Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
4215
Padlim borcem in talcem
V bližini železniške postaje in križišča Hrastnik-Sevnica-Laško

Plošča na prvi strani:

Slava padlim za svobodo
1941 - 1945

Bostič Anton   talec
Bostič Marija  talec
Brezjan Enest   talec
Česen Janez   talec
Dremelj Leopold   talec
Kosmač Franc   talec
Pohor Ivan  talec
Smodej Franc   talec
Tramšek Ivan   talec
Udovč Alojz   talec
Aškerc Miha   partizan
Frece Janez  partizan
Jakun Andrej  partizan
Krempuš Mirko  partizan
Krempuš Stanislav  partizan
Lešek Stanko  partizan
Martinšek Rudolf   partizan
Peklar Jože   partizan
Plazar Fridrik  partizan
Polak Anton  partizan
Skok Alfonz  partizan
Slanšek Leopold   partizan
Strel Viktor   partizan

ZB ZIDANI MOST

Plošča na zadnji strani:

Tiho od nas ste odšli
tovariši, v noč - brez povratka
v prsih teži nas bolest
v nemem spominu na vas.

Semena zlata čez plan
razveli ste se v setvah jesenskih,
tiho potem ste odšli
niste čakali plodov.

Obstoječi spomeniki
Datum vnosa pred migracijo: 0020/05/10 23:38:00
Bor1974, 05.07.2019, nedokončano Ljubo Motore, 11. 5. 2020 - dokončano
Spomenik
Laško
1860 ŠIRJE, 1751/50
4353
Jožef Škodnik, Avče

Kamnita plošča, vzidana na hiši je visoka 50 cm, široka 40 cm. Odkrita je bila ob petnajsti obletnici smrti Jožefa Škodnika, dne 28. marca 1959.

  • Tomaž Pavšič: Spomeniki in spominske plošče osebam v občinah Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica, Sežana in Tolmin. Goriški letnik, št. 8, 1981, str. 244.

Foto: PK

Jožefa Škodnika so nemški okupatorji kot partizanskega borca ranjenega zajeli v Gorenjem Avščku, ga zverinsko mučili in usmrtili z obešanjem pred domačo hišo.

Spominska plošča je vzidana na hiši Avče št. 37.

DNE 28. III. 1944 JE BIL NA

TO MESTO PRIPELJAN,

OD NEMŠKE KROGLE

RANJEN TOV. ŠKODNIK

JOŽEF. ROJEN 29. 2. 1912

In ZVERINSKO OBEŠEN.

     SLAVA MU!

AVČE, 28. III. 1959

                  Z. B. AVČE

Obstoječi spomeniki
PK, 6. 8. 2019
20.6.2024. 00:00
M. Kermavnar,7.9.2021, fotografija 3, združitev dveh zapisov istega obeležja Obisk 16. 6. 2024 M. Hladnik
Spominska plošča
Kanal ob Soči
K. o. 2263 Avče, parc. št. 1345.
3938
Avče

Na tlakovano ploščad sta postavljena kamnit obelisk in kamnit blok z napisno ploščo. Spomenik je posvečen 23 padlim vaščanom in žrtvam fašizma. Odkrit je bil 29. 11. 1958, avtorja Jože Komel in Bruno Skubin.

EŠD 24468

Avče, sredi vasi, med h. št. 37, 38 in 39.

[zvezda] SLAVA

PADLI V NOB 1941 - 1945

ŠKODNIK FRANC

ŠKODNIK JOŽE

MAKAROVIČ JANKO

LAŠČAK IVAN

JERICIJO SILVESTER

PRESEN MIHAEL

PRINČIČ RAFAEL

UMRLI V INTERNACIJI

KOVAČIČ STANISLAV

JERICIJO KAREL

KOLENC ANTONIJA

POSARELI SREČKO

JERMOL ANTON

MAKAROVIČ FRANC

JAKOPIČ GABRIJELA

ŠKODNIK ALOJZ

LANGO BRANKO

HUMAR STANISLAV

GORJUP LEOPOLD

HVALICA AVGUST

ŽBOGAR STANISLAV

MUNIH ALOJZ

KLAVŽAR ALOJZ

STANIČ RUDI

AVČE 29. 11. 1958

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik nedokončano neobiskano, dopolnila PK, 6. 8. 2019
20.6.2024. 00:00
M. Kermavnar,7.9.2021, fotografija 3 Obisk M. Hladnik 16. 6. 2024
osrednji vaški spomenik
Kanal ob Soči
K. o. 2263 Avče, parc. št. 1353
8882
Ig, pokopališče, Javornik Jože
  • SIstory navaja Ime in priimek: Jože Javornik, Oče: Martin, Mati: Marjeta, Datum rojstva: 22. 04. 1878, Kraj rojstva: Jerova vas, Kraj bivanja: Ig, Stara občina: Ig, Nova občina: Ig, Poklic (soc. status): mesar, Datum smrti/izginotja: 20. 12. 1943, Kraj smrti/izginotja: Kozlerjeva gošča (Barje), Kraj pokopa: Ig.

»Krajevna skupnost Ig
Ig
[…]
Javornik, Jože st., roj. 22. 4. 1878, mesar, Martin + Marjeta Pajk, Ig 34; aktivist, s hčerkami Ivo, Jožefo in Marijo (Milko) podpiral partizane, oskrbovali s hrano, obveščali, prenašali pošto; aretirali so ga 12. 7. 1943 na podlagi denunciacije ('per associazione sovversiva, favoreggiamento, concorso in bande armate e porto abusivo di armi'); 20. 12. 1943 so ga DMB ustrelili v Kozlerjevi gošči.«

  • Ferdo Gestrin, Seznam pripadnikov, aktivistov in terencev OF, Svet pod Krimom, 2., prenovljena izdaja, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016, str. 303.                                                                                                                     Opomba: Podatek o dnevu rojstva na nagrobni plošči se ne ujema s podatkom o dnevu rojstva v SIstory in v knjigi Svet pod Krimom Ferda Gestrina.
Pokopališče Ig, stari del, ob zidu levo od pokopališkega vhoda s parkirišča ob cesti Ig–Iška Loka, 3. grob.

                JAVORNIKOVI
JOŽE   * 20. 4. 1878     + 20. 12. 1943.

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 28.3.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič
28.3.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Ig
K.o.1700 Ig, parc. št. 1816
5419
GORIŠNICA-Spominska plošča padlim nekdanjim učencem v nekdanji OŠ, odstranjena

Osnovna šola v Gorišnici je po vojni nosila ime po Francu Belšaku, borcu, padlem pri Toplakovi domačiji.  Ob 200-letnici šole in 15-letnici osvoboditve so 2. oktobra 1960 v avli šole postavili spominsko ploščo 27 padlim borcem v NOB, nekdanjim učencem šole. Ob rušenju stavbe so ploščo sneli in je danes shranjena v prostorih občine, kjer čaka na ponovno namestitev.

Njena lokacija trnutno ni znana.

Vir-sliki in tekst: Kamra, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

                                       zvezda

NAJ TA HRAM ŠE NAPREJ Z USPEHOM SEJE

PLEMENITO SEME KULTURE IN PROSVETE

ZA SREČNO BODOČNOST SOCIALISTIČNE

DRUŽBE ZA KATERO JE PADLO V ČASU NOB

27 BORCEV NEKDANJIH UČENCEV TE ŠOLE

             OB 200 LETNICI ŠOLE IN 15 LETNICI OSVOBODITVE

MREVLJE                                                GORIŠNICA 2.10.1960

Uničeni spomeniki
D.Divjak, 24.4.2020
24.4.2020. 00:00
Spominska plošča
GORIŠNICA
K.o.: 408-GORIŠNICA, št. parc.: 374/6
9262
Pokopališče Sostro, Anton in Leopold Jager

Brata sta padla 3. novembra 1943 potem, ko so njihovo skupino dvanajstih partizanov na poti v partizansko enoto, zajeli Nemci pri naselju Žukovo nad Ortnekom ter jih vse ustrelili.
.
Leopold Jager. Sistory.
datum rojstva: 7. 9. 1923, kraj rojstva: Dobrunje, vojni status: Vaški stražar/mobiliziran v partizane, datum smrti: 3. 11. 1943, kraj smrti: Žukovo, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
Anton Jager. Sistory.
datum rojstva: 4. 2. 1922, kraj rojstva: Dobrunje, vojni status: Vaški stražar/mobiliziran v partizane, voj. enota, čin: I. SNOUB Toneta Tomšiča, datum smrti: 3. 11. 1943, kraj smrti: Žukovo, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

Pokopališče Sostro, oddelek ZID, vrsta AD, številka 4

J   A   G   R   O   V   I

ANTON *4.2.1922 + 3.11.1943

LEOPOLD *7.8.1923 + 3.11.1943

Neobiskani spomeniki
D. Divjak 15.8.2024
15.8.2024. 00:00
Grob
Ljubljana
K.o.: 1773 - Dobrunje, št.parc.: 168/7
3585
Kanal ob Soči, grobnica na pokopališču
Ob pokopališkem zidu, Kanal ob Soči. ob glavni cesti Nova Gorica-Tolmin Hiša v bližini: Morsko 1A

PADLI V NOB

    leva plošča:
PO TEH HRIBIH BREZ MIRU
SO TROHNELE NAM KOSTI.
OGENJ ŠE IZ NJIH PLAMTI,
KO POČIVAMO V JUNAŠKEM SNU.
POMNITE,
NAŠ DUH NAD VAMI BDI,
VAM SVOBODO JE RODILA NAŠA KRI!
[zvezda]

   desna plošča:
KRAJC JOŽE   RAKEK
SLEJKO JOŽEF    RAVNE-ČRNIČE
NAMAR IVAN    BIZJAKI-SREDNJE
SIRK LEOPOLD    NOŽNO-BRDA
PERŠE RUDOLF    KAMBREŠKO
GOLOLIČIČ JOŽEF    GORENJA VAS
ŽNIDERČIČ ŠTEFAN    LIG
5 NEZNANIH BORCEV
    horizontalna plošča:
VEČNA VAM SLAVA  IN HVALA

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 1. 11. 2018; nedokončano
20.6.2024. 00:00
M. Kermavnar, 7.9.2021, fotografije, napis na spomeniku Obisk in dve fotografiji M. Hladnik 20. 6. 2024
Nagrobnik
Kanal ob Soči
2270 MORSKO, 527/6
8445
Tončkov dom na Lisci (infotabla)

Lastnik fotografije  s Titom in Jovanko: Ljubo Motore iz Sevnice

Pod Tončkovim domom na Lisci, Podgorica št. 36.

3. Fotografija je bila posneta ob zadnjem obisku Josipa Broza Tita na Lisci 3. maja 1974. Poleg Tita in soproge Jovanke so pred vhodom v Tončkov dom na fotografiji še pevci Okteta iz Trbovelj, /.../

Obstoječi spomeniki
4.7.2023, bb
9.3.2024. 00:00
Neznana oseba je z ostrim predmetom poskusila izbrisati fotografijo s Titom: črte čez obraz.4.7.2023 M.Kermavnar, 9. 3. 2024, po informaciji Mojce Luštrek je infotabla še vedno poškodovana. Dodal katastrske podatke.
Informacijska tabla, fotografija
Sevnica
K. o. 1361 Podgorje, parc. št. 5/31
5208
KOŽLJEK - grobišče spomenik padlim partizanom X. SNOUB - Ljubljanska

Na serovzhodni strani pokopališča, ob zidu, je grobišče s kamnitim stebrom, delno vzidan v pokopališki zid. visokim 2,00 m, kvadratnega preseka 0,50 x 0,50 m, pokrit s kamnito ploščo in vklesanim napisom, posvečen tu pokopanim padlim borcem. Nad napisom je vklesana petokraka zvezda.

Pred stebrom je popločena površina, in pred njo  grobišče, veliko 1,00 x 3,00 m,  ki je okvirjeno z betonskim robnikom.

https://wp.me/p4TOBI-9y / foto Miloš Toni

Na severovzhodni strani pokopališča, ob cerkvi sv. Ane v naselju Kožljek.

  V  TRAJEN  SPOMIN

12 BORCEM

11 NEZNANIM

X. SNOUB XVIII. DIVIZIJE,

KI SO  PADLI  V  DNEH  OD

                      8.- 10. OKTOBRA 1943

V BOJU PROTI   NEMŠKEMU   OKUPATORJU.

BLANŽ JANEZ

Obstoječi spomeniki
D.Divjak, 3.april 2020, T.Bizjak in P.Strajnar 17.9.2020 6.maj 2021 dopolnil D.Divjak
6.5.2021. 00:00
6.5.2021 popravil povezavo na Obeležja Cerknica
kamen
Cerknica
k.o.: 1657 - Kožljek, parc. št.: *2
8870
Ig, pokopališče, Ciber Jakob
  • SIstory navaja Ime in priimek: Jakob Ciber, Oče: Matija, Mati: Marija, Datum rojstva: 16. 07. 1898, Kraj rojstva: Kot, Kraj bivanja: Kot 17, Stara občina: Ig, Nova občina: Ig, Poklic (soc. status): kmet, Datum smrti/izginotja: 13. 12. 1942, Kraj smrti/izginotja: Rab, Kraj pokopa: Rab.

»[…]
65. CIBER Mateja Jakob                 Knaflji
[…]«

  • Franc Potočnik, Seznam žrtev fašističnega terorja na Rabu, Koncentracijsko taborišče Rab, Koper: Založba Lipa, 1975, str. 331.
Pokopališče Ig, Ljubljana, od pokopališkega vhoda iz novega dela pokopališča v stari del pokopališča, desno, 4. vrsta, 3. grob z desne strani vrste.

[križ, cvet]
CIBROVI
JAKOB    * 1898     + 1942   NA RABU

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 26.3.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič
26.3.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Ig
K.o.1700 Ig, parc. št. 1816
9616
Padli delavci in delavke Poštne hranilnice

Marca 1946 je bila v dvorani stavbe nekdanje Poštne hranilnice svečano odkrita spominska plošča štirim padlim delavcem in delavkam.
O plošči ni znanega nič razen kratkega poročila o odkritju, ki ga je objavil Slovenski poročevalec. Poznejši pregledi spomenikov NOB plošče ne omenjajo. Po poizvedbi danes plošče v stavbi ni.
Vir:
"Spominska plošča junakom Poštne hranilnice", Slovenski poročevalec, 22. 6. 1946, str. 6 (vir slike 1) (povezava).

Plošča je bila vzidana v dvorani Poštne hranilnice, v stavbi, kjer danes deluje Ministrstvo za finance, na Cankarjevi cesti 18 v Ljubljani.

Za pravico, svobodo in lepšo bodočnost slovenskega naroda so žrtvovali svoja življenja Dušan Podgornik, Francka Lavrič, Irma Ballogh, Maks Komar. Slava junakom!

Uničeni spomeniki
Ivan Smiljanić
25.4.2025. 00:00
Spominska plošča
Ljubljana
3303
Tunjice

Na pokopališču, obdanem s kamnitim zidom, so historični nagrobniki. Na zidu ob vhodu je plošča posvečena 16 (in ne 15, kot piše v RKD) borcem in talcem.

Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 51.

EŠD 16954

Pokopališče Tunjice, levo od vhoda na pokopališče pri mrliški vežici, na zidu tik ob vratih. Pokopališče je na JV strani pod cerkvijo sv. Ane nad Tunjicami. Hiša v bližini: Tunjice 9

PADLI BORCI IN TALCI V NOV

        V LETIH 1941 - 1945

BRELIH ANTON         1907 - 1944 

BUTALIČ MATEVŽ     1915 - 1944

KOŽELJ JAKOB         1900 - 1944 

LAH JANEZ                 1920 -1943 

LANIŠEK JERNEJ       1923 - 1942 

LANIŠEK VALENTIN  1915 - 1944 

PETEK AVGUST          1916 - 1944

PREGLED FLORJAN  1909 - 1945 

ROMŠAK JANEZ        1902 - 1944 

SEDUŠAK JOŽEF        1912 - 1943 

TORKAR VINCENC    1911 - 1944 

URŠIČ JUSTIN            1925 - 1942 

VRHOVNIK ANTON    1923 - 1942 

VRHOVNIK FRANC    1931 - 1944 

ŽAGAR FRANC           1906 - 1943 

KOŽELJ FORTUNAT   1903 - 1945

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 21. 7. 2018
16.8.2023. 00:00
M. Kermavnar, 16.8.2023, razdelil obstoječi zapis in podatke o plošči iz leta 1995 o vseh žrtvah 2. svetovne vojne prenesel na zapis na sloju Obeležja.
temna marmornata plošča
Kamnik
1900 TUNJICE, 3
3302
Komendska Dobrava-Spomenik

Posvečenih je vaščanom Komendske Dobrave za podporo med NOB, partizanski bolnišnici dr. Tineta Zajca, odborom, komitejem in kurirjem ter vojaškim enotam. Postavljen 14. 8. 1974, preurejen 2002.

EŠD 14139

Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 51.

Na začetku vasi (na južnem koncu) zraven avtobusne postaje.

PARTIZANSKA
BOLNICA
DR. TINETA ZAJCA

OF
OKROŽNI ODSBOR OF
KAMNIK
OKRAJNI ODBOR OF KOMENDA
OKROŽNI KOMITET K. P. S.
KAMNIK
CENTRALNI KOMITET K. P. S.
KOMENDA
KURIRJI

DOBRAVA
NAM DAJALA
V LETIH 1941 1945
SVOJE OKRILJE
ZVEZA BORCEV KOMENDA
14. 8. 1977

KAMNIŠKA ČETA
BATALJON
GORENJSKI KOKRŠKI
ODRED
PREŠERNOVA BRIGADA
ŠLANDROVA BRIGADA
V. O. S. - V. D. V.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 21. 7. 2018 2.avgust 2021 dopolnil D.Divjak
2.8.2021. 00:00
2.8.2021 dopolnil podatke D.Divjak
štirje granitni bloki
Komenda
K.o.: 1902 - KLANEC, št.parc.: 750/2
1451
Slovenska Bistrica

Na betonskem podstavku s štirimi kovinskimi ploščami stoji kip partizana bombaša, delo kiparja Lojzeta Lavriča. Na ploščah so imena padlih in verz Otona Župančiča. Kip je bil postavljen 29.11.1952.
EŠD 20159

Na Trgu svobode v križišču s Partizansko ulico, Slovenska Bistrica.

   DOMOVINA JE ENA

NAM VSEM DODELJENA

    IN ENO ŽIVLJENJE 

       IN ENA SMRT

                    O. ŽUPANČIČ

.

       AVGUŠTIN ANTON

         BERLIČ ANTON

     DERNOVŠEK RIHARD

           FERJUC IVAN

       JAVORNIK ANTON

           KOREN JURIJ

           KOSI SLAVKO

       KURJPEC MARTIN

        LESKOVAR IVAN

         VENGUŠT IVAN

.

         MAJAL IGNAC

         NOVAK MILAN

        NOVAK SLAVKO

        PRAH MATILDA

        PREDAN JANKO

  PROSENJAK VILIBALD

       PUŠNIK MARICA

       PASKOLO JAKOB

            RUP KARL

         SAJKO DUŠAN

         ŠTRITOF IVAN

      ČRETNIK ANTON

   JANŽEKOVIČ BORIS

.

       ŠTURM ANTON

         TURIN JOŽE

         TURIN KARL

        URGL ANTON

   VRHOVNIK FRANC

   VRHOVNIK FRANC

   VRHOVNIK ALBIN

  VRHOVNIK MARIJA

       ZAJC VLADO

VRHOVNIK FRIDERIK

  VRHOVNIK MARIJA

     SAJKO DUŠAN

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, 16. 4. 2017, sikano 2014 nedokončano
14.12.2023. 00:00
M. Kermavnar, 14.12.2023, dodal imena na spomeniku in katastrske podatke
kip bombaša na četverokotnem kamnitem podstavku z napisi
Slovenska Bistrica
K. o. Slovenska Bistrica, parc. št. 2499/3
4303
Talcem, Trbovlje

Tu je okupator 11. 3. 1944 ustrelil devet talcev iz celjskega zapora.  Postavljeno 21. 7. 1956.

EŠD 21866

30 m južno od hiše Gimnazijska cesta 17. Viden takoj iz križišča z glavno cesto skozi Trbovlje.

NA TEM MESTU SO 11.3.1944 POD  STRELI OKUPATORSKIH 

KRVNIKOV  PADLI ZA SVOBODO IN OBLAST  DELOVNEGA LJUDSTVA 

        TURK VINKO            ROJ.    5. 7. 1925 V  BRASLOVČAH 

        ROJNIK FERDO       ROJ.  24. 11. 1901 V BRASLOVČAH 

        JUHART  VINKO      ROJ.    8. 1. 1912 V  BRASLOVČAH 

        RAK FRANC             ROJ.  18.  8. 1891 V BRASLOVČAH 

        RANČIGAJ FRANC  ROJ.  25. 3. 1926 V BRASLOVČAH 

        TURNŠEK FRANC   ROJ.  10. 8. 1912 V BRASLOVČAH 

        ROMIH LEOPOLD   ROJ.   14. 11. 1910 V TRBOVLJAH 

DOMOVINA SLAVI NJIH SPOMIN! 

                                                                               ZB NOV II.RAJONA

                                                                                      TRBOVLJE

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik neobiskano nedokončano Obiskal in dokončal: Janez Jani Majes
11.7.2020. 14:32
Spominska plošča na oblikovanem kamnu
Trbovlje
1308
Mlinše

Pokončna pravokotna plošča iz glajenega tonalita (odkrita 1954) z vklesanimi imeni padlih in s svetlim kamnitim okvirom, na katerem je vklesano posvetilo. Posvečena je padlim v NOB iz Mlinš in Kolovrata.
EŠD 19262

Mlinše 12 oz. 12b, na obcestni fasadi trgovine in KS.

 [zvezda]
PADLI ZA SVOBODO 1941 – 1945

    PADLI KOT BORCI V NOV 

GRABNAR JOŽE            * 1899 – 1944
JOGER STANKO            *19XX – 19xx
CIRAR JOŽE                   *191X – 194x
VOZELJ FRANC             *1924 – 1943
RAZPOTNIK RUDOLF    *1915 – 1945
RAZPOTNIK ALBIN        *1904 – 1944
LOGAJ JOŽE                  *1910 – 1944
KOLENC FRANC            *1926 – 1944
SEVER AVGUST             *1921 – 1942
SEVER FELIKS               *1925 – 1942
KOVAČ CIRIL                  *190x – 1944
ŠKRINJAR MARTIN        *1907 – 1944
KRALJ STANKO              *1927 – 1944
KRALJ PEPCA                *1925 – 1944
ŠTIGLIC JOŽE                *1922 – 1944
GRADIŠEK FRANC        *1919 – 1944
RAZPOTNIK ANTON      *1912 – 1944
LENIČ IVAN                    *1915 – 1944
ZUPANČIČ RUDOLF      *1923 – 1944
ZUPANČIČ ANTON        *1926 – 1944
LAZAR IVAN                   *1926 – 1943
GRILJ ALOJZ                  *1917 – 1944
GRILJ JOŽE                    *1921 – 1944
SLAPNIK ALBIN              *1916 – 1945
BRODAR ALOJZ             *1919 – 1942
PODBREGAR FRANC    *1901 – 1945
STRMLJAN IVAN            *1905 – 1944
MRČUN STANKO           *1926 – 1945
PRESTOR JOŽE             *1902 – 1944
VOZELJ ANTON             *1905 – 1944
GIAKOMELLI IVAN         *1911 – 1944
OCEPEK FRANC            *1919 – 1945
KOPORC RUDOLF         *1915 – 1944

    USTRELJENI KOT TALCI

GRILJ FRANC                 *1923 – 1944
KOPORC IVAN                *1894 – 1944
SLAPNIK JOŽE               *1913 – 1944
BRVAR IVAN                   *1919 – 1942
BRVAR LEON                  *1921 – 1942
HRIBAR IVAN                  *1914 – 1944
BRVAR FRANC                *1912 – 1944
ŠTIGLIC VINKO               *192x – 1943
OCEPEK FRANC             *1917 – 1944
ŠEŠLAR STANKO            *1916 – 1944
LAVRIN IVAN                   *1923 – 1943
LAVRIN JOŽE                   *1926 – 1943
SEVER FELIKS                *1887 – 1942
SEVER MARIJA               *1893 – 1942
KOKOLE ALBIN               *1925 – 1943
KOKOLE FRANC             *1921 – 1943
DOLINAR FRANC            *1885 – 1944

    UMRLI PO RAZNIH TABORIŠČIH

LOGAJ JOŽE                   *1908 – 1944
RAZPOTNIK FRANC       *1920 – 1945
STRMLJAN NEŽA            *1883 – 1944
LAVRIN IVANA                *1900 – 1945
ŠTIGLIC JOŽE                 *1893 – 1944
PODBREGAR ANTON    *1911 – 1943
REBOLJ JOŽE                 *1922 – 1944
URANKAR IVAN              *1909 – 1945
BRVAR FRANČIŠKA       *1923 – 1942
BRVAR HELENA              *1884 – 1942
BRVAR MARIJA               *1895 – 1942
BRODAR FRANC             *1906 – 1942
BORŠTNAR RUDOLF      *1912 – 1942
LAVTAR RUDOLF            *1897 – 1944
PRAŠNIKAR ANTON       *1910 – 1945
OSOLNIK STANKO          *1911 – 1945
STRMLJAN FRANC          *1895

    PADLI KOT ŽRTVE FAŠ. NASILJA

GRDEN IVAN                    *1905 – 1941
ROME IVA                         *1923 – 1945
RANČIGOJ MILAN            *1913 – 1945
GRILJ JOŽE                      *1930 – 1943
LOGAJ JURIJ                    *1895 – 1944
SMRKOLJ JAKOB             *1891 – 1943
STRMLJAN IVAN              *1876 – 1944
BORŠTNAR FRANC         *1883 – 1944
KOPORC JOŽE                 *1907 – 1945
SLAPAR BERNARD          *1913 – 1943

nedokončano,   preveriti napis

M. Hladnik 5. 4. 2017 nedokončano
20.6.2024. 00:00
M. Kermavnar, 20.6.2024, po fotografijah dopisal imena na spomeniku
spominska plošča
Zagorje ob Savi
2976
TOMIŠELJ, krajevno pokopališče - grobišče pobitih v NOB

EŠD: 11742

Grobišče predstavlja okoli 2 x 3,5 m obrobljena površina, ki ima osrednji del prekrit z obdelanimi pravokotnimi ploščami, medtem ko nagrobnik predstavljajo osrednja kamnita plošča velikosti 50 x 140 cm, z vklesanim daljšim sporočilom ter tri plošče na levi ter eno ploščo na desni strani, na katerih so vklesana imena in priimki pobitih. Vse so iz svetlega kamna in vse so vzidane v steno pokopališkega zidu na jugovzhodnem delu pokopališča, v neposredni bližini mrliške vežice.

Tomišelj - krajevno pokopališče. Hiša v bližini: Tomišelj 37B

     Sredinska plošča:

                               NA TEM POKOPALIŠČU IN 
V TEM GROBU POČIVAJO ŽRTVE BELOGARDISTIČNEGA NASILJA 
  IZ KOZLERJEVE GOŠČE, MED NJIMI ŠTIRJE OTROCI PIONIRČKI
          POBITI JESENI 1943 DAROVALI SO SVOJE ŽIVLJENJE 
 ZA SVOBODO DOMOVINE IN LJUDSTVA, ZA ZMAGO SOCIALIZMA
                  ZATO SPOMIN NANJE NE BO NIKOLI UGASNIL.
.
     1. plošča na levi:

FRANC MALEŽIČ
     1924 – 1943
.
     2. plošča na levi:

          JOŽE 
      OGORELC 
     1924 – 1943
.
     3. plošča na levi:

          [zvezda]
 PADLI ZA SVOBODO
KORENČAN BERNARD
   19.8.1922 - 2.2.1944
    POTOČNIK JANEZ
       ŽAGAR ANTON
            30.7.1942
SLAVA PADLIM BORCEM
.
     Plošča na desni:

       [križ]       TONČEK 
                 HUDOROVIČ
                    *17.1.1929
                   +20.12.1943
             V CVETU MLADIH LET 
             STA ZAPUSTILA SVET
MED ZVEZDAMI LJUBEZEN LE GORI
       KO JE NA SVETU NIČ VEČ NI.

Obstoječi spomeniki
T. Bizjak, 8.4.2018.
26.6.2024. 00:00
M. Kermavnar, 26.6.2024, dodal fotografiji 3/2 in 3/3
grob, kamite plošče - memorialna dediščina
Ig
k.o. 1702 - Tomišelj, parc. št. 303/1
8412
Valantič, Šmihel

V noči od 22. na 23. december 1943 so domobranci v Novem mestu pomorili vso Valantičevo družino, ki je sodelovala z OF od 1941 dalje: Alojzij Valantič, napredni pleskarski mojster, njegova zelo verna žena in najmlajši sin Lojzek, ki je bil ministrant pri frančiškanih, je vsa petčlanska družina sodelovala v OF že leta 1941. Hčerka Vida, ki je končala meščansko šolo, je 7. maja 1942 odšla v partizane v vzhodnodolenjski odred, pozneje pa v Gubčevo brigado. Po zlomu Italije je padla kot borka ljubljanske brigade na Ilovi gori 4. novembra 1943. Očeta so Italijani odpeljali v internacijo, od koder se je vrnil novembra 1943. V njegovi delavnici se je naselila skupina domobrancev, ki jim je poveljeval Jože Mavec – Gliha. V skupini sta bila tudi Franc Mavec – Šime in Alojzij Zupančič – Brko. Jože Mavec se je nastanil v hiši nad družinskimi prostori, da je Valantičeve lažje nadzoroval. Na večer 22. decembra 1943 se je kmalu po devetnajsti uri razbesnela nevihta. Med 21. in 22. uro je bilo okrog Valantičeve hiše slišati divje streljanje. Klicev na pomoč ni bilo slišati, le pred začetkom streljanja je ena od sosed videla mimo hiše drdrati voz. Pozneje so ugotovili, da je nekdo peljal mimo Valantičev pleskarski voziček. Nanj so domobranski morilci naložili pobita trupla Valantičeve družine in jih peljali na bližnji breg Krke. Pri nekdanjem napajališču pod kandijsko bolnišnico so jih pometali v vodo. Streljanje se je začelo po umoru Valantičevih in je povsem utihnilo šele po polnoči. Streljali so Nemci, ki so prihiteli na kraj umora. Ali so se tako dogovorili s svojimi hlapci ali je kdo poslal ponje, ni mogoče izvedeti. Mrtev ali ranjen ni bil nihče ne med Nemci ne med domobranci, pobita je bila le Valantičeva družina. Naslednje jutro je prišel na kraj zločina gestapovec s policijskim psom. Pred Valantičevo hišo se je zbralo veliko ljudi. Čakali so, da bodo pripeljali krste in vanje položili žrtve. Saj ni nihče vedel, da so jih takoj potem, ko so jih pomorili, odpeljali in pometali v Krko. Pes ni našel sledov. Ker je bilo mesto po umoru Valantičevih zmeraj bolj ogorčeno, je kaplan Karel Wolbang zločin v »pojasnil« v pridigi. Dejal je, da so Valantičevo družino pomorili partizani, ki so ponoči vdrli v mesto.

V začetku februarja 1944 so domobranci poslali po Milko Brodschneiderjevo in Magdo Kleindienstovo,  dobri prijateljici Valantičeve družine, z naročilom, naj prideta takoj na breg Krke pod tovarno Jožeta Pence. Na bregu je ležalo truplo štirinajstletnega Lojzka Valantiča, ki ga je reka naplavila nekaj tednov po umoru; truplo je imelo zevajočo rano na vratu.

V začetku marca je Krka pri Seidlovem jezu naplavila trupli matere Marije in hčerke Alme Valantič. Ob koncu marca 1944 so potegnili iz vode še truplo očeta Alojzija Valantiča. Dobre tri mesece je ležalo skoraj na istem mestu, kjer so ga morilci vrgli v Krko. Sledovi strahotnih ran so pričali o tem, da se je bojeval z zločinci, ko je branil družino, dokler je mogel. Mater Marijo in hčer Almo so pokopali na novomeškem pokopališču, sina Lojzka in očeta Alojzija pa na šmihelskem.

 

  • Ema Muser: Spomeniki naj govore (1972)
Lokacija na pokopališču Šmihel pri Novem mestu ni natančno označena.

KURIR LOJZEK 
VALANTIČ
+ 24. 12. 1944

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik po spletni strani QR-NOB (https://www.qr-nob.com/slovenija/spomenik-valantic/)
25.6.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Novo mesto
K. o. 1484 Šmihel pri Novem mestu, parc. št. 451/4
7702
BOROVNICA, krajevno pokopališče - grob Janeza Demšarja - Jerneja

Janez Demšar - Jernej je padel kot terenec in sekretar KP rajonskega komiteja Borovnica, dne 14.12.1942 in sicer v neposredni bližini bunkerja v hribu Šumnik nad Borovnico.
Tega dne so po izdaji domačina iz Borovnice, belogardisti obkolili skrivališče - bunker terencev v težko dostopnem kraju v Šumniku, v katerem so bili Janez Demšar - Jernej, Tone Zalar - Žan in Viktor Kirn - Janušek, vsi aktivisti in funkcionarji rajonskega komiteja KP Borovnica. Že po prvih strelih je bil smrtno zadet Tone Zalar - Žan, Janez Demšar - Jernej je obstreljen zgrmel v okoli 30 m prepad in umrl, medtem ko se je Viktor Kirn - Janušek predal, bil interniran, po razpadu Italije pa se je priključil Cankarjevi brigadi in kot  komisar brigade ranjen dočakal osvoboditev leta 1945.
(povzeto po pisnih virih Viktorja Kirna in Franca Pasetta - T.B.)

Borovnica, krajevno pokopališče

TUKAJ POČIVAJO

            MIVŠEK JANEZ  1866 - 1933,                                       MIVŠEK AVGUST  1900 - 1924 ,                                *DEMŠAR JANEZ  1910 - 1942,                                    MIVŠEK IVANA   1881 - 1971,                                      BEDEN FRANCKA  1931 - 2007,                                  VRHOVEC JANEZ  1927 - 2013,                                  BEDEN REMIGIJ 1932 - 2017

Obstoječi spomeniki
P.Strajnar in T. Bizjak
9.9.2022. 00:00
kamen, grob - memorialna dediščina
Borovnica
k.o. 2004 - Borovnica, parc. št. 319/2
466
Talcem, Zabrežje pri Vodicah

Spomenik štirim talcem, ustreljenim 18. septembra 1941, in trem padlim partizanom je bil odkrit leta 1960. Kamnosek F. Burnik iz Mengša ga je izklesal iz kamnitega bloka železniškega viadukta iz Borovnice.   

Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 57.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 211.

Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 54.

na levi ob cesti od Vodic proti Žejam pri Komendi; nasproti industrijske cone

Petim talcem

Žrtvam fašizma

22. 5. 1943
Miha Kepic
Tonček Žavbi

17. 2. 1944
Franc Stenovec

18. 9. 1941
Ervin Mlekuš
Jože Govekar
Heerman Šteblaj
Rudolf Doblšek

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik 20.avgust 2021 dopolnil D.Divjak
20.8.2021. 00:00
20.8.2021 dopolnil podatke D.Divjak
kamen z napisom
VODICE
K.o.: 1905 - MOSTE, št.parc.: 1220/4
9004
Marezige, pokopališče, Sabadin Renato

Sistory navaja;  Ime in priimek: Radoslav (Renato) Sabadin, Oče: Ivan, Mati: Pavla, Datum rojstva: 17. 03. 1926, Kraj rojstva: Sabadini, Kraj bivanja: Marezige, Stara občina: Marezige, Nova občina: Koper, Poklic (soc. status): kmečki sin, Datum smrti/izginotja: 15. 08. 1944, Kraj smrti/izginotja: pri Višnji gori, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija.
.
»Občina Koper
a) Padli borci in aktivisti v NOB in odporniških gibanjih 
[…]
SABADIN RENATO RADOSLAV (Ivan), Marezige – Sabadini 
roj. 17. 3. 1925, delavec, pripadal 9. SNOB »Kočevski«, padel 15. 8. 1944 pri Višnji Gori«(Jože Hočevar [Ur.], Seznami žrtev po občinah, Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str. 758)
.
Opomba: Letnica rojstva se v knjigi Slovenska Istra v boju za svobodo (1925) razlikuje od letnice rojstva v Sistory in na nagrobniku (1926). Podatek o poklicu je v Sistory (kmečki sin) drug kot v knjigi Slovenska Istra v boju za svobodo (delavec). 

Pokopališče Marezige, po tlakovani poti od glavnih pokopaliških vrat (mimo cerkve), levo, 1. vrsta, 1. grob od poti.

SABADIN

[fotografija v medaljonu]  RENATO   * 1926    + 1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 4.5.2024, po prilogi in fotografijah Zdenke Primožič
4.5.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Koper
K. o. 2611 Marezige, parc. št. 1139/3
9005
Marezige, pokopališče, Sabadin Severin

Sistory navaja: Ime in priimek: Severin Sabadin, Oče: Jožef, Mati: Uršula, Datum rojstva: 26. 05. 1922, Kraj rojstva: Marezige, Kraj bivanja: Marezige, Stara občina Marezige, Nova občina: Koper, Poklic (soc. status): kmet, Datum smrti/izginotja: 01. 05. 1944, Kraj smrti/izginotja: pri Šentjerneju pri Stari vasi, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija.
.

 »Občina Koper
a) Padli borci in aktivisti v NOB in odporniških gibanjih 
[…]
SABADIN SEVERIN (Jožef) Marezige – Plahuti, rojen 23. 3. 1922, delavec, pripadal 15. SNOB »Belokranjski«, padel 1. 5. 1944 pri Šentjerneju«
(Jože Hočevar [ur.], Seznami žrtev po občinah, Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str. 758)

»SABADIN Severin, partizan Belokranjske brigade. Rodil se je 26. maja 1922 v Marezigah pri Kopru, delavec. 
1. maja 1944 so ga v boju za Šentjernej domobranci pri Stari vasi ujeli in ga na mestu ustrelili.«
(Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 1. knjiga, Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Novo mesto: Dolenjska založba, str. 180)

Opombe:

Podatek o letnici smrti se na nagrobniku (1943) razlikuje od podatka o letnici smrti v Sistory, v knjigi Zločini okupatorjevih sodelavcev, 1. knjiga, in v knjigi Slovenska Istra v boju za svobodo (1944). 

Podatki o starših v Sistory se  ujemajo s podatki o starših na nagrobniku. 

Podatek o datumu rojstva se v Sistory in v knjigi Zločini okupatorjevih sodelavcev, 1. knjiga,  (26. 5. 1922) razlikuje od podatka o datumu rojstva v knjigi Slovenska Istra v boju za svobodo (23. 3. 1922).

Pokopališče Marezige, po poti od glavnega pokopališkega vhoda (ob cerkvi), desno, 2. vrsta, 4. grob. od navedene poti.

[križ]
SABADIN
[fotografija v medaljonu, v partizanski uniformi]     SEVERIN   * 1922    + 1943

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 4.5.2024, po prilogi in fotografijah Zdenke Primožič
4.5.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Koper
K. o. 2611 Marezige, parc. št. 1139/3
3241
Šmarca

Marmornati obelisk, posvečen devetinštiridesetim padlim borcem, talcem in žrtvam fašističnega nasilja iz vasi Šmarca, Homec in Nožic. Odkrit 27. 4. 1952 in prestavljen na trenutno lokacijo 30. 10. 1977. Novi spomenik je drugačen od starega; sliko starega gl. v Pomnikih.

Na vrhu strehe je bronasti grb 29. XI. 1943.

  • EŠD 21577
  • Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 50.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 215.
  • Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 60.
  • Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 55.
V parku nasproti trgovine Tuš (Šmarca 57), vzhodno od glavne ceste skozi Šmarco.

SLAVA!
PADLIM        PIBERNIK ALBIN
BORCEM      PIBERNIK JULKA
IZ                  JERAN JANEZ
ŠMARCE      ZOBAVNIK IVAN
                     ZOBAVNIK ALBIN
                     JERAN JAKOB
                     KOLENC JOŽE
                     ZOBAVNIK JANEZ
                     DOLENC IGNAC
                     BROJAN STANKO
                     BROJAN PAVLE
                     KOŽELJ FRANC
                     BURGAR JANEZ
                     KEPIC JANEZ
                     KRISTAN JANEZ
                     PETERLIN STANKO
                     PROSEN FRANC
                     JERAN JOŽKO
IN TALCEM  
                     BRAJER ANDREJ
                     JERAN FRANC
                     JERAN TONČEK
                     JERAN SLAVKO
                     KOTNIK KAROL
.
SLAVA!
PADLIM        ŠESEK ANTON
BORCEM     BURJA VALENTIN
IZ                  ZOR FRANCE
NOŽIC          AVBELJ SLAVKO
                     PIBERNIK ALBIN
                     ULČAR PAVEL
                     ULČAR JERNEJ
                     HUMAR KAROL
                     RAVNIKAR ANTON
IN TALCEM

                     GRAŠIČ JOŽE
                     GRAŠIČ PAVLA
                     ŠPACAPAN MIHA
                     AVBELJ MARIJA
                     AVBELJ OLGA
.
SLAVA!
PADLIM        ŠARC ROK
BORCEM     JERMAN STANKO
IZ                  JEREB MIHA
HOMCA        JEREB VENCESLAV
                     GRINTAL SLAVKO
                     ŠARC MARTIN
                     VELEPIČ DOMINIK
                     ŠTUPAR MARIJA
                     BOLKA PETER
                     BOLKA RUDI
IN TALCU
                     JUHANT MIHAEL

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 21. 6. 2018
5.4.2024. 00:00
M. Kermavnar, 5.4.2024, dopisal imena na plošči
ostrešeni steber s tremi marmornatimi ploščami
Kamnik
1909 ŠMARCA, 149/1
6038
Koritnica, Plošča Mulič Ivanu

Kovinska spominska plošča  z napisom pritrjena na oporni zid ob cesti in prekrita z žično mrežo, ki preprečuje padanje kamenja na cestišče. Plošča je bila odkrita 9.8.1981.

Plošča je pritrjena na oporni zid ob cesti Grahovo Koritnica kakih 300 m pred mostom čez Koritnico. Glede na velikost in lokacijo se težko opazi, še najbolj po sveči, ki je v držalu ob plošči. Hiša v bližini pod cesto: Koritnica 71

                          16.09.1944

                       JE TU PADEL

              MULIČ IVAN-STAREJŠI

KOT CIVILNA ŽRTEV VOJNIH RAZMER

.

                   KRAJEVNO ZDRUŽENJE

                   BORCEV NOV GRAHOVO

                   OB BAČI – KORITNICA

                                                  9.8.1981

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
30.7.2020. 00:00
Spominska plošča
Tolmin
K. o. 2244 Grahovo, parc. št. 616/4
3858
Taborišče pod Židovcem pri Miklarjih

Tu je bilo taborišče prvih belokranjskih partizanov. Nanj spominja napis, vklesan v skalo. Vklesal ga je občinski odbor ZB NOV Črnomelj 22. julija 1959.

Vodnik, 53, 54

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 92.

Vir Kamra navaja:

Po napadu pri vranoviškem mostu (Vranoviči pri Črnomlju), se je 5 pripadnikov črnomaljske bojne skupine utaborilo na vzhodnem pobočju vrha Židovec, približno 2km južno od kraja Miklarji. Skupini se je do konca avgusta pridružilo 8 borcev in teh 13 mož je tvorilo jedro kasnejše 1. belokranjske čete.

Ti borci so si v kotanji med skalami uredili bivališče in tam ostali do srede septembra 1941.

22. 7. 1959 je ZB NOV Črnomelj odprl na novo postavljeno brunarico. Poleg brunarice so v živo skalo vklesali napis, ki opozarja na prvo bivališče belokranjskih partizanov.

Obeležji o bivališču 1. čete belokranjskih partizanov sta dve. Prva je na mestu bivanja partizanov. Poleg tega je bila postavljena tudi spominska plošča v kraju Miklarji (ki je bila 24. avgusta 2015 prestavljena in stoji sedaj ob lovskem domu LD Loka Črnomelj na Bistrici pri Črnomlju. MK) 

Vir:

https://www.kamra.si/mm-elementi/item/brunarica-bivalisce-1-cete-belokranjskih-partizanov-1941-in-spominsko-besedilo-na-kamnu-poleg-brunarice.html

.

https://www.facebook.com/photo/?fbid=584728927022895&set=pb.100064573788772.-2207520000.

.

svobodnabeseda.si/SB-89-marec-2023 stran 10

.

Dolenjski list 30. julija 1959 poroča:

    »Ravno pred osemnajstimi leti - julija 1941 - so se pričeli zbirati v gozdovih nad Miklarji prvi belokranjski partizani. Tja jih je usmerila Partija, da prično z organiziranim oboroženim odporom proti okupatorju, da pričnejo boj za osvoboditev in nov družbeni red. Klic na odpor je našel v Beli krajini tako plodna tla kot malokje. Prvi belokranjski partizani so imeli od prve ure polno moralno in materialno pomoč pri ljudeh. Tem prvim partizanom so sledili tisoči Belokranjcev in Belokranjic. Zelo redki so bili, ki ne bi od pričetka do konca sodelovali ali podpirali veliki boj, ki so ga pričeli prvi partizani. 

     V gozdu nad Miklarji, kjer so prvi belokranjski partizani imeli bivališče, kjer so se zbirali in od koder so odhajali na prve oborožene akcije, je bila 22. julija lepa slovesnost: občinski odbor Zveze borcev Črnomelj je obnovil bivališče, ki so ga ta dan slovesno odprli. Bilo je to res prijetno spominsko slavje. Udeležilo se ga je približno 80 ljudi iz Črnomlja in okoliških vasi, predstavnikov organizacij in društev mladine, sorodnikov prvih partizanov in drugih. Med njimi so bili tudi nekateri prvi belokranjski aktivisti, preživeli borci prve partizanske čete , nekdanji skojevci in organizatorji narodnoosvobodilnega boja v Beli krajini. […]

     Po zaslugi Zveze borcev bo to prvo bivališče belokranjskih partizanov iz leta 1941 ohranjeno. V ta samotni kraj nad Miklarji, katerega ni nikoli pregazila okupatorjeva noga bodo poslej razen lovcev in logarjev zahajali tudi drugi ljudje. Pot do bivališča je od Miklarjev lahko dostopna, logarji pa so jo tudi vidno zaznamovali. Hkrati z obnovo bivališča nad Miklarji so vzidali spominsko ploščo na gozdarski hiši v Miklarjih v spomin na prve belokranjske partizane.

 «(Avtor ni naveden, Spominsko slavje nad Miklarji, Dolenjski list, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto, Leto X, Štev. 30 (488), Novo mesto, 30. julija 1959, str. 4)

Elektronski vir: dlib.si/stream/Dolenjski_list/PDF Dostop: 17. 12. 2023 

Pod hribom Židovec pri Miklarjih. približno 2km južno od kraja Miklarji. Nahajališče je v manjši vrtači sredi mogočnih gozdov in ga je brez poznavalca skoraj nemogoče najti. Zvezdica je sredi pravokotne parcele, ki od vzhoda do zahoda meri 540 m, v smeri jug-sever 20m in ni na lokaciji taborišča. LOKACIJO točno UGOTOVITI IN POPRAVITI!

BIVALIŠČE
1. ČETE
BELOKRANJSKIH
PARTIZANOV

Neobiskani spomeniki
M. Hladnik neobiskano Obiskal prvotno označeno lokacijo (ki je bila precej bliže Miklarji 1.op.MK), vendar omenjene skale nisem našel
18.12.2023. 00:00
M. Kermavnar, 18.1.2022, opis, fotografija iz internetne strani Kamra in sprememba lokacije na pravo parcelo. M.Kermavnar, 18.12.2023, opis dopolnil po prilogi Zdenke Primožič
napis v skali
Črnomelj
Katastrska občina: 1539 - MAVRLEN, parcela: 4789/148