| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Doblička gora, Kidričeva zidanica |
Spominska plošča, posvečena delu sekretarja Izvršilnega odbora Osvobodilne fronte Borisu Kidriču, je bila odkrita na pobudo glavnega odbora ZB NOV Slovenije. Datum odkritja: 21. julij 1954 Plošča je na spodnjem robu poškodovana. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 88. »Doblička gora: V Maleričevi zidanici je plošča z napisom: 'V dobi NOB se je tu zadrževal in delal do spomladi leta 1945 Boris Kidrič.'« (Janez Vitkovič, Bela krajina skozi viharje k svobodi, Ljubljana: Zavod Borec, 1961, str.177) |
Kidričeva zidanica, Doblička gora,
hiša v bližini: Doblička gora 15G |
V |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 6. 2. 2022 |
10.9.2024. 00:00 |
— |
Dodal fotografiji in besedilo M. Hladnik 30. 4. 2024
Zdenka Primožič 10. 9. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjige Bela krajina skozi viharje k svobodi. |
Spominska plošča |
Črnomelj |
K. o.: 1540 - DOBLIČE parcela: *184 |
|
Osonkova hiša, Kostanj |
Plošča je bila posvečena Mihu Pestotniku (* 27. 9. 1906) iz številne Osonkove hiše, ki so ga skupaj z bratom Jožetom (* 11. 3. 1911) ustrelili "nekje na Gorenjskem" (po informaciji svojcev je bilo to v Begunjah, po Sistory pa sta oba brata umrla v Mauthausnu, Miha 17. 4. 1942, Jože pa 20. 4. 1942). Na seznam begunjskih zapornikov pri imenu Jožefa in Mihaela Pestotnika (št. zapornika 2571 in 2572) piše, da sta bila oba 19. 4. 1942 "hingerichtet" (92. str.). Plošča je bila odkrita leta 1949. Ploščo je "že dolgo tega" s fasade snel sin ubitega. Spravljena je v gospodarskem poslopju pri hiši, njegov vnuk je ni želel pokazati in omogočiti njeno fotografiranje, ker bi bilo to proti želji njegovega očeta, ki jo je odstranil, ker so po vojni komunisti družini menda prizadejali preveč gorja in iz ozira na potomce sosedov, ki so starega očeta izdali Nemcem, češ da je treba te reči pozabiti.
Ni v RKD |
Kostanj 7, plošče ni več na hiši. |
(zvezda) V TEJ HIŠI SE JE RODIL PESTOTNIK MIHAEL PRI NJEM SO BILE ŽE V L. 1941 PARTIZANSKE EDINICE ZATO SO GA PO IZDAJSTVU GROŠELJ FRANCA ARETIRALI FAŠISTI IN NATO OBILI V BEGUNJAH |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 25. 8. 2018 |
21.10.2024. 00:00 |
— |
Dopolnil M. Hladnik 21. 10. 2024 |
Spominska plošča |
Kamnik |
1915 HRUŠEVKA, 409 |
|
Boj Tomšičeve brigade in uničenje sovražnika, Lesično |
Kmalu zatem je v zasedo na Osojku zašla nemška patrulja, ki je prišla od Lesična in je štela 15 do 20 vojakov. Že po prvih rafalih so padli trije Nemci. Vir: Franci Strle, Tomšičeva brigada IV., str. 58. Ob potoku onkraj ceste je znamenje v spomin na prvi spopad Tomšičeve brigade z Nemci po prihodu 14. divizije na Štajersko; postavljeno 1951, projektant arhitekt Didek. (Vodnik po partizanskih poteh, 1978, str. 590). Spomenik se nahaja v neposredni bližini grobnice borcev in žrtev 1941-1945. Opomba 1: Fotografija 4/1 predstavlja nagrobno ploščo, ki je postavljena na grobnici v bližini. Po napisu na njej in po Sistory ni mogoče sklepati, da so žrtve padle v boju, ki mu je posvečen ta spomenik. |
V Lesičnem, levo od križišča cest Kozje-Prevorje-Virštanj, Lesično 001/a. |
[znak Tomšičeve brigade z datumom 14. VII. 1942] 7. FEBRUARJA 1944 ŽE PRVI DAN PO VDORU XIV. DIVIZIJE NA ŠTAJERSKO UNIČI TOMŠIČEVA BRIGADA V ŽILAVI BORBI Z NAPADAJOČIM SOVRAŽNIKOM 35 NEMŠKIH VOJAKOV. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 04.04.2019 in 14.XII.2019
S.Gradišnik, 2. 11. 2023 |
24.2.2024. 00:00 |
— |
Manjka fotografija grobnice in napis na njej. M. Hladnik 28. 6. 2023
S.Gradišnik, 2. 11. 2023, dodal fotografiji grobnice in opis.
M.Kermavnar, 24. 2. 2024, po predlogi Mojce Luštrek dodal Opombo1 v Opisu in fotografiji 4/3 in 4/4. |
Velik obdelan kamen na zazidanem podstavku iz kamenja in s skulpturo na vrhu |
Kozje |
1237 PILŠTANJ, 653/1 |
|
Dolž |
Grobna površina obsega tri terase. 2 m visok spomenik je nepravilne oblike in stoji na srednji terasi. V spodnjem delu, kjer je vklesan napis, se spomenik svedrasto zvija. Odkrit je bil leta 1964, arhitekt Jože Zamljen. Spominsko obeležje je postavil KO ZB NOV Stopiče.
|
Ob severnem zidu vaškega pokopališča pri cerkvi v vasi Dolž. |
[zvezda] BORCI DOLŽ BRULC FLORIJAN DRAGAN LOJZE KRALJ JOŽE IGLENIK HROVATIČ JOŽE LUKŠIČ FRANC ZAJČJI VRH SAŠEK ALOJZ ŽRTVE BARBORIČ JOŽE ?TISU JANEZ VIDIC JANEZ VIDIC MARKO LJUBLJANA HOČEVAR MATIČEK IN 18 NEZNANIH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano 5. 12. 2020
7.februar 2021-dopolnil D.Divjak |
13.8.2024. 00:00 |
— |
7.2.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Dodal slike in besedilo M. Hladnik 13. 8. 2024 |
Spomenik |
Novo mesto |
K.o.: 1489 - CEROVEC, št.parc.: 136 |
|
Neda Gerzinič |
Ledinski pionirski odred je leta 1958/59 dobil ime po Nedi Gerzinič, ilegalki
v Ljubljani. V času šolanja je obiskovala vadnico. V cvetu mladosti je bila
ustreljena v bližini Turjaka.
|
Avla OŠ Ledina, Komenskega 19, Ljubljana |
NEDA GERZINIČ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
4.8.2021. 00:00 |
— |
Fotografija Mojce Župančič 16. 8. 2021. |
kiip |
Ljubljana |
TABOR, 3072 |
|
Korošci, Italija |
1974 so 24 padlim domačinom in dvema iz Farneda postavili spomenik. [Čigava
je skulptura sedečega sklonjenega moškega na tlaku pred ploščo?] Na pokopališču pri cerkvi, kjer se večina pokopanih piše Korošec, ni partizanskih spomenikov. https://www.spomeniki.org/monuments/spomenik-padlim-v-koroscih/ |
Italija, sredi naselja Korošci / Santa Barbara, v trikotnem parku med cestama 75 m Z od cerkve, blizu avtobusnega postajališča. Od mejnega prehoda samo 150 m po klancu navzgor v vas. |
[rdeča zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 11.12.2022, 2.10.2022
D. Divjak 11.3.2024 |
11.3.2024. 00:00 |
— |
M. Hladnik dodal slike 2. 10. 2022
D. Divjak dodal povezavo 11.3.2024 |
kip s ploščo |
Italija, Milje |
— |
|
Mali Rakitovec |
Na spomeniku naj bi bilo nekoč po RKD 30 imen borcev, padlih v bitki z Nemci 23. 3. 1944, ki pa jih zdaj ni več. Uredila ga je ZB NOV Kamnik 1949. Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 30. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 210. Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 53. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 29. EŠD 16939 |
Na vrhu griča nad vasjo Mali Rakitovec, vzhodni tik ob gozdni hiši s spominsko ploščo o osamosvojitveni vojni. Do spomenika v vasi pokaže smerokaz. Treba se je držati desne. Z avtom se da do gozda, kjer se v desno odcepi kolovoz proti vrhu hriba. |
NEPOZNANI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 8. 2018
8. avgust 221 dopolnil D.Divjak |
8.8.2021. 00:00 |
— |
8.8.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Slika "4" z 26.III.2022-Bor1974, 02.X.2024 |
kamniti kvader s spominsko ploščo ,ograjeno s stebriči in verigami |
Kamnik |
K.o.: 2691 - RATITOVEC, št.parc.: 628/1 |
|
Špilk |
Posvečen je ustanovitvi Šlandrove brigade 6. 8. 1943 na Šipku (Pomniki: na Šipku) nad Blagovico. Postavljen je bil ob 15-letnici ustanovitve Šlandrove brigade, 15. 8. 1958.
. »6. avgusta 1943 je bilo na Šipku nad vasico Gaberje zelo živahno. Zopet so
si lahko segli v roke stari partizanski tovariši. Hitro so stekli pogovori o
zadnjih akcijah, ni pa manjkalo tudi ugibanj, čemu so se zbrali. Vse je bilo
zavito v skrivnost. Njihovih komandantov in komisarjev že od ranega jutra ni
bilo na spregled. Imeli so važno posvetovanje. Dopoldne je minilo v običajnem
pošiljanju patrulj v okolico taborišča, čiščenju orožja, pospravljanju opreme …
Kosilo je bilo nenavadno dobro in obilno. Po kosilu so komandirji in komisarji
pregledovali orožje in opremo ter razdelili novince v posamezne bataljone. Bilo
jih je nad 400, starih borcev pa okrog 300. Oboroženi so bili z 287 puškami, 12
strojnicami, večjim številom samokresov in bombami. Avtor ni naveden, Ustanovitev Šlandrove brigade, Občinski poročevalec,
Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, Leto II, št. 8,
Domžale, 25. IX. 1963, str. (3). |
Obelisk stoji na vrhu Gabrskih senožeti, na pobočju V Kremenu, slab kilometer severno nad Gabrjem pod Špilkom. Cesta pripelje skoraj do spomenika. |
Stara plošča: 1943 USTANOVITEV VI. SNOUB SLAVKA ŠLANDRA 1958 . Nova plošča: 6. avgusta 1943 je bila na tem mestu ustanovljena VI. SNOUB (Slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada) "SLAVKA ŠLANDRA" Prvi komandant brigade JANKO SEKIRNIK - SIMON Prvi komisar brigade MITJA RIBIČIČ - CIRIL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 8. 2018
8. avgust 2021 dopolnil D.Divjak |
7.3.2024. 00:00 |
— |
8.8.2021 dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 7.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil opis s člankom iz časopisa in dodal fotografijo 3/2 iz leta 1963 |
marmornati obelisk |
Kamnik |
K.o. 1921 -ŠPITALIČ, št.parc.: 548 |
|
Železniki, pokopališče, Šmid Rafael |
Sistory navaja Kraj rojstva: Jesenovec, Kraj bivanja: Železniki, Datum smrti/izginotja: 18. 12. 1944, Kraj smrti/izginotja: Železniki, Kraj pokopa: Gorenja vas. »RAFAEL ŠMID, rojen 11. 10. 1905, Jesenovec, kmečki delavec, v partizane je vstopil novembra 1944. Padel je 18. 12. 1944 pri Gorenji vasi.« (Stane Krapež [Ur.], Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str. 390)
|
Pokopališče Železniki, vrsta desno od pokopaliških vrat (parkirišče, mrliške vežice), 6. grob. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 6.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
6.4.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Železniki |
K. o. 2071 Železniki, parc. št. 593/5 |
|
Jastroblje |
Temna marmornata plošča na skali z vklesanim napisom, posvečena delovanju postaje TV 20 S v letih 1941-1945 je bila najbrž pozneje nadomeščena s svetlo kovinsko ploščico z napisom. Avtor skulpture iz varjenega orožja na okrogli železni podlagi je Tone Svetina. Spomenik je tako skrit pod vejami, da ga je tudi od blizu težko opaziti. Spomenik avtorja Toneta Svetine je postavila Zveza borcev Špitalič in Motnik 23. 8. 1981. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 31. EŠD 21112 Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Spominsko znamenje je vgrajeno v skalo na robu gozda v Loki nad Jastrobljem, 150 m JZ od hiše št. 14, na nasprotni strani mostu čez potok pod zaselkom Zobava (domačini poznajo samo ime Zobala!).
V RKD je spomenik narobe lociran višje ob cesti pred h. št. 18. |
NA TEM PODROČJU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Nika Bajec, dop. M. Hladnik 25. 8. 2018 in 26. 5. 2020
4.april 2021 dopolnil D.Divjak |
4.6.2021. 00:00 |
— |
4.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Skulptura |
Kamnik |
K.o.: 1921-ŠPITALIČ, št.parc.: |
|
ŠPITALIČ - Grob borcev in žrtev |
Grobišče NOB z 21 padlimi borci in 14 žrtvami, med njimi šestih 23. 1. 1945 sežganih članov Vrbanetove družine. Uredila ZB NOV Motnik 17. 5. 1953. Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 52. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 215. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 31. EŠD 16950 |
V JV kotu pokopališča ob cerkvi cerkve sv. Antona Puščavnika v Špitaliču, južno od mrtvaške vežice. |
V SPOMIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 25. 8. 2018
4.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
4.6.2021. 00:00 |
— |
4.6.2021-vnesel poimenski seznam z nagrobnika in dopolnil podatke D.Divjak |
Nagrobnik |
Kamnik |
K.o.: 1921-ŠPITALIČ, št.parc.: 1 |
|
Jaka Štucin - Cvetko |
Spominska plošča je pravokotne oblike (60 x 40 cm), izdelana iz sivega marmorja z vklesanim napisom. Datum odkritja: 29.11.1977 Jaka Štucin – Cvetko je bil sindikalni voditelj, aktivist OF in KPS, rojen 27. novembra 1915 na Poljanah pri Cerknem. Kot sindikalist je pred vojno deloval v Kranju. Avgusta 1941 pa je prišel na Cerkljansko in organiziral upor proti okupatorju. Padel je 1. aprila 1944 pri vasi Delnice v Poljanski dolini. http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2100_crknzadeve/sr_2102_bapkaricrn/drzina/jakob_stucin.htm foto 1: Zavod za spomeniško varstvo-Gorica, 1981 |
Spominska plošča je (bila) locirana na hiši Poljane 7. Po prenovi fasade ni bila nameščena na prvotno mesto. Hranijo jo domačini. |
V TEJ HIŠI SE JE RODIL |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 8. 11. 2019 |
28.5.2022. 00:00 |
— |
Sosedje so lastnike že spodbujali, naj ploščo vrnejo na svoje mesto. -- M. Luštrek 28. 5. 2022 |
Spominska plošča |
Cerkno |
K. o. 2340 Labinje, parc. št. *56/2 |
|
Spominska plošča padlim žrtvam fašističnega nasilja |
— |
Gasilski dom, Šmartno ob Paki 13A. |
1941 – PADLI GASILCI V NOV – 1945 KOLENC ALOJZ PODGORŠEK ALOJZ SLAVA JIM ! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik, 24. 08. 2020 |
13.3.2025. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 13.3.2025, prestavil zvezdico na pravo lokacijo, z imeni dopolnil Besedilo na spomeniku in dodal katastrske podatke. |
Spominska plošča na gasilskem domu. |
Šmartno ob Paki |
K. o. 0972 ŠMARTNO OB PAKI, parc. št.85/13 |
|
Zaloše |
Besedilo za ploščo smo 2022 pripravili na pobudo Iztoka Pogačnika, sina enega od padlih. Ker se lastnik hiše ni strinjal, do njene izdelave in postavitve ni prišlo. -- M. Hladnik 3. 1. 2023 |
Zaloše 17, Podnart |
IZ ŽNIDARJEVE HIŠE V ZALOŠAH SO KOT PARTIZANI DALI ŽIVLJENJE TRIJE SINOVI PETER POGAČNIK * 18. 7. 1916 PADEL 9. 9. 1942 NA LIPNIŠKI PLANINI JANEZ POGAČNIK - IVKO * 12. 12. 1913 USTRELJEN KOT TALEC 28. 4. 1943 V BRODEH JOŽE POGAČNIK - IZTOK * 19. 2. 1907 PADEL 26. 4. 1943 NA GOLOBARJU Sorodniki in KO ZB NOB Stane Žagar, jeseni 2022
|
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik |
3.1.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Radovljica |
K. o. 2161 Zaloše, parc. št. 583 |
|
Kočevje, pokopališče, Mavrin Ferdo |
Kraj rojstva: Kočevski Rog, ranjen v boju z MVAC pri napadu na Hočevje, umrl
v bolnici zaradi zastrupitve (ranjen od avionske bombe).
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Mestno pokopališče Kočevje, od glavnih pokopaliških vrat desno, nedaleč od spomenika padlim v NOB. |
[cvet] MAVRIN FERDO * 22. I. 1912 + 7. IV. 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 14.3.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
14.3.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Kočevje |
K. o. 1577 KOČEVJE, parc. št.2486/1 |
|
MOTNIK-Rudi Karat |
Plošča, odkrita 8. septembra 1968, je postavljena na Zadružni dom sredi Motnika, v katerem je tudi trgovina (nekdanja pošta), in večnamenska dvorana. Del stavbe je tudi gasilski dom. EŠD 21106 Motnik je bil 1. 2. 1944 osvobojen, Nemce so pobili, nekaj pa jih je po skrivnem rovu zbežalo iz postojanke. Na Karatovi hiši je bila nekoč plošča, posvečena zasedanju plenuma OF za kamniško okrožje 26. 11. 1944. [Katera hiša je bila to in kje je plošča zdaj?] Po poti spominov ..., 32 Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 34. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 211. Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 32. |
Motnik 56, obcestna fasada hiše. |
V TEM KRAJU JE PADEL 1. 2. 1944 V BOJU ZA OSVOBODITEV MOTNIKA RUDI KARAT DŽEK, NAM. KOMANDANTA 3. BAT. VI. SNOUB BORCI ŠLANDROVE BRIGADE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
foto M. Hladnik 24. 8. 2018
4.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
4.6.2021. 00:00 |
— |
4.junij 2021 dopolnil podatke D.Divjak |
spominska plošča |
Kamnik |
K.o.: 1923 - MOTNIK, št. parc.: 68 |
|
Gravina, plošča prekomorcem, bolnica, Italija |
Plošča zahvale Jugoslovanom-prekomorcem za pomoč krajanom Gravine v letih
1944 - 45. MESTO GRAVINA POGUMNIM PARTIZANOM FEDERATIVNE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE – ZA NJIHOVO POŽRTVOVALNO DELO IN PONUJENO ZDRAVSTVENO POMOČ PREBIVALCEM V LETIH V LETIH 1944 - '45 MED VAŠIM BIVANJEM V TEJ DEŽELI – IN PRIZNANJE PRISRČNE GOSTOLJUBNOSTI S KATERIM JE PREBIVALSTVO GRAVINE TO SPREJELO DNE 25. APRIL 1977 prevod: Vojko Vodopivec, Kp geslo: prekomorci123 |
Gravina in Puglia, na dvorišču stavbe 41 Corso Canio Musacchio, Italija |
LA CITTA´ DI GRAVINA |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 4.5.2024
D. Divjak 13.11.2024 |
13.11.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal prevod V. Vodopivca iz Kopra, 13.11.2024 |
Spominska plošča |
italija |
— |
|
Ig, pokopališče, Doles Anton |
»[…]
»Gornji Ig […] Doles Anton, roj. 13. 5. 1898, Janez + Marija Petrič, kmet, G. Ig 13; kmetija in imetje uničeno ob ofenzivi, 27. 7. 1942 interniran na Rab, kjer j eumrl, žena Angela se je s štirimi otroki umaknila v Iško vas 39.«
|
Pokopališče Ig, 2. vrsta desno od poti med pokopališko kapelo in razpelom, 2. grob z desne strani vrste. |
DOLESOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 27.3.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
27.3.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ig |
K.o.1700 Ig, parc. št. 1816 |
|
Ivan Strožič, Čreta |
Plošča je bila prvotno na Zakrajškovi hiši pri cerkvi sv. Katarine. (KLS
Žalec). 27. X. so odpeljali Ivana Strožiča in ga po treh dneh ustrelili. |
Na fasadi cerkve sv. Katarine na Čreti. |
V spomin Ivanu Strožiču p. d. Zakrejšku kot prvi žrtvi nacizma in komunizma iz Črete. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 4. 2017, foto 12. 7. 2008
Stane Gradišnik, 10. 6. 2020 |
8.10.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 8.10.2024, dopolnil opis |
Spominska plošča |
Vransko |
K. o. 1011 Tešova, parc. št. *28 |
|
Šmarje, pokopališče, Morgan Marjo |
. Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Šmarje, Koper, po poti od poslovilne vežice, na koncu poti levo, ob zidu ( tik pred spomenikom NOB). |
[zvezda] TUKAJ POČIVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 9.2.2025, po predlogi in fotografiji Zdenke Primožič |
23.2.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Koper |
K. o. 2608 ŠMARJE, parc. št. 730/1 |
|
Miloš Lokar, pokopališče Regello, Italija |
"Meseca in leta so na Ventoteneju preživeli znani italijanski antifašisti, med njimi bodoči predsednik republike Sandro Pertini, Umberto Terracini, predsednik ustavodajne skupščine, ter vodja sindikalne zveze CGIL Giuseppe Di Vittorio. Altiero Spinelli je skupaj s tovariši tam napisal sloviti Manifest Ventoteneja, ki nakazuje temeljne smernice združene Evrope, sedanje Evropske unije. Pri pisanju listine je sodeloval tudi mladi slovenski antifašist, Ljubljančan Miloš Lokar, ki zaradi prezgodne smrti žal ni dočakal konca vojne in osvoboditve. Pokopan je v kraju Reggello južno od Firenc."
|
Cimitero di Reggello, Via Mentana, 50066 Reggello FI, Italija [lokacija na zemljevidu je označena na pamet] |
M I L O Š L O K A R |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik 17.11.2023
D. Divjak 14.2.2024 |
14.2.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal posnetek 14.2.2024 |
Nagrobnik |
Italija, Firence |
— |
|
Ig, pokopališče, Kozin Martin |
SIstory navaja Ime in priimek: Martin Kozin, Oče: Anton, Mati: Marjeta, Datum rojstva: 03. 11. 1912, Kraj rojstva. NULL, Kraj bivanja: Kot 13, Stara občina: Ig, Nova občina: Ig, Datum smrti/izginotja: 1. 5. 1944, Kraj smrti/izginotja: Dachau, Kraj pokopa: Dachau. »KRAJEVNA SKUPNOST IG Iška Loka […] Kozin, Martin, roj. 3. 11. 1912, Anton + Marjeta Janežič, Kot 13; občinski tajnik, interniran na Rabu.« (Ferdo Gestrin, Seznam internirancev, Svet pod Krimom, 2., prenovljena izdaja, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016, str. 369)
|
Pokopališče Ig, ob zidu (daljšem) levo od vhoda iz novega v stari del pokopališča in levo od razpela, 8. grob z desne strani vrste. |
[križ] MARTIN, sin KOZINOVI KOT TIHI DOM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 26.3.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
26.3.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ig |
K.o.1700 Ig, parc. št. 1816 |
|
Bastija,spomenik umrlim Primorcem in Hrvatom, Korzika |
Po zavezniški zasedbi južne Italije je začela Badoglijeva vlada ponujati svoje oborožene sile zaveznikom, da bi se udeležile bojev z Nemci, ki so odprli novo fronto v Srednji Italiji. Na Sardiniji, Siciliji in v severni Afriki je bilo okrog 30.000 Slovencev in Hrvatov iz Primorske, Benečije in Istre, ki so tja prišli kot vojaki italijanske fašistične vojske in ob kapitulaciji Italije prešli v sestav Badoglijeve vojske. V veliki večini so želeli pristopiti v vrste NOVJ. Pisale so se številne resolucije o tej nameri, o vprašanju vračanja Slovencev in Hrvatov, italijanskih državljanov, so govorili tudi na pogovorih maršala Tita z generalom H.M. Wilsonom in nato na sestanku Tita z Winstonom Churchilom 12. In 13. avgusta 1944. Ta se je načelno strinjal o njihovi vključitvi v NOVJ, iz operativnih razlogov pa naj ne bi bilo mogoče razrešiti obveznosti tistih, ki so bili takrat s Sardinije že premeščeni na Korziko. Februarja 1944 so zavezniki odbrali skoraj 6000 pripadnikov posebnih delovnih čet in jih v naslednjih treh mesecih premestili na Korziko,na Sardiniji pa jih je ostalo okrog 2000. Prva je 14. februarja 1944 na Korziko odšla 354. četa, sledilo pa jih je še 26. Te so imele med 111 in 225 mož. 1. februarja 1945 je na Korziki bilo 4741 slovenskih in hrvaških pripadnikov posebnih čet. Pobudniki preselitve so bili baje italijanski oficirji zaradi vesti, da se v jugoslovanski bazi v Bariju zbirajo enote in pripravljajo odhode prekomorskih brigad v Jugoslavijo. Na Korziko so odšli tudi italijanski oficirji, katerim pa so vojaki odrekli poslušnost in so bili ti vrnjeni na Sardinijo. Po preselitvi na Korziko so bili pripadniki posebnih bataljonov vključeni v VII. ameriško armado, Sekcija severne baze(Northern Base Section, NORBS), komandant je bil general J. P. Ratay, in sicer najprej v 2615., nato pa v 2698. tehnični nadzorstveni polk (Technical Supervisor Regiment). Naloga enot na Korziki, tudi posebnih delovnih čet, je bila priprava na inazijo v južno Francijo. NORBS je bila zadolžena za popravilo cest, pristanišč, letališč, skladišč, vojašnic, telekomunikacij in prevoze, za čuvanje vojaških objektov in taborišč vojnih ujetnikov, avtočete, inženirske, intendantske in še posebne čete za nakladanje bomb na letala. Čete so preoblekli v ameriške uniforme, jih formirali po sistemu ameriške armade in jim dodelili svoje oficirje in podoficirje. Ti so se do Slovencev in Hrvatov večkrat vedli žaljivo. Izboljšale so se tudi življenjske razmere, za svoje delo so prejemali plačilo. Glede hrane so bili v začetku izenačeni z Američani, kasneje pa je bila hrana omejena. Oficirji so imeli osebno orožje in nosili posebne oznake. Dve četi sta bili stražarski, imeli sta orožje in stražili skladišča, taborišča vojnih ujetnikov in delno nadzorovali prometu. Ameriško poveljstvo jim je v začetku dovolilo nositi značke z jugoslovansko zastavo in peterokrako zvezdo in izobešati jugoslovansko zastavo z zvezdo, konec maja 1944 pa so tudi to prepovedali. Uradno so se imenovale »Slav Companies«, to je »slovanske čete«. Ime jugoslovansko se je obdržalo na pokopališču, kjer so pokopani pripadniki slovanskih čet, ki so se večinoma ponesrečili pri delu s strelivom in z razstrelivom. Do 30. novembra 1944 je na Korziki umrlo 30 Primorcev in Istranov, od teh le dva v bolnišnici ( zastrupitev in malarija), vsi ostali so se ponesrečili predvsem pri prevozih streliva. V eni večjih nesreč pri kraju Biguli je zletel v zrak kamion z razstrelivom. Šest umrlih so pokopali v skupni grob (Anton Marinac, Simon Fatovič, Ivan Korič,Peter Medved, Ludvik Skočir in Anton Stemberger) Vir: S.Vilhar in A.Klun, Prva in druga prekomorska brigada, Nova Gorica, 1967 Vir-foto: M.Ivančič, Prekomorci, zgodbe o odisejadi Primorcev in Istranov, Koper, 2023 Vir: N. Troha, Slovenci in Hrvati v "slovanskih četah" na Sardiniji, Korziki in južni Franciji (1944-1945), Prispevki za novejšo zgodovino XLVI-1/2006 Geslo: prekomorci123 |
— |
NA TEM MESTU JE POKOPANIH 28 SLOVENCEV IN HRVATOV, PRIPADNIKOV "SLOVANSKIH ČET" 2696. TEHNIČNO-NADZORSTVENEGA POLKA VII. AMERIŠKE ARMADE, KI SO LETA 1944 NA KORZIKI ŽRTVOVALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA SVOBOBODO DOMOVINO. ICI REPOSENT 28 SLOVENES ET CROATEZ, SOLDATS DE "COMPAGNIES SLAVES" DU 2698*REGIMMENT DE LA SURVEILLANCE TECHNIQUE DE LA 7h ARMEE AMERICAINE, MORTS EN CORSE POUR LA PATRIE ET LA LIBERTE EN 1944 FRANC BENČIČ, JAKOV DRAŽEVIĆ, IVAN ERJAVEC, SIMON FATOVIĆ, ŠTEFAN GORJUP, IVAN HUMAR, ALOJZ JUH, JOSIP KALČIČ, IVAN KORIĆ, ANTON KREGAR, IVAN LEBAN, ANTUN MARINAC, RUDOLF MARKIČ, PETER MEDVED, IVAN NOVAK, LAMPERT OGRIČ, ANDREJ PIPAN, ANTON PREGELJ, JOSIP PREZELJ, JOSIP SEMOLIČ, JOSIP SINDIČ, LUDVIK SKOČIR, BOGOMIR STANIČ, FRANC SVETLIK, ANTUN STEMBERGER IN MILAN VOLK. . LES COMBATTANTS DES SKUPNOST BORCEV "SLOVANSKIH "COMPAGNES SLAVES" ČET S SEDEŽEM V POSTOJNI POSTOJNA REPUBLIQUE SLOVENE REPUBLIKA SLOVENIJA BASTIA 9. MAI 1992 BASTIA, 9.MAJA 1992 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 15.12.2023 nedokončano |
15.12.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal francoski tekst s spomenika in dopolnil opis 1.1.2024 |
Spomenik |
Francija, Bastija, Korzika |
— |
|
Jože DEŽELAK in Janez ZEMLJAK-Jurklošter |
Jože Deželak, rojen 1910 v Grahovšah, je delal po različnih rudnikih. Leta 1942 je bil mobiliziran v nemško vojsko. Ko je prišel leta 1944 na dopust, se je pridružil partizanom Kozjanskega odreda. Padel je v bojih z Nemci v Mrzlem Polju pri Jurkloštru.Vir: Andrej Mavri, Laško pod kljukastim križem str.302 Zemljak Janez, rojen 1906 na Blatnem Vrhu, je bil borec Kozjanskega odreda od avgusta 1944. Kot kurir je padel na njivicah pri Jurkloštru 20. marca 1945.Vir: Andrej Mavri, Laško pod kljukastim križem, str. 282. |
Pokopališče v Jurkloštru |
DEŽELAK TUKAJ POČIVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 17. 8. 2019, |
17.8.2019. 00:00 |
— |
S.Gradišnik dodal besedilo in opis, 21.9.2022. |
Nagrobnik |
Laško |
1034 MRZLO POLJE, 10/1 |
|
Središče KP in SKOJ, Maribor |
Šestkotna spominska plošča z vklesanim napisom rdeče barve spominja na aktivnost KPJ in SKOJ v stanovanju šolskega sluge Franca Potočnika, kjer so se na tajnih sestankih zbirali člani okrožnega člani okrožnega odbora OF in drugi komunisti, četudi je v sosednji sobi delovala nemška policijska postojanka. Plošča je bila odkrita 29. novembra 1959. Wikimedia: odkritje spominske plošče v Žolgerjevi ulici 1959. |
Spominska plošča je vzidana pod arkadami šolske stavbe na Žolgarjevi ulici 2 in 4, kjer delujeta VIII. osnovna šola in Osnovna šola Franceta Prešerna. |
V LETIH 1943-1944 JE BILO V ŠOLI ŽARIŠČE REVOLUCIONARNEGA DELA KP IN SKOJ-a spominu borcev komunistov, članov OO OF terencev in kurirjev |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
3.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Maribor |
— |
