Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
6061
Šentvid pri Stični, spominska plošča Antonu Zadelju
Spominsko ploščo so na pobudo Krajevnega odbora ZB NOV so odkrili leta 1970

Anton Zadelj, po domače Vencljev Tone, se je rodil 16. septembra 1908 v tej hiši. Izučil se je za krojača. Že leta 1939 je postal član Komunistične partije Jugoslavije v Ljubljani v Domu slepih.

Čeprav močno bolan na očeh, je bil med prvimi organizatorji osvobodilnega gibanja v Šentvidu in okolici. Italijani so ga 9. septembra 1942 odpeljali v internacijo na Rab, odkoder se je vrnil po kapitulaciji Italije. Po vrnitvi se je zdravil v Ljubljani. Po povratku z zdravljenja 14. aprila 1945 so ga domala slepega zgrabili pobesneli domobranci iz Šentvida, ga mučili ter 20. aprila nekje pri Žužemberku ubili.

Vir: https://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf    str.: 241

Na pročelju hiše v Šentvidu pri Stični 9, pri Svetem Roku.

V TEJ HIŠI JE AKTIVNO

  SODELOVAL ZA NOB

      ZADELJ ANTON

Uničeni spomeniki
M. Kermavnar, dopolnil TBizjak 8.9.2020
9.8.2020. 00:00
Kamnita plošča svetle barve, velikosti 0,30 x 0,40 m in 1,80 m od tal je bila pritrjena nad poštni nabiralnik na obcestni strani hiše. Pred dobrim letom so ob hiši dogradili dodaten prostor in takrat, ko so bila največja dela pri hiši, so neznanci to ploščo ukradli. Lastnik hiše je sicer hotel zadevo prijaviti policiji, a ni bilo nikakršnega interesa, zato je od namere odstopil. Ploščo bi imel rad nazaj, saj gre za sorodnika.
kamnita plošča - memorialna dediščina
Ivančna Gorica
k.o. 1809 - Šentvid, parc. št.: 370/2
4035
Spominska plošča, Otrobovec

Odkrito leta 1978, na skalo je pritrjena pravokotna kovinska plošča z reliefnim napisom. Posvečeno je Loškemu odredu, ki je bil ustanovljen avgusta 1942 na Otrobovcu.

Občinska skupščina Cerknica je na svoji svečani seji dne 22. oktobra 1977 podelila domicilno listino Loškemu odredu (Listino so hranili v Muzeju ljudske revolucije v Ložu, po njegovi ukinitvi pa naj bi bila v Muzeju novejše zgodovine v Postojni). Dne 3. septembra 1978 je občinska skupščina Cerknica Loškemu odredu podelila bojni prapor, na mestu, kjer je bil ustanovljen Loški odred pa je bilo odkrito spominsko obeležje, ki ga je prevzelo v svoje varstvo Gozdno gospodarstvo Postojna.

https://obelezja.wordpress.com/2018/05/17/otrobovec-plosca-loskemu-odredu/

foto:Miloš Toni

EŠD 24748

Na ovinku gozdne ceste jugovzhodno od Trobovca. Iz Kozarišč se peljemo po gozdnih cestah proti Mašunu. Po 6 km pri partizanskem spomeniku Ivanu Petriču in Antonu Mlakarju pod Cinkovcem zavijemo levo proti Grajševki (smerokaz). Na prvem naslednjem razcepu po 600 m zavijemo desno in se peljemo mimo lovske koče na levi. 3 km za kočo je na ostrem levem ovinku spomenik desno za cesto. Koordinate z Googlovega zemljevida: 45.634011, 14.510831

                                 [zvezda]
.
 NA TEM KRAJU JE BIL 27.8.1942 PO NALOGU
     GLAVNEGA POVELJSTVA SLOVENSKIH
        PARTIZANSKIH ČET USTANOVLJEN
                     LOŠKI ODRED
PREIMENOVAN OB ODHODU NA PRIMORSKO
                       20.10.1942 V
                    SOŠKI ODRED
                                       OOZB NOV CERKNICA

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, M.Luštrek 31.5.2023 Dopolnil D.Divjak, 25. maj 2020, 10.9.2023, 11.8.2024
11.8.2024. 00:00
Fotografije, besedilo in opis dostopa zakonca Luštrek 31. 5. 2022. D. Divjak dopolnil opis podelitve domicila, bojne zastave in odkritje spominskega obeležja,10.9.2023, dodal povezavo na Obeležja Cerknica 11.8.2024
plošča na skali
Loška dolina
K.o.: 1650-BABNA POLICA
796
Polje ob Sotli, izgnancem

Spominska plošča s peterokrako zvezdo na vrhu obeležuje žalostni spomin na nasilno izselitev in nacistično deportacijo krajanov Polja ob Sotli in tedanjih bližnjih okolišev v Nemčijo.

Znamenje se nahaja nekaj metrov naprej od cerkve, in sicer pred vhodom na desnem pročelju zaprte in razpadajoče osnovne šole, ki ne deluje že več kot 40 let. Postaviti jo je dal Občinski odbor ZZB NOV Šmarje pri Jelšah 4. 7. 1969. Spominska plošča je v dokaj slabem stanju, njen napis pa je zbledel in slabo razviden. Obeležje ni več vzdrževano. 

Na podlagi Himmlerjevih smernic z 18. aprila naj bi v petih mesecih, od maja do oktobra 1941, izgnali od 220.000 do 260.000 Slovencev (brez koroških Slovencev) oz. vsakega tretjega Slovenca, ki je živel v takratni okupacijski coni tretjega rajha. To bi pomenilo tretjino vseh ljudi, ki so tedaj živeli v Spodnji Štajerski, Gorenjski in Mežiški dolini. Večji del izgnancev naj bi poslali v Srbijo južno od reke Save. Tisti, ki bi dobili zadovoljive rasne in politične ocene, pa na ponemčenje v t.i. stari rajh. Ravno obsavski in obsoteljski pas pa bi morala postati najbolj germanizirani območji Štajerske. Deportacije iz slovenske Štajerske so si sledile v treh valovih.

Nemci so pri uresničevanju svoje raznarodovalne politike in v skladu z željo o vzpostavitvi »nemškega obrambnega zidu« na jugu okupirane Štajerske z izselitvenega območja ob Sotli in v Savi med 24. oktobrom 1941 ter 30. julijem 1942 v t.i. tretjem valu v Nemčijo odpeljali 62 transportov z več kot 36.300 ljudmi. S tega območja se je deportaciji v obliki prebega na Hrvaško, Ljubljansko pokrajino ali celo v severnejše predele Spodnje Štajerske izognilo približno 6.000 prebivalcev. Do konca julija 1942 so torej nacisti iz Posavja in Obsotelja izgnali oz. pregnali približno 43.000 ljudi ali 83 % prebivalstva iz predvojnega popisa v letu 1931. Na zaplenjena imetja omenjenega števila izseljenih v Posavju in Obsotelju je odgovornim za preselitve uspelo naseliti približno 15.000 (od skupnih 16.000 nemških naseljencev na spodnjem Štajerskem) kočevskih (kočevskih Nemcev je bilo kar 11.509), besarabskih, krimskih, bolgarskih, zgornještajerskih, bosanskih, bukovinskih, dobrudžanskih in južnotirolskih Nemcev.

Skupno število izgnanih in preseljenih je znašalo nekaj več kot 80.000 Slovencev (do avgusta 1942 približno 54.000 ljudi) oz. približno tretjino števila, ki je bilo predvideno v letu 1941. 17.000 Slovencev se je nacističnim deportacijam izognilo tako, da so pobegnili v italijansko zasedbeno cono in Neodvisno državo Hrvaško.

Evidenčna številka vasi Sedlarjevo: 4596

Evidenčna številka osnovne šole v Polju ob Sotli: 28036 (ni označbe za spominsko ploščo).

Viri:

1. Benedik, Franc et. al. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, 421-422, 588.

2. Ferenc, Tone. Izbrana dela: Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno, 1. Razkosanje in aneksionizem. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2006, 74-75.

3. Ferenc, Tone. Izbrana dela: Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno, 2. Raznarodovanje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2010, 81-83, 84, 106-107, 108, 115, 220.

4. Vir: Pomniki našega trpljenja v letih 1941-1945 in v spomin umrlim v izgnanstvu, Zdenka Kaplan, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana 2005

Opomba 1: Ob obisku Mojce Luštrek dne 7. 2. 2024 so delavci zaradi obnove fasade pravkar sneli ploščo. Kaj se bo z njo zgodilo po obnovi fasade, ni vedel nihče od prisotnih. 

Na cesti Imeno-Bistrica ob Sotli od odcepa za Sedlarjevo nadaljujemo s potjo proti jugu še nadaljnjih 850 metrov, nato pa pri smerokazu za vas Polje ob Sotli zavijemo desno in z vožnjo nadaljujemo do cerkve sv. Nikolaja (od odcepa za Polje ob Sotli do omenjene cerkve je pot dolga natanko 650 metrov). Spominska plošča, ki se nahaja 10 metrov naprej od cerkve, je pričvrščena na zunanjo steno nekdanje osnovne šole (neposredno poleg glavnih vhodnih vrat oz. desno od teh). Ogled je možen kadarkoli pri dnevni svetlobi. Polje ob Sotli 6, 3255 Buče.

                    [zvezda]

Iz teh krajev je okupator 11. 11. 1941 

izgnal 1447 prebivalcev 

v izseljeniška taborišča v Nemčijo. 

              Obč. odbor ZZB NOV 

             Šmarje pri Jelšah 4. 7. 1969

Uničeni spomeniki
Daniel Siter, 18. 12. 2016 D.Divjak 30.8.2022
12.2.2024. 00:00
Dopolnil podatke D.Divjak 30.8.2022 M.Kermavnar, 28.8.2023, dodal fotografiji 3/2 do 3/4 Zdenke Primožič M.Kermavnar, 10. 2. 2024, po obvestilu Mojce Luštrek spremenil status v "odstranjen" dodal opombo 1 in fotografiji 4/1 in 4/2 Župan Podčetrtka Peter Misja mi v pošti 12. 2. 2024 zagotavlja: "Vse kar je bilo na stavbi, bo po obnovi na njej." -- M. Hladnik 12. 2. 2024
plošča iz marmorja in granita
Podčetrtek
1240 Sedlarjevo, 1917, podatek o lastniku ni javen
6410
Kontovel

Spomenik 24 žrtvam iz vasi so postavili leta 1924. V NOB je sodelovalo 78 vaščanov, v taboriščih v Nemčiji jih je bilo 20.

Spomenik sestavljajo z belimi skalami obrobljena modra fontana, rdeča zvezda, verzi na podstavku in plošča z imeni.

Pokopališče Kontovel, na njegovi SZ stranici. Obzidano pokopališče leži ob cesti SZ od jedra Kontovela.

                PADLI ZA SVOBODO

DANEV MARTA   *7.10.1923   +15.9.1943   Sv. PETER GORICA
FRANKIČ MARIJA   *1.8.1902   +10.3.1945   AUSCHWITZ
PERTOT JOŽE   *15.2.1896   +2.12.1924   KONTOVEL
KOŠUTA TEODOR   *13.6.1924   +25.9.1943   AJDOVŠČINA
DANEV EGON   *26.1.1928   +26.9.1943   ŠKRBINA
ŠTOKA IVAN   *23.8.1914   +26.9.1943   RAVNE VIPAVA
PRAŠELJ JUST   *13.2.1920   +27.9.1943   MALI REPEN
ŠTOKA VLADIMIR   *9.12.1910   +12.10.1943   KOMEN
REGENT MATIJA   *24.3.1913   +1.3.1944   PREDMEJA
ŠTOKA DRAGO   *2.2.1920   +19.2.1944   SREDNJE SL. B.
KOŠUTA EDVIN   *27.2.1920   +11.4.1944   SP. VRHNIKA  IDRIJA
CIJAK ALBERT   *25.8.1923   +23.5.1944   UTOVLJE KRAS
STARC MIRKO   *4.11.1918   +16.6.1944   MARIBOR
KAPUN VLADIMIR   *14.6.1923   +3.11.1944   MRZLA RUPA
CIJAK JUST   *4.8.1920   +22.11.1944   KNIN
REGENT VOJKO   *29.9.1914   +25.1.1945   MRZLA RUPA
.

GRMEK BRUNO   *13.12.1924   +24.2.1945   ZG. TRIBUŠA
BANDELJ EMIL   *7.1.1911   +27.3.1945   CERKNO
ZAN IVAN   *7.1.1911   B. KRAJINA   +25.4.1945   KONTOVEL
ALEKSEY RUSKI BOREC   +29.4.1945   KONTOVEL
DANEV IVAN   *7.5.1918   +16.6.1947   KONTOVEL
STARC MILAN   *31.1.1923   +4.5.1949   KONTOVEL
DANEV JOŽE   *1.5.1925   +11.7.1952   KONTOVEL
SAMSA MARA   *3.11.1906   +13.8.1959   TRST
ŠTOKA FRANC   *11.8.1901   +25.8.1969   LJUBLJANA

                POGREŠANI

DANEV DANILO   *20.5.1914   DACHAU
DANEV BRUNO   *30.1.1927   NEMČIJA
DANEV VOJKO   *28.2.1921   NEMČIJA
REGENT KAREL   *4.11.1913   
ŠTOKA STANKO   *10.9.1928
ŠTOKA EMIL   *22.1.1913   NEMČIJA
.
                               LEPO JE, VEŠ MAMA, LEPO JE ŽIVETI,
TODA, ZA KAR SEM UMRL, BI HOTEL ŠE ENKRAT UMRETI!
                                                                              KD KAJUH
.
                                                [zvezda]

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 19. 12. 2020
20.6.2024. 00:00
Fotografije in besedilo M. Hladnik 1. 10. 2022 M. Kermavnar, 20.6.2024, po fotografijah dopisal Besedilo na spomeniku.
Italija, Trst
8546
Polje ob Sotli, spomenik v tujini umrlim izgnancem
Pokopališče Polje ob Sotli, zadnji (južni) del pokopališča, ob žičnati ograji, za vsemi ostalimi grobovi

    UMRLI V IZGNANSTVU
              1941–1945
                  [križ]
   POKOPANI STE V TUJINI,
  A V NAŠIH MISLIH Z NAMI
         V DOMOVINI.

.
   DRUŠTVO IZGNANCEV
  POLJE OB SOTLI – BUČE
                 2003
.
leva plošča:
AGREŽ BARBARA                            1869 - 1944
BEVC ANTON                                   1873 - 1944   
BUNŠEK JOŽEF                               1864 - 1944   
CAGLIČ IVAN                                    1930 - 1944  
CENTRIH MARIJA                            1869 - 1942 
DEBELAK MARIJA                            1878 - 1944  
DEBELAK JANEZ                             1870 - 1944 
DEBELAK FANIKA                            1945 - 1945 
FILIPANČIČ URŠOLA                       1862 - 1945  
FILIPANČIČ ANA                               1866 - 1944
FILIPANČIČ FRANC                         1864 - 1945
GLOJNARIČ APOLONIJA                 1877 - 1944
GERŠAK BARBARA                         1861 - 1945
GERŠAK IVAN                                  1926 - 1942
GERŠAK IVANKA                              1940 - 1942
HOSTNIK MARIJA                             1865 - 1944
JAGRIČ MATEVŽ                              1890 - 1945
JAKOPINA JANEZ                             1899 - 1942
JAZBEC TEREZIJA                           1880 - 1945
JURIČAN FRANC                              1858 - 1944
JURIČAN ANTONIJA                         1876 - 1942
KODRIN MARIJA                               1943 - 1943
KOSTANJŠEK ANA                           1929 - 1943
KOVAČIČ IVAN                                  1903 - 1945
KLIČEK JOŽEFA                                1871 - 1943
KRIVEC FRANC                                1868 - 1942
KUNEJ ANTON                                  1942 - 1942
KUŽNER ALOJZIJA                           1943 - 1943
LEBIČ ANTON                                   1892 - 1945
MACUR ALOJZ                                  1905 - 1941
MACUR FRANC                                 1874 - 1945
MACUR JULIJANA                             1873 - 1944
MACUR MARIJA                                1868 - 1943
MRAMOR EMILIJA                             1934 - 1943
PEČNIK ANA                                      1872 - 1942
PISARIČ PEPCA                                1942 - 1945
PISARIČ MARIJA                               1908 - 1945
PLANINC JAKOB                               1876 - 1944
.
desna plošča:
PLANINC FRANČIŠKA                   1914 - 1943
POLAK ANA                                    1875 - 1945
POLAK JOŽEF                                1905 - 1944
POŽEK ANA                                    1942 - 1942
PRESKAR ANA                               1944 - 1945
PRESKAR CECILIJA                      1902 - 1943
PRISTUŠEK URŠULA                    1873 - 1942
PREŠIČEK FRANC                        1912 - 1943
RAJNIŠ CECILIJA                          1900 – 1945
RAJNIŠ FRANC                              1870 - 1944
RIMC MARIJA                                 1864 - 1944
SIVKA  ANA                                     1884 - 1943
SMISL  ANA                                    1865 - 1944
SMISL JAKOB                                1880 - 1942
SMEH LEOPOLD                           1884 - 1943
ŠARLAH JANEZ                             1862 - 1943
TURK JURIJ                                   1874 - 1944
TURK FRANČIŠKA                        1898 - 1944  
VAJC FRANC                                 1878 - 1945
VAŠA  ANA                                      1848 - 1941
VAŠA JOŽEF                                  1879 - 1943
VALENČAK JANEZ                        1864 - 1945
VALENČAK JANEZ                        1878 - 1945
VALENČAK ZORICA                      1940 - 1944
VRENKO FRANC                           1939 - 1942
VRENKO MIHAEL                          1874 - 1943
ZIMŠEK ALOJZ                              1938 - 1942
ZUPAN KAREL                               1892 - 1941
ŽLENDER MARTIN                        1911 - 1941

Obstoječi spomeniki
Bor74 13. 7. 2023 M.Kermavnar, 28.8.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič Po opozorilu Mojce Luštrek pobrisal nedokončani dvojnik, to je prvi Borov zapis o spomeniku. M. Hladnik 10. 2. 2024
10.2.2024. 00:00
Podčetrtek
K. o.1240 Sedlarjevo, parc. št. 1891
3009
Gorjansko, spomenik NOB

Kamnit steber iz petih kvadrov. Na srednjem kvadru so vklesana imena padlih borcev NOB, talcev in žrtev fašističnega terorja. Pod njim je bronasta plošča gorjanskih izseljencev, posvečena padlim partizanom. Spomenik je bil postavljen 2.8.1953.

Miloš Lapajne (arhitekt; 1953), Marko Šlajmer (arhitekt; 1953)

EŠD 27866

Spomenik stoji na vaškem trgu Gorjansko, jugozahodno od cerkve sv. Andreja

        1941 
                    1945

SLAVA PADLIM BORCEM
..                            PADLI BORCI V NOV

BOŽIČ         JOŽEF       Roj      11.11.1900   PADEL    7.11.1944
BUDA          JOŽEF         "        29.10.1908       "          7.11.1944
GRGIČ         KAREL        "            3.9.1925       "       29.11.1944
KOSMINA    JOŽEF         "       23.10.1914       "          2.10.1944
MAKOVEC   HERMAN    "           8.4.1924       "            1.1.1944
PETELIN      KAREL        "         8.10.1927       "          26.2.1945
PANGOS      FRANC       "         13.1.1926       "          26.2.1945
PANGOS      JOŽEF        "           4.3.1922        "         12.4.1943
SUBAN         JOŽEF        "         21.4.1922        "           3.5.1945
SUBAN         JOŽEF        "         12.8.1915        "         15.9.1944
URŠIČ          JOŽEF        "         27.8.1925        "         29.6.1944
URŠIČ          IVAN           "       27.12.1926        "       29.11.1944
VIČIČ            KAREL       "         14.4.1924        "         17.1.1944
ŠUŠTERŠIČ VIKTOR     "         16.4.1913        "         15.2.1944
.
               PADLI KOT TALCI

         PETELIN                  KAREL
Roj.  11.3.1915     Padel     17.4.1944

         PETELIN                  MARIJA
  "      6.2.1923          "           6.4.1944
.
          ŽRTVE FAŠ. TERORJA

 Roj                      Padel
         BUDA                     BERNARD
   "    18.11.1925      "         17.6.1944

         PETELIN                 STANISLAV
   "    18.11.1925      "         1.10.1945

         URŠIČ                     IVAN
   "    18. 5. 1880      "         25.9.1943

         URŠIČ                     AVGUŠTIN
   "      21.7.1887      "         13.3.1945
.

Na kovinski plošči:

GORJANSKI IZSELJENCI
PADLIM PARTIZANOM
ZA SVOBODO
s. aS?? – 1948
R. ARGENTINA

Dušan Škodič, 22.4.2018
3.5.2024. 00:00
Dodal tri slike in tekst M. Hladnik 5. 2. 2022 M. Kermavnar, 3.5.2024, dopisal imena na spomeniku
Betonski steber in plošča v manjšem parku
Komen
2425 GORJANSKO, 2389/3
1987
Spomenik Dom borcev v Šentjanžu; Šentjanž pri Dravogradu

Šentjanž pri Dravogradu skupaj z Bukovsko vasjo, Selovcem in Otiškim vrhom je brez dvoma tisto področje v občini Dravograd, kjer je bilo naronoosvobodilno gibanje najbolj razvito.Velik spomenik v obliki DOMA BORCEV v Šentjanžu spominja na velike domoljubne dogodke,ki so se dogajali v Šentjanžu in okolici že od 1942 leta dalje. Tega leta je domačin tega območja odšel k partizanom.To je bil DULER Franci.Priključil se je I.Pohorskemu bataljonu, a je nato žal padel že 27.novembra 1942 na Lepenarci nad Ribnico na Pohorju. Organizacija ZB Šentjanž je meseca julija 1969 opravila prenos njegovih posmrtnih ostankov na prošnjo njegove ostarele matere,na domače pokopališče v Šentjanžu pri Dravogradu. Sedaj že pokojno Časovo domačinko iz Šentjanža,takrat trgovko v Šoštanju, so gestapovci že 1.septemra 1941 izgnali iz Šoštanja in jo nato zaprli najprej v celjski Stari pisker 1942 nato pa 1945 v Celovec kjer je bila obsojena na smrt. Le po srečnem naključju obsodba ni bila izvršena. Spodnja milsinjska dolina se je jela hitro navezovati na koroške hribe in Pohorje. kar tri šelezniške postaje od Otiškega vrha do Jederti so izkrcale ljudi,ki so skozi ta predel iskali in našli pot v partizane. Veiki vpliv na razvoj NOG v kraju so imeli tudi znani domačini revolucionarji iz Slovenj Gradca in Mislinje (Iršič, Čebular, Štibler), Že pomladi 1943 so se pričeli zbirati simpatizerji OF v Sv.Jedrti (Franc MARZEL-Sever) in v Otiškem vrhu (Jamnik, Skočir). Območje Šentjanža, Otiškega vrha, Bukovske vasi in Selovcaje bilo tudi strateško pomembno križišče partizanskih kurirskih poti. Okupatorji so se nad aktivnim razvojem NOG v Šentjanžu kruto maščevali. V Sosednjih Pamečah so 11.julija 1944 med 12 talci ustrelili zavednega domačina Vrhnjak Ivana iz bukovske vasi,očeta sedmih otrok, od katerih sta bila dva pri partizanih. Istega dne so z območja Šentjanža izselili najbvolj zavedne in ugledne družine  ; Bartove, Vrhnjakove, Štanglove, Krpačeve in Jamnikove. Že nmed potekom transporta v neznano so nasilno ločili otroke od staršev, kar je  za žrte pomenilo višek duševnih bolečin in odpovedi. Člani ZZB Šentjanž so leta 1953 svečano sprejeli 11.julij  za datum svojega krajevnega praznika. Prebivalci pa so se odločili, da v spomin  11.julij postavijo v vasi spomenik z imenom DOM BORCEV z veliko dvorano za družbene,kulturne prireditve in to realizirali 12.avgusta 1956.

VIRI ;  "PO POTEH SPOMINA" Ludvik PUŠNIK 2008

članek DOM ZVEZE BORCEV V ŠENTJANŽU

 Organizacija Zveze borcev v Šentjanžu pri Dravogradu je ena izmed najbolj najbolj delavnih v svojem okolišu. Njena dejavnost namreč temelji na bogatih borbenih tradicijah, saj je ta majhni kraj ob naši severni meji dal nad osemdeset borcev. Šentjanž se morda kot edini kraj na Koroškem ponaša z Domom ZB, ki so ga člani spravili pod streho v pičlih štirih mesecih. Stavba se dotika Zadružnega doma , ki ga istočasno gradi Kmetijska zadruga. Dom ZB je zgradba, zidana v visokem nadstropju. V njej bo velika dvorana za kino, v pritličju pa telovadnica. V kulturnoprosvetni  dvorani, namenjeni tudi za kinopredstave, bodo vgradili spominsko ploščo, posvečeno dvajsetim v borbi padlim in enajstim v nemških taboriščih  umrlim domačinom. Za gradnjo Doma so domačini prispevali velike vsote, za kar se jim odbor ZB Šentjanž na tem mestu zahvaljuje, obenem pa želi, da bi za Dom še prispevali vsak po svojih močeh. (fotografija zgrajenega Doma v III. gradbeni fazi-op. DD)

Revija Borec, št. 1, letnik VIII-januar 1956, str. 42

Dom stoji v Šentjanžu pri Dravogradu v središču naselja , ki leži ob regionalni cesti Slovenj Gradec - Dravograd. Skozi naselje so speljane kolesarske in druge poti povezane z sosednjimi kraji v Mislinjski dolini, proti mežiški in dravski dolini .

Stavba ima nad vhodnimi vrati v večnamensko dvorano napis : "DOM BORCEV"

Na spominski plošči pritrjeni na pročelni steni objekta pa je napis :  "NIKOMUR HLAPCI VEČ NIKOLI : RODOVOM POZNIM TO JE SPOROČILO NAPISANO S KRVJO"

BART JOŽE-TILEN; ČAS IVAN-IZIDOR; ČAS JOŽE-PEPČEK; LUŽNIK RAJKO; GOLOGRANC SIMON IZ šENTJANŽA; GRUBER JOŽE; JEHART JOŽE; MULEJ KAREL; VRHNJAK NIKO IZ BUKOVSKE VASI; FERARIČ MARTIN; KRAUTBERGER IVAN; KUREJ FERDO; NAVRŠNIK IVAN IZ OTIŠKEGA VRHA; GRILC JOŽE; GRUBER FRANC; JAMNIK IVAN; OVČAR IVAN Z SELOVCA; SLEMNIK ANTON Z VRH; PEPEVNIK RUDOLF; REPAS MAKS Z GMAJNE;  VRHNJAK IVAN IZ BUKOVSKE VASI; AREH TEREZIJA; AREH JOŽE; AREH STANKO; FERARIČ FRANC; HARTMAN SIMON; JAMNIK VINKO; KRIŽAN FRANC; PREGLAV FRANC; VRHOVNIK PETER IZ OTIŠKEGA VRHA; RAČNIK FRANC Z GMAJNE;  KOLAR MARTIN; FERARIČ FRANC Z SELOVCA.

ZVEZA BORCEV NARODNOOSVOBODILNE BORCE 1941-1945.

V ŠENTJANŽU 12.AVGUSTA 1956

Obstoječi spomeniki
Milan PONGRAC , julija 2017 Dopolnil D.Divjak 4.0ktober 2020
4.10.2020. 00:00
4.10.2020-dopolnil opis in podatke D.Divjak
Stavba in Spominska plošča na pročelju Doma
Dravograd
K.o.: 844-ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU, št.parc.: 173/7, KO ZB NOB Šentjanž
2572
Rakitnica, "Pot bojev in pomnjenja slovenskih vojakov"- informacijska tabla I.

Na levi in desni strani sta dva hrastova stebra dimenzije 10/10 cm in višine 200 cm, ki sta na vrhu prirezana v piramidni obliki in nosita informacijsko tablo, na kateri se v podtekstu vidi petokraka zvezda, katere zgornji krak izhaja iz table ter v njej vrisana stisnjena pest.

Na beli podlagi je odtisnjen tekst, ki ima v spodnjem delu tri znake.

To je prva od štirih informacijskih tabel "Rudeževa cesta - Pot bojev in pomnjenja slovenskih vojakov". Slavnostna otvoritev omenjene skupine informacijskih tabel je bila 27. aprila 2000 ob prisotnosti številnih gostov, bivših borcev in pripadnikov Slovenske vojske ter pohodnikov, ki so po otvoritvi krenili na pohod proti Jelenovem Žlebu.

Tabla se nahaja nad prvim ovinku Rudeževe ceste. Dostop iz krajevne ceste, ki se na južni strani odcepi s ceste, ki pelje v Grčarice ali iz druge smeri, po cesti iz Dolenje vasi skozi naselje Rakitnica v smeri proti Grčaricam.

                                 RUDEŽEVA CESTA

               Pot bojev in pomnjenja slovenskih vojakov


Širni gozdovi na Veliki gori so v posesti rodovine Rudež in ta je z njimi vedno gospodarila kot z naravnim blagom. Leta 1939 je takratni gospodar Anton Rudež zgradil prvo kamionsko cesto v Veliko goro, da bi lahko gospodarno izkoristil bogastvo gozdov.

Zgodaj zjutraj 26. marca 1943 so se po tej poti napotili borci Cankarjeve in Gubčeve brigade. Naprej sta šla 1. in 2. bataljon Cankarjevcev. Za njima sta 3. bataljon Cankarjeve in 1. bataljon Gubčeve brigade nosila ranjene tovariše.

2. bataljon Gubčevcev pa je bil pripravljen za boj, medtem ko je 3. varoval pohodno kolono v zaščitnici.

V levem delu teksta je skica  gibanja partizanskih enot po Rudeževi cesti in mesto spopada.

Znak RS                Znak ZB NOB Ribnica                     Znak SV

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 23. november 2017
23.9.2017. 00:00
9.9.2020-dopolnil podatke
Infotabla
Ribnica
K.o.: 1630-RAKITNICA, št.parc.:115
5703
Rakitovec pri Hrastovljah, Pokopališče

Pokopališče pravokotnega tlorisa je obdano z zidom. Zanimivi starejši spomeniki, metalni križ ter grobišče padlih v NOB.

  • EŠD 17090

Napis na nagrobniku je samo v italijanskem jeziku, poškodovan (odpadle črke) in slabo berljiv. Morda je bil postavljen padlim vojakom, Slovencem in Italijanom ob 40-letnici velike nemške ofenzive na Istro oktobra 1943.
.

datum rojstva: 10. 8. 1903, kraj rojstva: Dol, nova občina: Koper, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: I. Slovenska istrska brigada, datum smrti: 3. 10. 1943, kraj smrti: pri Rakitovcu, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

»KOCJANČIČ JOŽEF (Anton), Dolrojen 10. 8. 1903, kmet,
pripadal 1. slovenski istrski brigadi,
padel 3. 10. 1943 pri Rakitovcu« 

  • Vid Vremec [ur.], Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str.749.      

                     _______________________________________  

datum rojstva: ??. ??. 1891, kraj rojstva: Zazid, vojni status: Civilist, datum smrti: 3. 10. 1943, kraj smrti: pri Rakitovcu, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

»ŠVAB ANTON (Jožef) Zazid 
rojen 1891, kmet,
ustreljen 3. 10. 1943 pri Rakitovcu«

  • Vid Vremec [ur.], Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str.784.

Pokopališče leži zahodno od vasi, nekaj metrov pod cesto, ki iz Rakitovca pelje proti železniški postaji.

IN QUESTA FOSSA COMUNE RISPOSANO
INSIEME AD ALTRI NOVE CADUTI RIMASTI IGNOTI

IL CAP. MAGG. PATERLINI LUIGI
"   CAP.              LUSARNI BRUNO
"  SOLD.            SACCANI VINCENZO
"      "                 _ARAS_ONI ALFREDO
"   PARTIG.       KOCJANČIC JOŽE
"       IV.             SVAB ANTON

CILAT DAI __DES_HI LA MATTINA DEL  _.10.1943
N L Q_ARANT__I _____ANIVERSARIO

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 23.6.2020 Stane Gradišnik, 8. 7. 2020
7.5.2025. 00:00
M.Kermavnar, 7.5.2025, dodal podatke iz Sistory in iz knjige Slovenska Istra v boju za svobodo. ZP
Nagrobnik
Koper
2585 RAKITOVEC, 269/1
5564
GABROVKA PRI LITIJI - grob padlega borca Hostnik Lojza - Jova

EŠD: ni
Grob predstavlja okoli 0,60 x 2,00 m z betonskimi robniki uokvirjen del. Tudi nagrobnik je iz betona in sicer iz podstavka, velikosti okrog 1,00 x 0,40 x 0,20 m, na katerem je betonska plošča, velikosti 0,50 x 0,60 m, z vtisnjem napisom, zaradi erozije težko berljiv. Ploščo držita dva stebrička, oba sta iz betona, manjši je kot vaza, višji,  1,00 m -  na levi strani pa ima še pritrjen križ iz belega kamna.
Hostnik Lojze - Jovo je padel v noči na 31.7.1944 kot namestnik komandanta IV. operativne cone ob napadu na nemško postajanko  na Ljubnem v Savinjski dolini, kjer je bil do konca vojne tudi pokopan. Po vojni ga je njegova mati prekopala na krajevno pokopališče v Gabrovki.

V  isti grob so leta 1965 pokopali tudi njo.

Krajevno pokopališče v Gabrovki, vzhodno od cerkve.

Napis na plošči je slabo berljiv, preberemo pa:

HOSTNIK LOJZE - JOVO;

PODPOLKOVNIK JA -

* 23.5.1910  PADEL 1.8.1944

MAMA ALOJZIJA

*13.4.1880           +  21.1.1965

Obstoječi spomeniki
T. Bizjak
10.5.2020. 00:00
beton - grob, memorialna dediščina
Litija
k.o.1844 - Vodice, parc. št.:931/1
4115
Rakitnica, Spominska info plošča

Z odredbo štaba XVIII. divizije NOV in POJ je bil 12. marca 1944 v Rakitnici ustanovljen 5. bataljon IX. Kočevske brigade. Imenovali so ga "Ruski bataljon", saj so njegovi člani bili državljani Sovjetske zveze. V brošuri "Enotni v boju enotni v miru", ki je nastala ob 35. obletnici  ustanovitve enot NOV in PO Slovenije, sestavljenih iz pripadnikov drugih narodov, je zapisano:"Okrog 800 pripadnikov narodov in narodnosti ZSSR je v obdobju 1943-1945 sodelovalo v enotah NOV in POS. Manjše skupine ruskih ujetnikov so se priključile partizanom že spomladi 1943. leta. V bitkah na slovenski zemlji so se izkazali kot hrabri borci in jih je več kot sto žrtvovalo življenje."

 Ob 75. obletnici ustanovitve Ruskega bataljona v Rakitnici je bila postavljena in 19. maja 2019 svečano odkrita spominska plošča v organizaciji ZB NOB Ribnica, veleposlaništva Ruske federacije v Sloveniji in občine Ribnica. Plošča je postavljena na začetku Rudeževe ceste v bližini prve informacijske table Poti boja in pomnjenja slovenske vojske, posvečene bitki v Jelenovem Žlebu. Pripadniki tega bataljona so sodelovali na pomožnih ali glavni smeri številnih napadov v marcu in aprilu 1944 na Ribnico ter pri tem imeli številne padle. Ti so pokopani na pokopališčih v Ribnici, Sodražici in Loškem Potoku.

Osnovo sestavljajo hrastova stebra preseka 10x10 cm in višine 230 cm. Dimenziji osnovne železne plošče iz cortena in na njej montirane prozorne plošče z napisoma v slovenskem in ruskem jeziku sta 80 x 180 cm. Obeležje je oblikovala Mateja Goršič, plošči je izdelalo podjetje KOŠČEK d.o.o. iz Ribnice.

Po cesti skozi Rakitnico pred priključkom na cesto proti Grčaricam je desno odcep proti gozdu, v bližini odcepa je levo stanovanjska hiša Rakitnica 69.

                 RUSKI BATALJON

  Med drugo svetovno vojno so se na naših

     tleh znašli tudi rdečearmejci in drugi

državljani Sovjetske zveze, ki so na različne

načine pobegniki iz nemškega ujetništva in

   se pridružili Narodnoosvobodilni vojski

                  Jugoslavije.

Iz teh borcev je bil 12. marca 1944 z odredbo

štaba XVIII. divizije NOV in POJ ustanovljen

     5. bataljon IX. brigade Kočevske.

    Poimenovali so ga "Ruski bataljon".

V napadih na Ribnico so sodelovali s svojimi

  bogatimi vojaškimi izkušnjami. Skupaj s

slovenskimi partizani so se borili hrabro in

častno. Mnogi so žrtvovali svoja življenja za

    zmago nad nacističnim okupatorjem!

                       Slava jim!

Isti tekst v ruščini

    Znak                                    Znak                                   Znak

ZZB NOB Ribnica     Veleposlaništvo ruske federacije   Občina Ribnica

                                    v republiki Sloveniji

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 23.maj 2019
23.5.2019. 00:00
Spominska plošča
Ribnica
K.o:1630 RAKITNICA, parc.št. 115
2587
Spomenik talcem

.Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 223.

V parku pred Osnovno šolo Miklavž na Dravskem polju

1. plošča: PRVI TALCI NA MARIBORSKEM OBMOČJU USTRELJENI 10. AVGUSTA 1941 JOŽE BOŽIČ, CELJE, ALOJZ JEREB, GRIŽE PRI CELJU, MARJAN NEMEC, RADEČE, FRANC PLANINC, CELJE, IVAN PLASKAN, ŠT. RUPERT, JOŠE TRŠEK, PTUJ

2. plošča: ŽRTVE ZA SVOBODO IZ MIKLAVŽA IN ROGOZE ANICA ANTOLIČIČ 1921-1945, POR BUBUKŠEK, JOŽE ANTOLIČIČ 1889-1944, RUDI ANTOLIČIČ 1924-1945, FRANC EKART 1919-1941, FRANC KANCLER 1916-1944, ZLATKA KARER 1919-1944, JOŽE KIRBIŠ 1916-1944, JULIJANA KIRBIŠ 1878-1945, JURIJ KRČEK 1921-1945, ZOFKA KUKOVIČ 1925-1945, FRANC LEŠNIK 1893-1944, BRANKO PRAPROTNIK 1922-1945, IVAN PREMZL 1914-1944, FRANC TRSTENJAK 1922-1944, IVAN VUK 1912-1944

3. plošča: SPOMENIK SO ZGRADILI KRAJANI KRAJEVNE SKUPNOSTI MIKLAVŽ V OPOMIN ORGANIZATORJEM OSVOBODILNEGA GIBANJA IZ MIKLAVŽA IN ROGOZE TER PRVIM USTRELJENIM TALCEM NA MARIBORSKEM OBMOČJU

4. plošča: ZMERAJ NAM DRAG 

BO SPOMIN, 

VAS ŽRTEV ZA MIR, 

ZA SVOBODO. ZGLED VAŠ NAJ BO

 NAM VODNIK 

ZVEZDA PRIHODNJIH 

RODOV.

Obstoječi spomeniki
Rok KAMNIK, 2. 12. 2017
13.5.2024. 00:00
Dodal slike M. Hladnik 13. 5. 2024
Miklavž na Dravskem polju
Miklavž na Dravskem polju, 1979,
1337
Dobje pri Planini

Na stari osnovni šoli je spominska plošča posvečena 19. padlim borcem NOV in okupatorjevim žrtvam.Vir: Vodnik po partizanskih poteh.

Na severni fasadi h. št. Dobje pri Planini 1. Na stari osnovni šoli.

V BORBI 1941 – 1945 SO IZ TEGA 
KRAJA ZA SVOBODO DAROVALI
          SVOJA ŽIVLJENJA

    PAJK JOŽE
    BOBNIČ KAREL
    SELIČ JOŽE
    TOVORNIK FRANC
    ČADEJ ALOJZ
    ROMIH FRANC
    VOGRINC FRANC
    ČADEJ IVAN
    GRAČNAR VINKO
    CESAR JOŽE
    ŠNEK LUDVIK
    TERŽAN ANTON
    TERŽAN ANTON
    ŠKOBERNE KAREL
    HLADIN KONRAD
    LOKOVŠEK FRANC
    GRAČNAR ANTON
    PUŠNIK ANTON

OB VAŠIH VZORIH SE BODO 
VZGAJALI MLADI RODOVI

[mala plošča] 

TREFALT STANKO
HLADIN JANEZ 

Uničeni spomeniki
M. Hladnik 8. 4. 2017 nedokončano
26.3.2022. 00:00
M. Kermavnar, 4.4.2024, dodal napis na plošči Spominski plošči se 17.08.2024 nahajata na pokopališču, prislonjeni ob zid! Seznanjen predsednik ZB Šentjur tov. Ivan Dvoršak-Bor1974, 27.X.2024
spominska plošča
Dobje pri Planini
1152 SUHO, 814/14
1491
Zbelovo

Odkrita 1964 na OŠ in pozneje prestavljena na dom DPO oz. gasilski dom.

Konjiška planinska pot, 25

Na Domu krajanov Zbelovo, Zbelovo 30A, v bližini gasilskega doma Zbelovo 7a.

                                    [zvezda]
SPOMIN PADLIM BORCEM – NOV LETO 1944 – 1945
.
SENKAR IVAN              roj. 1927   padel  1944
SENKAR JANEZ           roj. 1915   padel  1944
SITAR KONRAD           roj. 1918   padel  1944
ZBEČAJNIK ALBIN       roj. 1927   padel  1944
GRIL FRANC                roj. 1928   padel  1944
KENDA STANKO          roj. 1913   padel  1945
KOROŠEC IVAN           roj. 1923   padel  1945
KRAJNC FRANC          roj. 1906   padel  1945
RAP VEKOSLAV           roj. 1923   padel  1945
.
         SLAVA VAM – JUNAKI PARTIZANI
                                  KO – ZB LOČE 1957

M. Hladnik 16. 4. 2017, foto 24. 8. 2013, dop.
5.4.2024. 00:00
M. Kermavnar, 5.4.2024, dodal imena na plošči, fotografijo 3/4, prestavil zvezdico na pravo lokacijo (Dom krajanov) in dodal katastrske podatke.
spominska plošča
Slovenske Konjice
K. o. 1121 Zbelovska Gora, parc. št. 1268/2
2012
Ribnica, Spomenik vstaje in revolucije

Obletnica zmage partizanskih brigad nad italijansko enoto Macerata v Jelenovem Žlebu, obeležitev obletnice ustanovitve I. Ribniške partizanske čete 13. julija 1941 ter 900-letnica Ribnice so bile povod za postavitev in odkritje spomenika Vstaje in revolucije na zelenici pred tedanjo blagovnico Mercator.

Spomenik je izdelal akademski kipar Aladar Zaharijaš z uporabo železne pločevine, v prostorih podjetja RIKO v Ribnici, odkrit pa je bil na tedanji občinski praznik 26. marca 1983.

Pokrovitelj vzdrževanja spomenika je bilo tedaj podjetje Mercator Ribnica TOZD Jelka Ribnica.

Evidenčna št.: 22489 memorialna dediščina

Predstavitev kipa Ana Pucelj mag.um. zgodovine FB Galerija Miklova hiša https://www.facebook.com/likovnicenterLice/videos/1388365078024780

Spomenik stoji na zelenici ob zahodnem robu parkirnega prostora trgovine Mercator na Kolodvorski ulici.

OB 900 LETNICI RIBNICE

IZDELAL SPOMENIK

VSTAJE IN REVOLUCIJE

KIPAR ALADAR ZAHARIJAŠ

V DO RIKO RIBNICA

     26. MARCA 1982

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 25. julija 2017
25.7.2017. 00:00
Bronasta skulptura
Ribnica
K.o. 1625 - Ribnica, parcela 17/2
4479
71 talcem, ustreljenih 1944 na Opčinah

Spomenik je iz kraškega kamna v lepo urejenem  parku, na sredi zvezda iz kamna in na vratcih zvezda med dvema smrekama zadaj za rumeno hišo.

K spomeniku usmerja rjav smerokaz v obeh jezikih (Spomenik 71 talcem, ustreljenih od nacistov 3. 4. 1944 / Monumento ai ...), ki pa stoji ob parkirnem prostoru malo pred spomenikom, namesto da bi stal ob izvozu z glavne ceste, kjer je treba zaviti v stransko ulico in parkirati na velikem parkirnem prostoru pred ograjenim območjem s spomenikom.

           [zvezda] 
             SLAVA 
   PADLIM ŽRTVAM 
                ZA
         SVOBODO.
.
             [zvezda]
AVGUŠTIN ŠKERJANC
        IZ BAZOVICE 
         *16. 8. 1915 
    PADEL KOT TALC
            3. 4. 1944 
.
      IVAN POROPAT 
         DANE ISTRA 
           *8. 3. 1921.
USTRELJEN KOT TALEC
            3. 4. 1944.
.
      DRAGEMU SINU
       IVANU UKMAR
.
            RUDOLF
            BLAŽINA
.
      CVITIĆ ANTON 
 3 IV 1917 -- 3 IV 1944 
  SPOMENIK PODIŽU
     ŽENA I KĆERKA
.
TRIESTE 6 - 5 – 1927
ERMES BRANDOLIN
+ OPCINA 3 - 4 – 1944

Obstoječi spomeniki
Danijel Zlatič 31. 1. 2022
9.6.2025. 00:00
Slilčice D. Zlatiča zamenjal z boljšimi M. Hladnik 2. 10. 2022. M.Kermavnar, 9. 6. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil Besedilo na spomeniku in dodal fotografiji 3/1 in 4/5.
Spomenik
Italija, Trst Trieste
ANPI VZPI
2798
Milojka Štrukelj

Datum odkritja:  1946


Milojka Štrukelj je bila rojena 17. 3. 1925. Odraščala je v slovenski napredni družini v Solkanu. Igrala je klavir, kotalkala in smučala. Bila je vedno nasmejano dekle. Učila se je z veseljem in se zavedala pomena znanja za življenje. Med drugo svetovno vojno so jo Italijani zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju aretirali. Zaprta je bila do kapitulacije Italije. Januarja 1944 je obiskovala tečaj v Cerknem, kjer so tečajnike obkolili in postrelili Nemci.

[…] Naša osnovna šola je bila 19. junija 1962 poimenovana po Milojki Štrukelj.«

Po poti na Brdico proti spomeniku padlim gojencem, na stebru kozolca, hiša v bližini: Cvetkova 10

NA TEM MESTU JE POKLONILA DOMOVINI 

SVOJE ŽIVLJENJE 27. 1. 1944 KOMAJ 

19-LETA DIJAKINJA 

ŠTRUKELJ MILOJKA 

IZ SOLKANA

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 17. 2. 2018
28.5.2022. 00:00
Dodal fotografiji M. Luštrek. M. Hladnik 28. 5. 2022
plošča in fotografija na stebru kozolca
Cerkno
K. o. 2344 Cerkno, parc. št. 241/5
1449
Juršče

Kamnita skulptura s ploščami v zidu, ki z ene strani obdaja prostor. Dve napisni plošči sta tudi pred skulpturo. Avtor je Janez Pirnat. Spomenik je bil postavljen 4. 7. 1978.
EŠD 27864

https://wp.me/p4TOBI-Mz

avtor: Miloš Toni

facebook.com/photo/NOB_Slovenije-pomniki_upora

Fotografija 3/3:    Slovenski Jadran, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva komun koprskega okraja, Leto XI, Štev. 31,  Koper, 27. julija 1962, str. 3. Elektronski vir: Slovenski Jadran, št. 31, 1962, str. 3 Dostop: 13. 2. 2024.

Sredi vasi Jurišče (Juršče) ob košarkarskem igrišču.

                         [zvezda]
            V TEM KRAJU JE BILA
                USTANOVLJENA
           MESECA MARCA 1944
              KOMANDA MESTA
            ŠT.PETER NA KRASU
.
NA PEPELNIČNI DAN 23.FEBRU-
ARJA 1944 SO NEMCI BOMBAR-
DIRALI JURŠCE.
GORELE SO HIŠE. VAŠČANI SO
BEŽALI V SPODMOL NA JERUŠIH.
RANJENI IN MRTVI TOVARIŠI SO
LEŽALI NA KRVAVEM SNEGU
.
                     PADLI V NOB
RUDOLF GLAŽAR        ROJ. 1909    PADEL 1943
IVAN JURIŠEVIČ             "     1922          "      1943
MILAN KALIŠTER            "     1921          "      1944
JEROMAN ZADEL           "     1913          "      1943
JOŽE BUBNIČ                 "     1891          "      1943
URŠA ZADEL                   "     1909          "      1943
PEPCA DOLGAN             "     1920          "      1945
ALOJZ VODOPIVEC       "     1932          "      1945
.
                     PADLI KOT TALCI

ANTON KALIŠTER       ROJ. 1866     PADEL 1943
FRANC MEJAK                "     1915          "      1943
ANTON SEDMAK             "     1909          "      1943
ALOJZ ŠAJN                    "     1908          "      1943
ANTON ŠAJN                   "     1863          "      1943
FRANC ŠAJN                   "     1916          "      1943
JANEZ ŠAJN                    "     1895          "      1943
MARIJA ŽUŽEK               "     1898          "      1943
ALOJZ ŽUŽEK                 "     1878          "      1943
.

 POGREŠANI V DRUGI SVETOVNI VOJNI
MIROSLAV    ŠAJN        JURŠČE     Št. 77
RUDOLF        ŠAJN               "           Št. 35
ALOJZ            MEJAK            "           Št. 19
RUDOLF        MEJAK            "           Št. 19
.
DNE 3.APRILA 1941 SO ITALIJANSKI
FAŠISTI PRED NAPADOM NA JUGOS-
LAVIJO IZGNALI V BEGUNSTVO VSE
VAŠČANE IZ JURŠČ.
STRAŠEN JE BIL ODHOD OD DOMA.
ŠE TEŽJA JE BILA VRNITEV NA IZRO-
PANE IN OPUSTOŠENE DOMOVE.
.
NA TEM MESTU SE JE OB EKSPLO-
ZIJI GRANATE 24. JULIJA 1949
TRAGIČNO KONČALA OTROŠKA IGRA
ŽIVLJENJA SO IZGUBILI:

MAKS       ZADEL      ROJ. 1939
ANTON     ZADEL         "     1943
MARJAN  ZADEL          "     1941
FRANC     ŽUŽEK         "     1939
OSKAR     ŠAJN           "     1939

M. Hladnik 16. 4. 2017, slikano 2014 nedokončano D.Divjak 4.1.2023
14.2.2024. 00:00
D.Divjak dodal povezavo 4.1.2023 M.Kermavnar, 14.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal fotografijo 3/3 iz časopisa Slovenski Jadran.
kompleks plošč in kamnita skulptura v parku
Pivka
K. o. 2505 Jurišče, parc. št. 790/73
9332
Cerkno, Partizanske smučine 1945

Obeležje predstavlja lesen relief, ki prikazuje smučarja skakalca pri doskoku.

Posvečeno je partizanskemu smučarskemu tekmovanju, ki je potekalo 20. in 21. januarja 1945 v okolici Cerknega v treh disciplinah, patruljnem teku na smučeh, veleslalomu in smučarskih skokih. Slednje je potekalo v nedaleč od obeležja.
Domačini radi povedo, da so to bile prve partizanske smučarske tekme v okupirani Evropi. 

Obeležje je izdelalo Rokodelsko društvo Driklc, Cerkno (Društvo, ki ohranja bogato kulturno dediščino, neguje in vzpodbuja rokodelstvo ter predstavlja rokodelska spoznanja in izdelke). 

Ta dogodek je že pred tem obeleževala spominska plošča na novi osnovni šoli, ki pa je bilo odstranjeno in je trenutno v muzeju v Cerknem.

Odkritje: Google maps leta 2013 še ne kaže obeležja, leta 2021 pa je obeležje že na stavbi.

foto 1: M. Kermavnar
foto 2: M. Luštrek

Cerkno, večja stavba v kateri deluje društvo upokojencev, Močnikova ulica 8.

SKOKI
1945
CERKNO

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 18.10.2024 na pobudo M. Luštrek in M. Hladnika
18.10.2024. 00:00
lesen relief
Cerkno
K. o. 2344 Cerkno, parc. št. 70/14
271
Žabnica - Osrednji spomenik padlim

6 m visok steber iz belega istrskega kamna; obložen je s štirimi ploščami, na katerih so vklesana imena v NOB padlih domačinov. Ob ploščah so vklesani stilizirani lovorovi listi - kot simbol nesmrtne slave. Na kamniti, okroglo struženi posodi za cvetje, je vklesan napis.

Imena padlih borcev, talcev in žrtev okupatorjevega nasilja so vklesana v plošče v naslednjih skupinah:

     PADLI BORCI

DACAR POLDE

HAFNER MIRKO

RAHONC VALENTIN

KAJZER MATEVŽ

RAVNIKAR JOŽEF

RAVNIKAR ALOJZIJ

ŽAGAR ANTON

RAVNIHAR JOŽEF

HIRŠENFELDER POLDE

    1941-1945

ARHAR IVAN

BENEDIK JANEZ

BREŠIČ FRANC

DOLINAR FRANC

ERŽEN PAVEL

FERN FRANC

HAFNER VLADIMIR

JERUC JOŽEF

KOŠIR PAVEL

KURAT JOŽEF

KALAN FRANC

LAMOVEC FRANC

LANGERHOLC PAVEL

MRAVLJA JANEZ

RAVNIKAR MINKA

RAVNIKAR JANKO

RAVNIKAR JOŽEF

RAVNIKAR POLDE

RAVNIKAR FRANC

RAVNIKAR JANEZ

VIDMAR IVAN

ŠTIBILJ LUDVIK

ZUPANČIČ ALOJZIJ

ŽONTAR MATEVŽ

AHČIN VINCENC

BENEDIK LOVRO

ČEMAŽAR IVAN

DOLINAR ŠTEFAN

FIREDER JANKO

GORJANC VILJEM

JENKO PETER

JUGOVIC IVAN

KAJZER ALOJZIJ

KALAN FRANČIŠKA

KRAJNIK VINKO

MIKLAVC JANEZ

LUŽAN IVAN

PLESTENJAK IVAN

TRILER IGNAC

VILFAN PAVEL

VILFAN JANEZ

VILFAN FRANC

VREČEK FRANC

VEHOVEC JOŽEF

STANOVNIK ANTON

ZAVRL STANKO

ŽONTAR JOŽEF

ZAKOTNIK FRANC

ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA

BAŠAR ANTON

BALANČ JERNEJ

HAFNER LEOPOLD

KALAN ANTON

KALAN IVAN

MASTERL IVANA

OMAN PETER

ERŽEN ANGELA

RAJGELJ STANKO

VILFAN JANEZ

ROZMAN JANEZ

ŽAN JOŽEF

UMRLI V TABORIŠČIH

GROS VALENTIN – GOSAR JOŽE

MINKA – PORENTA JANEZ

HAFNER PETER – ŠILAR VINCENCIJ

JERUC VINKO – KREK ANDREJ

TALCI

BERČIČ ANTON – GOSAR JOŽE

KALAN STANISLAV – RAJGELJ

FRANC – PLESTENJAK JOŽEF

ROT DALIBOR – ŠIFRER ANTON

ŠIFRER ANTON – VRHOVNIK

VALENTIN – VOLGEMUT FRANC

VODNIK IVAN – ROZMAN VIKTOR

Spomenik je postavil krajevni odbor ZB NOV Žabnica in ga odkril 4.  julija 1957.

Načrte zanj sta zrisala arhitekt Tone Bitenc in Zlata Jeras.

VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 195-196.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 235.

EŠD: 2527, memorialna dediščina   

Na razpotju sredi vasi, ob cesti, ki vodi iz Kranja v Škofjo Loko Hiša v bližini: Žabnica 27, Kranj

obelisk zgoraj

1941 - 1945

91 ŽRTVAM

   IZ VASI:

ZG. BITNJE

SR. BITNJE

 SP. BITNJE

 CRNGROB

  ČEPULJE

  DORFARJE

    FORME

KRIŽNA GORA

     PEVNO

    PLANICA

    SV. DUH

     ŠUTNA

    ŽABNICA

.

plošča spredaj

         PADLI BORCI

48 imen

.

plošča na levi

         PADLI BORCI

8 imen

               TALCI

3 imena

.

plošča desno zgoraj

ŽRTVE FAŠISTIČNEGA

           TERORJA

11 imen

.

plošča desno spodaj

UMRLI V TABORIŠČIH

9 imen

              TALCI:

12imen

.

IZ NAŠE LJUBEZNI IN NAŠE KRVI

POGNALO JE BRSTJE

DRUGAČNE POMLADI

JE ZRASEL NOV DAN

Obstoječi spomeniki
Ivan Mihovec ZBNOB KO Žabnica, Lado Nikšič, avgust 2014, foto M. Hladnik 25. 11. 2012, 2017
11.3.2023. 00:00
M. Kermavnar, 11.3.2023, dodal napis na spomeniku in fotografije 4/1 do 4/5
steber obložen s štirimi ploščami
Kranj
2134 ŽABNICA, 3023/3
6535
Ušnik pri Tolminu, Plošča Andreju Šavli

vir:

Fatur_Zgodba-o-TIGRu

Plošča je bila postavljena novembra 1996. Vir: S. Fatur.

Ušnik pri Tolminu, plošča na Šavlijevem domu, Čiginj 9

TIGR 
REVOLUCIJONARNA 
ORGANIZACIJA 
JULIJSKE KRAJINE 
TRST 1924          NANOS 1927 
TU JE BIL DOMA ANDREJ ŠAVLI 
1905 - 1990 
UDELEŽENEC USTANOVNEGA SESTANKA RODOLJUBNE 
ORGANIZACIJE TIGR 1927. LETA NA NANOSU 
IN UGLEDEN SLOVENSKI PEDAGOG. 
POSTAVILI LETA 1996 OBČINI TOLMIN IN KOPER TER 
ZVEZE DRUŠTEV PEDAGOŠKIH DELAVCEV SLOVENIJE

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
12.2.2021. 00:00
M. Kermavnar,7.9.2021, fotografije in lokacija
Spominska plošča
Tolmin
K. o. 2252 Čiginj, parc. št. 533/4
8427
Mirko Bračič Ljubljana- Žale

Posmrtni ostanki narodnega heroja Mirka Bračiča, podpolkovnika, so bili 2. decembra 1945 z vsemi častmi položeni v družinski grob njegove žene Mire.Njegovo ime in priimek je napisan na spodnjem delu spomenika.

Opomba: v iskalniku grobov je namesto Mirko treba vnesti Milko Bračič zaradi napake 29. novembra 1945 pri vnosu podatkov podatkov ob prekopu posmrtnih ostankov  v evidenco pogrebov , glej Sprej. knj. fol.: 591, D.Divjak

Vir: Slovenski poročevalec, 1.12.1945, ZAL Ljubljana

Geslo: heroj123


Pokopališče Žale oddelek 39A, vrsta 9, grob 5

MIRKO  BRAČIČ

Obstoječi spomeniki
D.Divjak 30.6.2023, 25.8.2023, 24.9.2023
12.12.2024. 00:00
25.8.2023 dopolnil podatke in opis, D. Divjak 24.9.2023 dodal posnetke in dopolnil opis, D. Divjak 12. 12. 2024 Zdenka Primožič v Opis dodala povezavo na spletna vira.
Grob
Ljubljana
K.o.: 1736 - BRINJE I., št.parc.: 682/11
8209
Ljubljana, pokopališče Bizovik, Pogačnik Vili

V publikaciji Prispevki za zgodovino delavskega gibanja letnik II številka 1-2 Ljubljana 1961 piše na strani 78 (80):

Delavec Vili Pogačnik (starejši) in uslužbenka Pavla Erjavec (oba leta 1941 zaposlena v Saturnusu in aktivista Osvobodilne fronte v Mostah) pravita o tem: »Spominjam se, da je bila Narodna zaščita v tovarni Saturnus ustanovljena v drugi polovici novembra 1941. leta. Ustanovil jo je Tine Železnik. V naši tovarni sta bili dve zaprisegi. Prva je bila v pozni jeseni, druga pa v začetku leta 1942 .. .«

https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/24/Prispevki_za_zgodovino_delavskega_gibanja_1961_1-2.pdf

Pokopališče Bizovik. Ko vstopimo na pokopališče, je na desni oddelek 2, grob pa je prvi v tretji vrsti (v iskalniku Žal sicer piše vrsta 4; morda štejejo parcele, ne grobove -- med drugo in tretjo vrsto je namreč vrzel brez grobov). Iskalnik grobov pokopališče Bizovik: oddelek [2], vrsta [4], grob [1]

                  [zvezda]
           POGAČNIKOVI
                    VILI
*  4. II. 1909   + 11. VII. 1968
              TIHI DOM

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 27.3.2023, po slikah in besedilu M. Luštrek
27.3.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Ljubljana
K. o. 1733 Bizovik, parc. št. 337/4
5381
Dušan Kveder, Ptuj

Spomenik Dušanu Kvedru je stal v kompleksu nekdanje vojašnice na Vičavi. Izdelan je iz betona in je stal na enem od kubusov. Avtor kipa ni znan, po ustnih virih naj bi ga pred letom 1964 izdelal neki jugoslovanski vojak iz Arandjelovca na služenju vojaškega roka.

Štiri kamniti podstavki, na najvišjem je stal doprsni kip in spodaj napis NARODNI HEROJ, na ostalih treh, ki se manjšajo z leve proti desni s posameznim delom njegovega naziva. Po letu 2005 so doprsni kip  prenesli v Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. 

  • Kamra, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

Opomba 1:

»S tradicionalnim zborom so včeraj v ptujski vojašnici obeležili 3. dan enote Dušan Kveder Tomaž. Ta to priložnost so se izredno skrbno pripravili: skupina vojakov je pripravila idejni projekt za izdelavo doprsnega kipa heroju, po katerem nosi enota ime in ki je bil včeraj odkrit. Zbrani ob spomeniku so vojaki obljubili, da bodo zvesto sledili izročilu Dušana Kvedra.

Udeleženci včerajšnje slovesnosti so obiskali tudi spominsko sobo, ki je letos ob svoji 2. obletnici, bogatejša za novo vsebino.       

Nasploh so dan enote v ptujski vojašnici izredno slovesno in delovno proslavili. Najboljšim vojakom pa so podelili priznanja, pokale in nagrade.«

geslo: vojska123

Ptuj, Vičava 1, nekdanja vojašnica

NARODNI

HEROJ

      DUŠAN

KVEDER

TOMAŽ

Uničeni spomeniki
D.Divjak, 17.april 2020
13.12.2023. 00:00
M.Kermavnar, 13.12.2023, dodal Opombo 1 po predlogi Zdenke Primožič
ostanki kipa
Ptuj
K.o.: 400-PTUJ, št.parc.:995/5
5439
Padli s področja Brezja, Maribor

Marmornata spominska plošča z vklesanim in pozlačenim napisom spominja na 15 padlih, ki so bili doma s področja Brezja. Na levi strani plošče se nahaja podoba padajočega borca s puško pred drevesom. Pod ploščo je vzidana konzola za vence. Plošča je bila odkrita leta 1961.

Arih, Aleš. Spomeniki vojne, revolucije, svobode: Umetnostna galerija Maribor, maj 1985. Maribor: Zavod za spomeniško varstvo, 1985, brez pag.

Spominska plošča je vzidana na obcestno pročelje podružnice Brezje pri Osnovni šoli Draga Kobala na naslovu Na trati 4.

PADLIM ZA SVOBODO

POROPAT FRANC 1907 - 1944

Dr SCHAUBACH LEON 1914 - 1941

ZAGERNIK ANTON-VASIJA 1921 - 1944

LORBEK RUDOLF 1921 - 1944

HOJNIK CIRIL 1914 - 1944

GAL IVAN 1921 - 1944

FOJTL FRANC 1900 - 1944

ŠMID MARTIN 1888 - 1944

ŠMID ZOFIJA 1886 - 1944

PRELOG VLADIMIR 1924 - 1945

PETROVIČ BOLESLAV 1914 - 1945

PETROVIČ SIMON 1923 - 1945

FILIPIČ FELIKS 1915 - 1945

ZEMLJIČ KONRAD      - 1945

KOCBEK KATICA      - 1944

Obstoječi spomeniki
Ivan Smiljanić
25.4.2020. 00:00
Spominska plošča
Maribor