca Mikliča je bil  izdelan pri podjetju Mineral v Ljubljani. Avtor napisa je bil dr.Avguštin Lah

Jože Miklič , rojen 11. julija 1922, je do konca 1941 živel v Ljubljani ter se nato vrnil domov. 28. aprila 1942 je prva enota Dolenjskega bataljona prišla v Dobrpoljsko dolino in Jože se ji je takoj pridružil. Po italijanski kapitulaciji je postal v IX. brigadi komisar čete. Padel je 28. junija 1944 v Stehanji vasi.

Obeležke je izdelano iz temnega marmorja dimenzije 60x147x15 cm. Vklesane črke so poudarjene z rdečo barvo, ki je nekoliko zbledela.

Ev. št. enote: 21947

[zvezda]

SOVRAŽNIKOV

OGENJ

JE JULIJA 1942

UNIČIL

DOM

MIKLIČEVIH

A STRETI

NI MOGEL

NJIHOVIH

ŠEST

PARTIZANOV

29.V.1983