Ukmar, Frančiška, SIstory navaja: Ime in priimek: Frančiška Ukmar, Datum rojstva: 08.02.1885, Kraj rojstva: NULL, Kraj bivanja: Gornja Branica, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): šivilja, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 15.01.1945, Kraj smrti / izginotja: Gornja Branica, Kraj pokopa: NULL, 

....................................................................................

Kante Ladislav, SIstory navaja: Ime in priimek: Vladislav Kante, Oče: Leopold, Mati: Antonija, Priimek matere: Fabjan, Po domače: NULL, Datum rojstva: 26.11.1912, Kraj rojstva: Koboli, Kraj bivanja: Koboli, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): kmet,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 00.00.0000, Kraj smrti / izginotja: Užice, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Srbija

...............

»Nato se je Dolgan odpravil na Mokrc, kjer naj bi zbral kakih 25 mož za primorsko partizansko četo. 
[…]
Zadnje dni septembra 1941 je Dolgan pripeljal svojo četo h Kantetovim v zaselku Koboli pri Gornji Branici.
 […]
Kmalu po prihodu s četo je Dolgan sklical prvi sestanek z domačini. Udeležila sta se ga med drugimi tudi Ivan Mohorič-Tiger iz Lož pri Vipavi in Evgen Kante.«

• Črtomir Šinkovec, Oblaki nad sončno deželo, Ljubljana: Zavod Borec v Ljubljani, 1963, str. 100, 101.

»Že 28. avgusta 1941je Ervin Dolgan  v Čehovine pri Branici pripeljal iz partizanskega tabora na Mokrcu prek Bloške planote in Loške doline sedem oboroženih partizanov – »Primorsko četo«. […] V Gornji Vipavski dolini je organizirala prve terenske odbore OF. Formirala je skupino aktivistov, v kateri so bili Anton Semenič-Medved iz Podrage, Ivan Mohorčič-Tiger iz Lož pri Vipavi, Peter Žorž iz Goč, Evgen, Viktor in Milan Kante iz Kobolov v Gornji Branici in Jože Bolje-Jamnik iz Hruševice na Krasu.
[…]
28. novembra 1941 se je pri Kantetovih v Kobolih javil prvi partizanski prostovoljec na Primorskem. V partizansko enoto je prišel Anton Ferjančič-Zvonko iz Gradišča pri Vipavi. Do Kantetovih sta ga spremljala aktivist Vojan Rehar in partizan Lojze. Za Ferjančičem so se takrat pridružili Dolganovi skupini še: Kantetovi sinovi Evgen, Slavko in Viktor, Franc Čehovin iz Čehovinov, Pavel Rušt iz Gradišča pri Vipavi, Aleš Sorta-Prešeren iz Manč in aktivist na terenu Vojan Rehar iz Šturij priAjdovščini.45

Kante Evgen, r. 7. 1. 1914, Koboli, Vipava, za OF delal od avgusta 1941, v NOV februarja 1943, borec Zgornjevipavske čete, padel 23. februarja 1945 v domači vasi Koboli

Kante Milan, r. 9. 2. 1916, Koboli, Vipava, za OF delal od avgusta 1941, terenski aktivist, v NOV od februarja 1943, padel 23. februarja 1945 v domači vasi Koboli«

• Jože Hočevar, Prvi primorski partizanski bataljon Simona Gregorčiča, Nova Gorica: Skupnost borcev1. primorskega partizanskega bataljona Simona Gregorčiča, 2002, str. 40, 41, 238.

»k) Tehnika Sabotin
[…]
Osebje v tehniki se je večkrat menjalo. Dne 1. marca 1945 so bili v tehniki še: Venceslav Žižmond-Dušan, vodja, Vencelj Pertel iz Podrage, tipkar, Milan Kante iz Gornje Branice, razmnoževalec 
[…]
Zgubili so tehniko »G-36« (Javornik v okolici Štjaka), kar je zvedel od vodje te tehnike Dušana Čehovina, ki je prav med ofenzivo iskal zvezo s Pokrajinsko tehniko oz. ciklostilnim oddelkom prek kurirske postaje P 7 (pri Gorenji Trebuši). Čehovin je pisal, da sta padla ob napadu na tehniko člana tehnike Milan Kante in Zdravko Fabjan, razmnoževalca v tehniki.«

• Jože Krall, Partizanske tiskarne na Slovenskem, II., Primorske tiskarne, Ljubljana: Partizanska knjiga, 1973, str. 43, 323.    

Glej tudi: Koboli, spomenik bratoma Kante.    

• Spomenik bratoma Kante                                                                                                                                      

UKMAR
FRANČIŠKA
USTRELJENA
1885--1944
LEPO 
JE VEŠ 
MAMA
LEPO JE ŽIVETI

.................................................................

zvezda
ZA SVOBODO IN NEODVISNOST
DOMOVINE SO ŽRTVOVALI
SVOJA MLADA ŽIVLJENJA
KANTE LADISLAV 
ROJ. 25.11.1912 - POGREŠ. 8.4.1941  
KANTE EVGEN       
ROJ. 7.1.1914 - PADEL 23.2.1945
KANTE MILAN         
ROJ. 16.2.1916 - PADEL 23.2.1945
VEČNA JIM SLAVA!

5. 4. 1944 so Nemci obkolili bunker pri Francu Jeseniku. V boju je padel Janko Slavinec, štiri partizane pa so Nemci ujeli. Na hiši Janka Slavinca je spominska plošča. 

• Vodnik po partizanskih poteh.

Na domačiji Franca Jesenka je bila znana partizanska postojanka že leta 1943.
Okupator je v Slovenskih goricah spomladi 1944 pričel uporabljati najrazličnejše zvijače, da bi se vrinil med aktiviste OF. Tako so se 5. 4. 1944 preoblečeni v partizane ptujski gestapovci oglasili pri Janku Slavincu starejšemu v Cezanjevcih, se izdajali za partizane in se hoteli povezati z njegovim sinom Jankom, ki je dezertiral iz nemške vojske in čakal na odhod v partizane na Pohorje. Janko Slavinec starejši ni zaslutil, da so "partizani" preoblečeni gestapovci, pa jim je zaupal in pokazal bunker, ki so ga partizani zgradili pri Francu Jesenku na Stari cesti. V bunkerju je bilo 5 partizanov, ki so 9. 4. 1944 nameravali oditi na Pohorje. Prišlo je do spopada, v katerem je bil ubit Janko Slavinec mlajši, ranjen pa je bil tudi en gestapovec. Ostale 4 partizane so Nemci zajeli. Po spopadu so Nemci izvedli številne aretacije. Zaprli so Janka Slavinca starejšega ter ga ustrelili kot talca pri Ribičevem mlinu v Cezanjevcih. Aretirali so tudi ženo Rozalijo, hčerki Terezijo in Zaliko, ki je imela komaj 16 let. Dom so popolnoma izropali. Kruto so se maščevali tudi družini Franca Jesenka. Takoj po spopadu so gospodarja zaprli. V ptujskih zaporih so ga nečloveško mučili, zato je napravil samomor. Sina Janka pa so kot talca ustrelili pri Ribičevem mlinu.
Odkritje spominske plošče 3. 7. 1977

• Novak, Orešnik, Šticl: Pomniki NOB v Slovenskih goricah in Prekmurju

[zvezda]

PRI TEJ HIŠI

POSTOJANKI OF OD LETA 1943

JE V BORBI S FAŠ. OKUPATORJEM 

5. 4. 1943 PADEL AKTIVIST OF

SLAVINEC JANKO ML. CEZANJEVCI

ŽIVLJENJE ZA SVOBODO PA SO DALI 

JESENIK FRANC, LASTNIK HIŠE

JESENIK JANKO, SIN

SLAVA NJIM

Ploščo je načrtovala Krajevna organizacija ZB NOV Srednja vas v Bohinju, izdelana pa je bila v livarni Železarne Jesenice. Odkritje je bilo 25. decembra 1955.

Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 201-202.

Ni v RKD

                        V TEJ HIŠI SO BILI
13. DECEMBRA 1941 POSTAVLJENI PRVI TEMELJI
 UPORA, KRVNI DAVEK PA JE ZAHTEVAL V ČASU
              REVOLUCIJE SLEDEČE ŽRTVE:
.
                                   H. ŠTEV.  ROJEN.   PADEL

ARH JANEZ                       15       1920.     1943.
ARH VINKO                       68       1912.     1944. 
BOLTAR JANKO                63       1919.     1944.
CERKOVNIK MARTIN       26       1914.     1945.
CVETEK MARTIN              55       1927.     1945.
CVETEK FRANC               55       1904.     1944.
CVETEK FRANC               85       1916.     1945.
ČELIK MIHA                       33       1923.     1944.
GAŠPERIN AUGUST       102       1908.     1942.
GAŠPERIN JOŽE            102       1913.     1943.
GAŠPERIN MILAN          102       1916.     1943.
GAŠPERIN VALENTIN      27       1922.     1943.
GAŠPERIN FRANC         129       1914.     1943.
GAŠPERIN PETER         129       1909.     1944.
HKAVEC JANKO               22       1927.     1945.
KOROŠEC FRANC         181       1915.     1944.
MAJNIK PAVEL                  98       1924.     1944.
MENCINGER LOVRO       38       1916.     1944.
ODAR ANTON                   38       1905.     1944.
ODAR MARTIN                  93       1925.     1945.
PEKOVEC JOŽE                41      1913.     1945.
PEKOVEC JANKO             41       1909.     1945.
POLAK MARTIN                83       1920.     1944.
RAŽEN FRANC                 58       1900.     1944.
RUPNIK SLAVKO                4       1920.     1944.
SODJA ANTON                    3       1906.     1944.
STARE JOŽE                   130       1926.     1945.
ŠTROS JOŽE                     84       1914.     1944.
TANCAR JOŽE                  19       1914.     1944.
URBANC FRANC              64       1914.     1944.
URBANC STANKO            64       1918.     1943.
URBANC MARTIN             18       1903.     1945.
URBANC VALENTIN         31       1909.     1944.
ZUPANC ANTON               10       1919.     1944.
ZUPANC JOŽE                  10       1914.     1943.
ŽMITEK ALOJZ                 48       1922.     1943.
ŽMITEK LUCIJA                48       1890.     1944.

                          SLAVA JIM

Plošča je bila 2016 vandalizirana in odstranjena. 

Nova plošča:Ploščo je ročno izdelal Oto Gradišnik iz Paškega Kozjaka, sestavil in postavil pa jo je Marko Meža iz Velenja, v mesecu oktobru 2021.  

Besedilo na leseni plošči:

                  Na tem mestu so darovali 
              svoja življenja za svobodo trije 
   [zvezda] partizani slavne XIV. divizije. [zvezda]
                 Borba je bila 16.-18. 2.1944. 
                      Spomin in večna slava.
                           ZB NOV Dobrna
.
Besedilo na leta 2016 vandalizirani marmornati plošči:

NA TEM MESTU SE JE MED 16. IN 18.
2. 1944  ODVIJALA KRVAVA IN 
ODLOČILNA BORBA XIV. DIVIZIJE 
IN TU SO DAROVALI SVOJA 
ŽIVLJENJA TRIJE PARTIZANI.
                                   ZB NOV DOBRNA

• Alojzij Makovec.  Sistory.

datum rojstva: 26. 9. 1911, kraj rojstva: Rateče, vojni status: Sodelavec partizanskega gibanja, datum smrti: 1. 2. 1945, kraj smrti: Bergen - Belsen, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote.

[reliefna podoba Kristusove glave]

Tu počivajo

[fotografija v medaljonu]
ALOJZIJ MAKOVEC
* 26. 11. 1911     + 1945

EŠD: 20811
Spomenik v obliki piramide je posvečen trem članom družine Kmet iz Starega Trga pri Trebnjem, ki so bili na tem mestu ustreljeni  v mesecu februarju 1944. leta. Spomenik so postavili svojci leta 1946.

Spomenik ustreljenim je 2 m visoka piramida, sestavljena iz dveh kamnitih obdelanih delov, povezujejo ju štirje obdelani kamniti stebrički. Med stebrički je poškodovan  kamnit Kristusov doprsni portret.

Spodnji del piramide ima bazo okoli 80 cm, visoka je 120 cm, na njej pa je pritrjena granitna plošča velikosti 63 x 70 in zgoraj 50 cm z vklesanim napisom.

Stebrički so visoki okoli 20 cm, nosijo zgornji del, ki je visok 60 cm in na katerem je izklesan  križ.
.
»KMET Jože, partizan komande mesta Trebnje. Rodil se je 18. marca 1923 v Starem trgu pri Trebnjem.
Ko je 1. februarja 1944 šel od doma, je padel v domobransko zasedo. Domobranci so ga ujeli. Tega dne so domobranci nad Hudejami ujeli, mučili ter ustrelili skupaj z njim tudi dve njegovi sestri, Albino in Darinko, ki sta poskušali zbežati v sosednjo vas in v enoto NOV. Nato so jih še oropali.« 
(Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 1. knjiga, Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani, Novo mesto: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba, 1995, str. 121)

V SPOMIN ŽRTVAM FN

K M E T O V I M    IZ TREBNJEGA

          ALBINI

          DARINKI

          JOŽETU

USTRELJENIM NA TEM MESTU, DNE 1.2.1944. ZA BLAGOR DOMOVINE

• Seznam spotikavcev. Wikimedia Commons.

[nedokončano: zamenjaj s slovensko-italijanskim tekstom]
IN PRAPROZ WOHNTE
MAKSIMILIJAN BLAŽINA
GEBOREN 1913
DEPORTIERT 1944
DACHAU
ERMORDET
14.3.1945
N PRAPROZ WOHNTE
IVAN KANTE
GEBOREN 1889
ERMORDET
10.1.1944
GUSEN

Na peči Industrije apna Kresnice je leta 1975 bila vgrajena in odkrita spominska plošča avtorja arhitekta Vlaste Kopača. Žičnica je peljala v sosednji hrib Zapodje. Poleg plošče je na steno bil vgrajen tudi voziček z žičnice.

Vir: PARTIZANSKI KORIDORJI, Ciril Godec in Henrik Ribič, Skupščina občine Litija in Odbor aktivistob nekdanjega okrožja OF Litija, Litija 1988

   MED NOV 1941 - 1945
     JE PO TEJ ŽIČNICI
 ORGANIZIRANO TEKEL
    PREVOZ AKTIVISTOV, 
     PROPAGANDNEGA
IN VOJNEGA MATERIALA

          KO ZB NOV KRESNICE

Iz betonskih elementov sestavljen kubus, z napisnimi ploščami in plamenico na vrhu, postavljen v spomin na padle borce in žrtve NOB. Znamenje je bilo obnovljeno leta 1976.

Sredi meseca avgusta so v Dobovcu pod Kumom odkrili spomenik 36 padlim borcem in žrtvam nasilja. Odkritje spomenika je bilo v okviru praznovanja krajevnega praznika , katerega so leta 1956 praznovali prvič. Spomenik je odkril domačin Janez Jesenšek, predsednik SZDL, okraja Trbovlje

• BOREC, Kratke novice, str. 414, oktober 1956
• EŠD 20785    

Verzi na plošči nad napisno ploščo  Borci so iz prve kitice pesmi Sovjetskim herojem avtorja Karla Destovnika Kajuha, in sicer prvi in drugi verz ter predzadnji in zadnji verz. 

• [Ur.] Vlado Vrbič, Kajuh. Zbrane pesmi, Velenje: Knjižnica, 2015, str. 124.   

Verzi na plošči nad napisno ploščo Talci so iz druge kitice pesmi Pet in dvajset avtorja Karla Destovnika Kajuha, in sicer drugi in tretji verz.

• [Ur.] Vlado Vrbič, Kajuh. Zbrane pesmi, Velenje: Knjižnica, 2015, str. 97.   

NAŠIM NEPOZABNIM ŽRTVAM 1941 – 1945
.
          V SOLZAH NAVDUŠENJA,
          TOVARIŠ, GLAVO SKLONI,
          PRED SILNIMI MRLIČI SE POKLONI,
          KI V SMRT SO ZA ŽIVLJENJE ŠLI,
          PREVERJENI, DA NI NAZAJ POTI.

                                      KAJUH
.
          BORCI

BAJDA LEOPOLD          1910 – 1943
BAJDA IVAN                   1918 – 1943
BAJDA MILAN                1927 – 1945
BAJDA MIHA                  1922 – 1944
BREGAR MIHA              1925 – 1945
BREGAR ALOJZ            1914 – 1944
DOLANC MAKS             1915 – 1943
FABJAN JOŽE                1921 – 1944
FABJAN JANEZ              1922 – 1944
JAMŠEK ALOJZ             1914 – 1944
JESENŠEK LEOPOLD   1924 – 1944
MEDVEŠEK JOŽE          1926 – 1944
OCEPEK MIRKO            1900 – 1944
POTRPIN IVAN               1925 – 1945
ROTAR JOIŽE                1921 – 1945
VODIN FRIDERIK           1915 – 1944
VOKAČ ANDREJ            1910 – 1943
ZUPAN FRANC              1906 – 1944

.
         NI JE SMRTI BREZ ŽIVLJENJA
        NI SVOBODE BREZ TRPLJENJA
                                                 KAJUH
.

          TALCI

BAJDA JOŽE              1925 – 1944
BUŠIČ RUDOLF         1919 – 1944
DOLANC ALOJZ        1913 – 1944
GREBENC FILIP        1921 – 1942
JAMŠEK LEOPOLD   1919 – 1944
MEDVEŠEK JOŽE     1894 – 1943
POBOLŠAJ FRANC   1874 – 1944
POBOLŠAJ JANEZ    1919 – 1944
STRGAŠEK JOŽE      1901 – 1942
STRGAŠEK FRANC   1926 – 1944
STRGAŠEK IVAN       1920 – 1943

.

          ŽRTVE FAŠIZMA

DOLINŠEK FRANC           1926 – 1945
GABRIJEL JOŽEFA           1864 – 1943
POBOLŠAJ JAKOB           1897 – 1944
SKRINAR JOŽE                 1905 – 1945
SKRINAR LEOPOLDINA   1906 – 1945
SKRINAR LEOPOLDINA   1939 – 1945
ZAVRŠNIK ANTON            1890 – 1943

.
V KRVI IN SOLZAH SVET PRENAVLJA,
NA VIHARJU VANJ PLANILA BO POMLAD
                                                    GRUDEN

V Moosburgu na reki Isar, Bavarska, se je od leta 1939 do 1945 nahajalo eno izmed največjih taborišč za vojne ujetnike v III. nemškem rajhu, imel je oznako Stalag VIIA. V njem so se znašli tudi zajti pripanjiki 1. prekomorske brigade, ki so padli v ujetništvo po težkih bojih na otoku Korčula v drugi polovici decembra 1943.

TU JE BILA V LETIH 1942 – 1943 
JAVKA OF.
V LETU 1944 SEDEŽ POKRAJINSKE 
GOSPODARSKE KOMISIJE. 
                        ZZB CERKNO 27.4.74

Datum odkritja:  22.7.1978

                [zvezda]

V TEJ HIŠI STA SE RODILA 
PREDVOJNA KOMUNISTA IN 
PRVOBORCA MARIJA BOBNAR
ROJ. KOKELJ IN MARTIN 
KOKELJ

                                     [zvezda]
GLORIA ETERNA AGLI EROI CADUTI NELLA LOTTA
           PER LA LIBERTA DEI POPOLI OPPRESSI

      PIETRO GANDUSIO – NAZARIO DEPANGHER
          MARIO DESTRADI – ERMETE DOBRILLA
      LUCIANO DELLAVALLE – ALBERTO BURLIN
.
Prosti prevod prvih dveh vrstic: 
      Večna slava junakom, padlim v boju
            za svobodo zatiranih ljudstev