Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
9583
Bevke, pokopališče, Korenčič Janez

datum rojstva: ??. ??. 1903, kraj rojstva: Bevke, vojni status: Civilist, datum smrti: 2. 1. 1945, kraj smrti: Flossenbürg, država smrti: Nemčija, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote
.
»Bevke in Blatna Brezovica:

[…]
Korenčič Janez, umrl v Flosenburgu 1945 –  «    

  • Karel Grabeljšek, Žrtvovana življenja, Vrhnika in okolica v boju za svobodo, Nova Gorica: Skupščina občine Vrhnika, 1968, str. 170.

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

Pokopališče Bevke (stari del), po poti k nekdanji poslovilni vežici, desno, 3. vrsta, če štejemo tudi vrsto ob zidu, 2. grob desno od poti. Hiša v Bližini: Bevke 112

[križ]

KORENČIČEVI
SIN JANEZ              1903  -  1945

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 9.4.2025, po fotografijah in predlogi Zdenke Primožič
9.4.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Vrhnika
K. o. 1997 BLATNA BREZOVICA, parc. št. 1949
6113
Žiče

9. 5. 1945 so umikajoči nemški zavezniki pobili 13 domačinov v Žički gorici. Na pobočju Homca je padel aktivist Tone Pavšar, ki si je sam vzel življenje, ko so ga obkolili.
Konjiška planinska pot, 26

Sredi vasi Žiče, Nasproti Kulturnega doma. https://www.google.com/maps/uv?pb=!1s0x476581e564f2140b%3A0xe58a3c3313a28591!3m1!7e115!4shttps%3A%2F%2Flh5.googleusercontent.com%2Fp%2FAF1QipPwwa6nWWuQTTAAUrPmPBW56S8yR-3jSLMBRFnn%3Dw173-h175-n-k-no!5s%C5%BEi%C4%8De%20spomenik%20nob%20-%20Iskanje%20Google!15sCgIgAQ&imagekey=!1e10!2sAF1QipPTT19wtbupFGP3DlXYk_hx_uQ3ePvRBUIm0Rwx&hl=sl

V SPOMIN PADLIM ŽRTVAM V NOB 1941 - 1945.BORCAZUPANC IVANPAVŠER ANTONTALCISOVIČ CIRILLEVART IVANGERM ANTONSKALE JOŽESKALE MIHAFRIM JURIJFRIM TONČKA FRIM JOŽEMITJEK IVAN 
FINK FRIDLZABUKOVŠEK TONE KRAČUN FRANCSATLER FRANCI.SLAVA NJIM, KI SO PADLI ZA SVOBODO.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
18.8.2020. 00:00
S.Gradišnik, dodal fotografije. 18.12.2021.
Granitni blok.
Slovenske Konjice
6418
Prečnik

Od 15 vaščanov v partizanih jih je padlo 6. Spomenik so jim odkrili 1984.
LSI 1: 233

google.si/maps/@45.7775825,13.6833028

Med Gornjim in Dolnjim Prečnikom (Precenico Superiore/Inferiore), na ploščadi na SV robu ceste https://www.google.si/maps/@45.7775625,13.6833343,3a,53.7y,137.84h,90.45t/data=!3m6!1e1!3m4!1sk0yajd3uDbcyFCNXDcQEQg!2e0!7i13312!8i6656!5m1!1e1?hl=sl

AI CADUTI PER LA LIBERTA
1943--1945
PADLIM ZA SVOBODO V NOB
JOSIP KNEZ 1908 1944
ROZAMILA LEGIŠA 1922 1944
ALBERT GRUDEN 1913 1945
FRIDERIKA GRUDEN 1918 1944
IVAN PAVLINA 1919 1945
JOSIP ŠUŠTERSIČ 1904 1944
V spomin 
hvaležni vaščani
Prečnik 1984  2014

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 20. 12. 2020
5.2.2022. 00:00
Italija, Devin Nabrežina
6463
Tržič / Monfalcone, pokopališče

Blizu vhoda , nekoliko na levi strani, stoji spomenik oziroma grobnica. Ima obliko pročelja dvokapne kapelice s streho do tal. Na vrhu je križ, v obliki trikotnika pa jev sedmih vrstah  (2,4,6,8,10,12,14) 56  belih kamnitih kvadratnih plošč s 56 imeni in podatki. Ena od plošč je posvečena Evgenu Matejki-Pemcu, slovenskemu narodnemu heroju, ki je bil ubit iz zasede ( napadli so ga bežeči četniki) pri Koprivnem (Capriva del Friuli) 3. maja 1945, skupaj še s nekaterimi slovenskimi partizani, ki so imenovani na ploščah (eden od njih je bil tudi Kobal iz Cerknega). Spodaj je še podolgovata spominska marmornata . Levo je na plošči uokvirjen napis, ki ima na začetku občinski grb Tržiča: MONFALCONE/ MED. D ARG.AL.  V.M./  GLORIA ETERNA AGLI EROI /  PARTIGIANI GARIBALDINI  MARTIRI PER IL / SUPREMO IDEALE DI LIBERTA  E DEMOCRAZIA. // UN VESSILLO IN ALTO SVENTOLA /  UNA TELA DI UN SOL COLOR /  RICORDA IL SANGUE DEI TUOI FRATELLI  /  CADUTI AL FRONTE LIBERATOR. Na desni strani pa je napis : PARTIGANI GARIBALDINI CADUTI E DISPERSI  SUI CAMPI DI BATTAGLIA; pod napisom pa so še trije stolpci imen s podatki; tudi tu jih je 56.

LSI 2: 237

Tu so pokopani tudi narodni heroji Ljubo Šercer in Jože Mihelčič ter Evgen Matejka.

Iskanje sorodnih obeležij: herojgrob1234

Italija, Tržič / Monfalcone, pokopališče
Neobiskani spomeniki
M. Hladnik 3.1.2021 D.Divjak 19.2.2023, 28.2.2023
28.2.2023. 00:00
D.Divjak dodal imeni Jože Mihelčič in Evgen Matejka ter opis obeležja z napisom 19.2.2023, 28.2.2023
Italija, Tržič / Monfalcone
8255
Medvode, pokopališče Preska, Verlič Ludvik

Sistory navaja Datum rojstva: 5. 1. 1924, Kraj rojstva: Vaše, Kraj bivanja: Goričane, Datum smrti: 00. 00. 1944.

Pokopališče Preska, Medvode, desno od glavnega vhoda, 2. vrsta, vzporedna s potjo od glavnih pokopaliških vrat, 14. grob (šteto od glavnih pokopaliških vrat).

[križ]
                    VERLIČ
LUDVIK  1924   PADEL V NOB

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 13.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
13.4.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Medvode
1976 PRESKA, 81/1
9489
Dol pri Ljubljani, pokopališče, Vreček Jože

Sistory navaja: Ime in priimek: Jože Vreček (Vriček), Oče: Ciril, Mati: NULL, Datum rojstva: 26. 02. 1927, Kraj rojstva: Dol, Kraj bivanja: Videm, Stara občina: Dol pri Ljubljani, Nova občina: Dol pri Ljubljani, Datum smrti: 05. 03. 1944, Povzročitelj smrti: Domobranci – nemške okupacijske enote, Kraj smrti/izginotja: Polica, Kraj pokopa: Polica.

»2. Iz bivše občine Dol (sedanjih krajevnih skupnosti Beričevo-Brinje in Dol): […]VREČEK JOŽE z Vidma, rojen leta 1927, odšel k partizanom 2. 2. 1944 in padel 16. 2. 1944.«(France Šušteršič, Seznam borcev in političnih aktivistov NOV ter žrtev sovražnikovega nasilja, Na levem bregu Save, 1. zvezek, Ljubljana: Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1982, str. 205)

»VREČEK Jože, partizan. Rodil se je 26. februarja 1927 na Vidmu, Dol pri Ljubljani. Padel je 5. marca 1944 na Polici. (Vir: ARS II, kartoteka padlih; Vestnik Rdečega križa Slovenije, št. 20/45; J. Peskar, Dolenjski odred, 176)
(Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – prvi del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002, str. 565)

Opomba: Podatek o dnevu in mesecu smrti je v knjigi Na levem bregu Save (16. 2.) drug kot  v Sistory  in knjigi Zločini okupatorjevih sodelavec (5. 3.).

Pokopališče Dol pri Ljubljani, 4. vrsta za razpelom, 2. grob z leve strani vrste (blizu pokopališkega vhoda pri poslovilni vežici).

VREČEK
JOŽE     1927 - 1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 23.1.2025 po fotografijah in predlogi Zdenke Primožič
23.1.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Dol pri Ljubljani
K. o. 1761 DOL PRI LJUBLJANI , parc. št. 1/1
5592
Zgornja Jevnica, Spomenik na kraju partizanskega civilnega taborišča

Spominsko znamenje (postavljeno 1980) na nizkem betonskem podstavku, sestavlja pet železnih traverz, ki jih zgoraj povezuje peterokraka zvezda in OF, na sredini pa tri trapezoidne litoželezne napisne plošče. Okolica je parkovno urejena

  • EŠD 28802
Spomenik stoji ob pešpoti E6, nad Manožnikom. Hiša v bližini: Zgornja Jevnica 15

Plošča na sprednji strani:

   [zvezda, v njej OF]

 OD 28. JAN. DO SEP.
1943 JE V OKOLIŠKIH
  GOZDOVIH ORGANI-
  ZIRANO DELOVALO
       PARTIZANSKO
             CIVILNO
         TABORIŠČE.
.
Plošča na levi strani:

   LOJZKA ŠLANDER-
              VERA
JE NOV. IN DEC. 1942
   NA TEM OBMOČJU
      ORGANIZIRANO
       PRIPRAVLJALA
    MLADINO ZA NOB.
.
Plošča na desni strani:

 V SPOMIN NATAŠI,
 POLIT KOMISARKI
1. BAT. KZO IN DRU-
   GIM BORCEM, KI
   SO PADLI V TEM
  KRAJU 10. 6. 1944.
   JEVNICA 22. 7. 1980.

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar, 17.5.2020
16.12.2024. 00:00
M.Kermavnar, 16.12.2024, dopisal besedilo na spomeniku po fotografijah 3/1 do 3/5 ter 4/1 in 4/2 Zdenke Primožič. Status postavil na obstoječ.
Litija
1837 KRESNIŠKI VRH 1452/2
1650
Smrt Franca Pasterka - Lenarta

Julija 1978 so na kmetiji Enci v Podkraju nad Mežico odkrili spominsko ploščo, s katero so zaznamovali nesrečno smrt narodnega heroja Franca Pasterka - Lenarta, ki je bil hudo ranjen 3. aprila 1943 ob napadu na Mežico in je še isto noč proti jutru pri Encnu izkrvavel in umrl.

Spominska plošča je pritrjena na sprednji strani stare hiše, od koder bo prestavljena na novo hišo, ko bodo podrli staro.

Vir z dopolnilom: Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 223.

Avtorja: Prof. Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd

Geslo: herojsmrt123

Iz centra Mežice mimo cerkve in vrtnarije ob kažipotu za kmetijo Enci do kraja cetse. Približno 1,5 km

HUDO RANJEN JE 3. 4. 1943

TUKAJ UMRL KOMANDANT. KOROŠKEGA ODREDA

NARODNI HERIJ

FRANC PASTERK - LENART

POČASTI MU SPOMIN

KDOR MIIMO GREŠ

A. Ovnič, 23. april 2017 Dopolnil D.Divjak 21. september 2020
23.4.2017. 00:00
21.9.2020-dopolnil podatke D.Divjak
Spominska plošča na fasadi stare hiše
Mežica
K.o.: 889-MEŽICA, št. parc.: *60
2007
Padlim borcem in žrtvam fašizma

Spomenik je delo arhitekta Borisa Gaberščka. Izdelan je iz kamnitih blokov, ki so zloženi v pokončen kvader. Na treh izbočenih kamnitih blokih, na sprednji stranici kvadra, so izpisana imena padlih borcev (zgornji kvader), žrtev fašističnega nasilja (srednji kvader) in posvetilo padlim (spodnji kvader).

Spomenik se nahaja v Šembijah ob cesti, ki pelje iz Ilirske Bistrice čez Knežak na Pivko. Stoji poleg stavbe KS Šembije (hišna številka: Šembije 70).

PADLI BORCI

IVAN TOMŠIČ  1910 - 1943

ŠENKINC FRANC  1903 - 1943

JOŽE BENC 1928 - 1944

IVAN SAMSA 1903 - 1944

ANTON LOGAR 1905 - 1944

FRANC BARBIŠ 1911 - 1944

STANE SAMSA 1922 - 1944

-----

ŽRTVE FAŠIZMA

JOŽE VRH 1925 - 1942

ALOJZ ŠABEC 1906 - 1944

IVAN BARBIŠ 1901 - 1944

-----

TEŽKO NAM BRATJE

JE PO VAS

KI V BORBI PADLI STE

ZA NAS

IN DALI SVOJO SRČNO KRI

ZA SVETLO ZARJO

BOLJŠIH DNI

Z ZAHVALO IZ SRCA GLOBIN

BO VEČNO ŽIV NA VAS SPOMIN

Potepan S., 23. 7. 2017; fotografije: Ujčič D. in Potepan S.; slike 4 Bor1974-17.X.2020, M. Hladnik 11. 12. 2020
11.12.2020. 00:00
Odkrit 14. 9. 1958, avtor Boris Gaberščik. Javni spomeniki na Primorskem, 95. M. Hladnik
Prostostoječi spomenik
Ilirska Bistrica
1687
Gostilna Planina na Partizanskem vrhu

Spominska plošča, ki obeležuje mesto, kjer je bila poleti 1941 javka, ki sta jo vodila Zofija Zavrašek in njen sin Sašo, kurir. Plošča odkrita leta 1975.
EŠD 21885

Vir fotografija 3:

https://www.hribi.net/slika_razmerekomentar/gorska_obelezja_nob/547647

Sveta planina 46 (leta 2010 še Partizanski vrh 23, potem preimenovano), ob vhodu v gostilno.

V TEJ HIŠI JE BILA POLETI 1941

PARTIZANSKA JAVKA, VODILA STA JO

AKTIVISTA OF ZAVRAŠEK ZOFI IN

NJEN SIN SAŠO, KURIR, POZNEJE BOREC

REVIRSKE ČETE

OBA STA DAROVALA ŽIVLJENJE ZA SVOBODO

NE POZABIMO JU.

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 25. 4. 2017, foto 7. 5. 2010, bližnji posnetek Franc Štibernik 24.maja 2020 , 30.9.2021 D.Divjak
1.4.2024. 00:00
30.9.2021 dopolnl podatke D.Divjak S.Gradišnik,1. 4. 2024, posnetek št.4 (Franc Štibernik).
Spominska plošča
Trbovlje
K.o.: 2689 - ČEBINE, št.parc.: 664
2550
Spomenik padlim krajanom Bočne v 1. svetovni vojni in borcem NOB ter žrtvam okupatorjevega nasilja 1941 - 1945.

Kip, delo kiparja Zdenka Kalina in arhitekta Franca Kugliča je dalo postaviti pevsko društvo iz Bočne v spomin 17 padlim krajanom Bočne v prvi svetovni vojni. Spomenik je bil postavljen leta 1936 in je bil med drugo svetovno vojno poškodovan. Obnovili so ga pod vodstvom učencev Plečnikove šole. V notranjosti so 22. julija 1951 dodali ploščo z imeni 68 borcev, talcev in žrtev nacističnega nasilja v letih 1941 - 1945. Na plošči žrtev druge svetovne vojne je pomotoma ime Antonije Ermenc zamenjeno s njeno sestro Ivo, ki se je živa vrnila iz taborišča. Na spominski plošči je tudi ime Franca Remica, ki je tudi na spomeniku v Gornjem Gradu.             

  • Povzeto po: Bert Savodnik, Zadrečka dolina v uporu 1941 - 1945
  • EŠD 4552
  • Peter Krečič: Katalog Plečnikovih spomenikov NOB
Spomenik padlim in žrtvam obeh svetovnih vojn je postavljen ob glavni cesti sredi Bočne.

V SPOMIN ŽRTVAM IN BORCEM II. SVETOVNE VOJNE L. 1941 - 1945. BREZOVNIK JAKOB 1901-1942, BREZOVNIK JOŽEFA 1902-1943, BREZOVNIK PAVLA 1930-1944, ČERNEVŠEK ANTON 1924-1945, ČEPLAK FRANC 1891-1942, ČEPLAK ALOJZ 1906-1945, ČEPLAK FRANC 1921-1942, ČEPLAK MIRKO 1922-1942, ČEPLAK JOŽEF 1943-1945, ČRETNIK JOŽEF 1920-1945, ERMENC FRANC 1917-1942, ERMENC FRANČIŠKA 1897-1942, ERMENC IVA 1922-1942, FEDRAN MARIN 1920-1943, KOLAR ANTON 1900-1942, KOLAR FRANČIŠKA 1900-1942, KOLAR IVAN 1926-1944, KOVŠAK RUDOLF 1915-1942, KRANJC FRANC 1889-1942, KRANJC MARIJA 1897-1942, KRANJC STANISLAVA 1922-1942, KRANJC PETER 1925-1943, KROPUŠEK FRANC 1906-1942, KROPUŠEK FRANČIŠKA 1909-1942, KROPUŠEK MARIJA 1895-1942, KROPUŠEK FRANC 1906-1942, KROPUŠEK PEPA 1923-1942, LEVAR ANTON 1895-1942, LEVAR MIRKO 1918-1942, LEVAR MARIJA 1923-1943, MAROVT ANTON 1879-1942, MAROVT MARIJA 1887-1942, MAROVT PETER 1923-1942, MENČAK JOŽE 1910-1942, MENČAK ANTON 1914-1942, MENČAK JOŽEFA 1911-1942, MIKLAVC FRANC1902-1942, OGRADI IVAN 1921-1944, POZNIČ ANTON 1918-1944, POZNIČ ROK 1913-1942,PRESEČNIK FRANC 1899-1942, REMIC FRANC 1891-1945, REMIC ROK 1926-1944, ROP JERA 1899-1942, ROP ELIZABETA 1925-1944, RIHTER JOŽEF 1903-1944, ŠTIGLIC ALOJZ 1903-1942, ŠTIGLIC MARIJA 1907-1942, STRMŠEK PETER 1885-1942, STRMŠEK JOŽEFA 189-1942, STRMŠEK PETER 1915-1942, STRMŠEK ANTON 1918-1942, ZAVOLOVŠEK ŠTEFA 1919-1942, ZAVOLOVŠEK ALOJZ 1921-1942, ZAVOLOVŠEK VLADO 1923-1942, ZAVOLOVŠEK JOŽEF 1923-1944, ZAGOŽEN MARIJA 1905-1943, ZAGOŽEN FRANČIŠKA 1907-1943, ŽEHELJ ANTON 1919-1942, ŽEHELJJAKOB 1909-1942, ŽEHELJ MARIJA 1909-1942, ŽMAVC ANTON 1912-1943, ŽMAVC IVAN 1898-1943, ŽMAVC FRANC 1925-1944, ŽMAVC FRANC 1909-1945, ŽMAVC PETER 1925-1942, ŽMAVC PEPA 1909-1942, ŽMAVC FRANČIŠKA 1914-1942

Obstoječi spomeniki
Sandi Grudnik, 16.11.2017
30.5.2022. 00:00
Dop. M. Hladnik 30. 5. 2022
Zadnja stran spomenika je zidana iz kamna za vgrajeno napisno ploščo žrtev. Spredaj stojita dva okrogla stebra, ki nosita streho spomenika. V sredini je na podstavku kip utrujenega vojaka.
Gornji Grad
k.o. 941 Bočna, parc.št. 36/1, lastnik: fizična oseba
6061
Šentvid pri Stični, spominska plošča Antonu Zadelju
Spominsko ploščo so na pobudo Krajevnega odbora ZB NOV so odkrili leta 1970

Anton Zadelj, po domače Vencljev Tone, se je rodil 16. septembra 1908 v tej hiši. Izučil se je za krojača. Že leta 1939 je postal član Komunistične partije Jugoslavije v Ljubljani v Domu slepih.

Čeprav močno bolan na očeh, je bil med prvimi organizatorji osvobodilnega gibanja v Šentvidu in okolici. Italijani so ga 9. septembra 1942 odpeljali v internacijo na Rab, odkoder se je vrnil po kapitulaciji Italije. Po vrnitvi se je zdravil v Ljubljani. Po povratku z zdravljenja 14. aprila 1945 so ga domala slepega zgrabili pobesneli domobranci iz Šentvida, ga mučili ter 20. aprila nekje pri Žužemberku ubili.

Vir: https://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf    str.: 241

Na pročelju hiše v Šentvidu pri Stični 9, pri Svetem Roku.

V TEJ HIŠI JE AKTIVNO

  SODELOVAL ZA NOB

      ZADELJ ANTON

Uničeni spomeniki
M. Kermavnar, dopolnil TBizjak 8.9.2020
9.8.2020. 00:00
Kamnita plošča svetle barve, velikosti 0,30 x 0,40 m in 1,80 m od tal je bila pritrjena nad poštni nabiralnik na obcestni strani hiše. Pred dobrim letom so ob hiši dogradili dodaten prostor in takrat, ko so bila največja dela pri hiši, so neznanci to ploščo ukradli. Lastnik hiše je sicer hotel zadevo prijaviti policiji, a ni bilo nikakršnega interesa, zato je od namere odstopil. Ploščo bi imel rad nazaj, saj gre za sorodnika.
kamnita plošča - memorialna dediščina
Ivančna Gorica
k.o. 1809 - Šentvid, parc. št.: 370/2
4035
Spominska plošča, Otrobovec

Odkrito leta 1978, na skalo je pritrjena pravokotna kovinska plošča z reliefnim napisom. Posvečeno je Loškemu odredu, ki je bil ustanovljen avgusta 1942 na Otrobovcu.

Občinska skupščina Cerknica je na svoji svečani seji dne 22. oktobra 1977 podelila domicilno listino Loškemu odredu (Listino so hranili v Muzeju ljudske revolucije v Ložu, po njegovi ukinitvi pa naj bi bila v Muzeju novejše zgodovine v Postojni). Dne 3. septembra 1978 je občinska skupščina Cerknica Loškemu odredu podelila bojni prapor, na mestu, kjer je bil ustanovljen Loški odred pa je bilo odkrito spominsko obeležje, ki ga je prevzelo v svoje varstvo Gozdno gospodarstvo Postojna.

https://obelezja.wordpress.com/2018/05/17/otrobovec-plosca-loskemu-odredu/

foto:Miloš Toni

EŠD 24748

Na ovinku gozdne ceste jugovzhodno od Trobovca. Iz Kozarišč se peljemo po gozdnih cestah proti Mašunu. Po 6 km pri partizanskem spomeniku Ivanu Petriču in Antonu Mlakarju pod Cinkovcem zavijemo levo proti Grajševki (smerokaz). Na prvem naslednjem razcepu po 600 m zavijemo desno in se peljemo mimo lovske koče na levi. 3 km za kočo je na ostrem levem ovinku spomenik desno za cesto. Koordinate z Googlovega zemljevida: 45.634011, 14.510831

                                 [zvezda]
.
 NA TEM KRAJU JE BIL 27.8.1942 PO NALOGU
     GLAVNEGA POVELJSTVA SLOVENSKIH
        PARTIZANSKIH ČET USTANOVLJEN
                     LOŠKI ODRED
PREIMENOVAN OB ODHODU NA PRIMORSKO
                       20.10.1942 V
                    SOŠKI ODRED
                                       OOZB NOV CERKNICA

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, M.Luštrek 31.5.2023 Dopolnil D.Divjak, 25. maj 2020, 10.9.2023, 11.8.2024
11.8.2024. 00:00
Fotografije, besedilo in opis dostopa zakonca Luštrek 31. 5. 2022. D. Divjak dopolnil opis podelitve domicila, bojne zastave in odkritje spominskega obeležja,10.9.2023, dodal povezavo na Obeležja Cerknica 11.8.2024
plošča na skali
Loška dolina
K.o.: 1650-BABNA POLICA
796
Polje ob Sotli, izgnancem

Spominska plošča s peterokrako zvezdo na vrhu obeležuje žalostni spomin na nasilno izselitev in nacistično deportacijo krajanov Polja ob Sotli in tedanjih bližnjih okolišev v Nemčijo.

Znamenje se nahaja nekaj metrov naprej od cerkve, in sicer pred vhodom na desnem pročelju zaprte in razpadajoče osnovne šole, ki ne deluje že več kot 40 let. Postaviti jo je dal Občinski odbor ZZB NOV Šmarje pri Jelšah 4. 7. 1969. Spominska plošča je v dokaj slabem stanju, njen napis pa je zbledel in slabo razviden. Obeležje ni več vzdrževano. 

Na podlagi Himmlerjevih smernic z 18. aprila naj bi v petih mesecih, od maja do oktobra 1941, izgnali od 220.000 do 260.000 Slovencev (brez koroških Slovencev) oz. vsakega tretjega Slovenca, ki je živel v takratni okupacijski coni tretjega rajha. To bi pomenilo tretjino vseh ljudi, ki so tedaj živeli v Spodnji Štajerski, Gorenjski in Mežiški dolini. Večji del izgnancev naj bi poslali v Srbijo južno od reke Save. Tisti, ki bi dobili zadovoljive rasne in politične ocene, pa na ponemčenje v t.i. stari rajh. Ravno obsavski in obsoteljski pas pa bi morala postati najbolj germanizirani območji Štajerske. Deportacije iz slovenske Štajerske so si sledile v treh valovih.

Nemci so pri uresničevanju svoje raznarodovalne politike in v skladu z željo o vzpostavitvi »nemškega obrambnega zidu« na jugu okupirane Štajerske z izselitvenega območja ob Sotli in v Savi med 24. oktobrom 1941 ter 30. julijem 1942 v t.i. tretjem valu v Nemčijo odpeljali 62 transportov z več kot 36.300 ljudmi. S tega območja se je deportaciji v obliki prebega na Hrvaško, Ljubljansko pokrajino ali celo v severnejše predele Spodnje Štajerske izognilo približno 6.000 prebivalcev. Do konca julija 1942 so torej nacisti iz Posavja in Obsotelja izgnali oz. pregnali približno 43.000 ljudi ali 83 % prebivalstva iz predvojnega popisa v letu 1931. Na zaplenjena imetja omenjenega števila izseljenih v Posavju in Obsotelju je odgovornim za preselitve uspelo naseliti približno 15.000 (od skupnih 16.000 nemških naseljencev na spodnjem Štajerskem) kočevskih (kočevskih Nemcev je bilo kar 11.509), besarabskih, krimskih, bolgarskih, zgornještajerskih, bosanskih, bukovinskih, dobrudžanskih in južnotirolskih Nemcev.

Skupno število izgnanih in preseljenih je znašalo nekaj več kot 80.000 Slovencev (do avgusta 1942 približno 54.000 ljudi) oz. približno tretjino števila, ki je bilo predvideno v letu 1941. 17.000 Slovencev se je nacističnim deportacijam izognilo tako, da so pobegnili v italijansko zasedbeno cono in Neodvisno državo Hrvaško.

Evidenčna številka vasi Sedlarjevo: 4596

Evidenčna številka osnovne šole v Polju ob Sotli: 28036 (ni označbe za spominsko ploščo).

Viri:

1. Benedik, Franc et. al. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, 421-422, 588.

2. Ferenc, Tone. Izbrana dela: Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno, 1. Razkosanje in aneksionizem. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2006, 74-75.

3. Ferenc, Tone. Izbrana dela: Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno, 2. Raznarodovanje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2010, 81-83, 84, 106-107, 108, 115, 220.

4. Vir: Pomniki našega trpljenja v letih 1941-1945 in v spomin umrlim v izgnanstvu, Zdenka Kaplan, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana 2005

Opomba 1: Ob obisku Mojce Luštrek dne 7. 2. 2024 so delavci zaradi obnove fasade pravkar sneli ploščo. Kaj se bo z njo zgodilo po obnovi fasade, ni vedel nihče od prisotnih. 

Na cesti Imeno-Bistrica ob Sotli od odcepa za Sedlarjevo nadaljujemo s potjo proti jugu še nadaljnjih 850 metrov, nato pa pri smerokazu za vas Polje ob Sotli zavijemo desno in z vožnjo nadaljujemo do cerkve sv. Nikolaja (od odcepa za Polje ob Sotli do omenjene cerkve je pot dolga natanko 650 metrov). Spominska plošča, ki se nahaja 10 metrov naprej od cerkve, je pričvrščena na zunanjo steno nekdanje osnovne šole (neposredno poleg glavnih vhodnih vrat oz. desno od teh). Ogled je možen kadarkoli pri dnevni svetlobi. Polje ob Sotli 6, 3255 Buče.

                    [zvezda]

Iz teh krajev je okupator 11. 11. 1941 

izgnal 1447 prebivalcev 

v izseljeniška taborišča v Nemčijo. 

              Obč. odbor ZZB NOV 

             Šmarje pri Jelšah 4. 7. 1969

Uničeni spomeniki
Daniel Siter, 18. 12. 2016 D.Divjak 30.8.2022
12.2.2024. 00:00
Dopolnil podatke D.Divjak 30.8.2022 M.Kermavnar, 28.8.2023, dodal fotografiji 3/2 do 3/4 Zdenke Primožič M.Kermavnar, 10. 2. 2024, po obvestilu Mojce Luštrek spremenil status v "odstranjen" dodal opombo 1 in fotografiji 4/1 in 4/2 Župan Podčetrtka Peter Misja mi v pošti 12. 2. 2024 zagotavlja: "Vse kar je bilo na stavbi, bo po obnovi na njej." -- M. Hladnik 12. 2. 2024
plošča iz marmorja in granita
Podčetrtek
1240 Sedlarjevo, 1917, podatek o lastniku ni javen
6410
Kontovel

Spomenik 24 žrtvam iz vasi so postavili leta 1924. V NOB je sodelovalo 78 vaščanov, v taboriščih v Nemčiji jih je bilo 20.

Spomenik sestavljajo z belimi skalami obrobljena modra fontana, rdeča zvezda, verzi na podstavku in plošča z imeni.

Pokopališče Kontovel, na njegovi SZ stranici. Obzidano pokopališče leži ob cesti SZ od jedra Kontovela.

                PADLI ZA SVOBODO

DANEV MARTA   *7.10.1923   +15.9.1943   Sv. PETER GORICA
FRANKIČ MARIJA   *1.8.1902   +10.3.1945   AUSCHWITZ
PERTOT JOŽE   *15.2.1896   +2.12.1924   KONTOVEL
KOŠUTA TEODOR   *13.6.1924   +25.9.1943   AJDOVŠČINA
DANEV EGON   *26.1.1928   +26.9.1943   ŠKRBINA
ŠTOKA IVAN   *23.8.1914   +26.9.1943   RAVNE VIPAVA
PRAŠELJ JUST   *13.2.1920   +27.9.1943   MALI REPEN
ŠTOKA VLADIMIR   *9.12.1910   +12.10.1943   KOMEN
REGENT MATIJA   *24.3.1913   +1.3.1944   PREDMEJA
ŠTOKA DRAGO   *2.2.1920   +19.2.1944   SREDNJE SL. B.
KOŠUTA EDVIN   *27.2.1920   +11.4.1944   SP. VRHNIKA  IDRIJA
CIJAK ALBERT   *25.8.1923   +23.5.1944   UTOVLJE KRAS
STARC MIRKO   *4.11.1918   +16.6.1944   MARIBOR
KAPUN VLADIMIR   *14.6.1923   +3.11.1944   MRZLA RUPA
CIJAK JUST   *4.8.1920   +22.11.1944   KNIN
REGENT VOJKO   *29.9.1914   +25.1.1945   MRZLA RUPA
.

GRMEK BRUNO   *13.12.1924   +24.2.1945   ZG. TRIBUŠA
BANDELJ EMIL   *7.1.1911   +27.3.1945   CERKNO
ZAN IVAN   *7.1.1911   B. KRAJINA   +25.4.1945   KONTOVEL
ALEKSEY RUSKI BOREC   +29.4.1945   KONTOVEL
DANEV IVAN   *7.5.1918   +16.6.1947   KONTOVEL
STARC MILAN   *31.1.1923   +4.5.1949   KONTOVEL
DANEV JOŽE   *1.5.1925   +11.7.1952   KONTOVEL
SAMSA MARA   *3.11.1906   +13.8.1959   TRST
ŠTOKA FRANC   *11.8.1901   +25.8.1969   LJUBLJANA

                POGREŠANI

DANEV DANILO   *20.5.1914   DACHAU
DANEV BRUNO   *30.1.1927   NEMČIJA
DANEV VOJKO   *28.2.1921   NEMČIJA
REGENT KAREL   *4.11.1913   
ŠTOKA STANKO   *10.9.1928
ŠTOKA EMIL   *22.1.1913   NEMČIJA
.
                               LEPO JE, VEŠ MAMA, LEPO JE ŽIVETI,
TODA, ZA KAR SEM UMRL, BI HOTEL ŠE ENKRAT UMRETI!
                                                                              KD KAJUH
.
                                                [zvezda]

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 19. 12. 2020
20.6.2024. 00:00
Fotografije in besedilo M. Hladnik 1. 10. 2022 M. Kermavnar, 20.6.2024, po fotografijah dopisal Besedilo na spomeniku.
Italija, Trst
8546
Polje ob Sotli, spomenik v tujini umrlim izgnancem
Pokopališče Polje ob Sotli, zadnji (južni) del pokopališča, ob žičnati ograji, za vsemi ostalimi grobovi

    UMRLI V IZGNANSTVU
              1941–1945
                  [križ]
   POKOPANI STE V TUJINI,
  A V NAŠIH MISLIH Z NAMI
         V DOMOVINI.

.
   DRUŠTVO IZGNANCEV
  POLJE OB SOTLI – BUČE
                 2003
.
leva plošča:
AGREŽ BARBARA                            1869 - 1944
BEVC ANTON                                   1873 - 1944   
BUNŠEK JOŽEF                               1864 - 1944   
CAGLIČ IVAN                                    1930 - 1944  
CENTRIH MARIJA                            1869 - 1942 
DEBELAK MARIJA                            1878 - 1944  
DEBELAK JANEZ                             1870 - 1944 
DEBELAK FANIKA                            1945 - 1945 
FILIPANČIČ URŠOLA                       1862 - 1945  
FILIPANČIČ ANA                               1866 - 1944
FILIPANČIČ FRANC                         1864 - 1945
GLOJNARIČ APOLONIJA                 1877 - 1944
GERŠAK BARBARA                         1861 - 1945
GERŠAK IVAN                                  1926 - 1942
GERŠAK IVANKA                              1940 - 1942
HOSTNIK MARIJA                             1865 - 1944
JAGRIČ MATEVŽ                              1890 - 1945
JAKOPINA JANEZ                             1899 - 1942
JAZBEC TEREZIJA                           1880 - 1945
JURIČAN FRANC                              1858 - 1944
JURIČAN ANTONIJA                         1876 - 1942
KODRIN MARIJA                               1943 - 1943
KOSTANJŠEK ANA                           1929 - 1943
KOVAČIČ IVAN                                  1903 - 1945
KLIČEK JOŽEFA                                1871 - 1943
KRIVEC FRANC                                1868 - 1942
KUNEJ ANTON                                  1942 - 1942
KUŽNER ALOJZIJA                           1943 - 1943
LEBIČ ANTON                                   1892 - 1945
MACUR ALOJZ                                  1905 - 1941
MACUR FRANC                                 1874 - 1945
MACUR JULIJANA                             1873 - 1944
MACUR MARIJA                                1868 - 1943
MRAMOR EMILIJA                             1934 - 1943
PEČNIK ANA                                      1872 - 1942
PISARIČ PEPCA                                1942 - 1945
PISARIČ MARIJA                               1908 - 1945
PLANINC JAKOB                               1876 - 1944
.
desna plošča:
PLANINC FRANČIŠKA                   1914 - 1943
POLAK ANA                                    1875 - 1945
POLAK JOŽEF                                1905 - 1944
POŽEK ANA                                    1942 - 1942
PRESKAR ANA                               1944 - 1945
PRESKAR CECILIJA                      1902 - 1943
PRISTUŠEK URŠULA                    1873 - 1942
PREŠIČEK FRANC                        1912 - 1943
RAJNIŠ CECILIJA                          1900 – 1945
RAJNIŠ FRANC                              1870 - 1944
RIMC MARIJA                                 1864 - 1944
SIVKA  ANA                                     1884 - 1943
SMISL  ANA                                    1865 - 1944
SMISL JAKOB                                1880 - 1942
SMEH LEOPOLD                           1884 - 1943
ŠARLAH JANEZ                             1862 - 1943
TURK JURIJ                                   1874 - 1944
TURK FRANČIŠKA                        1898 - 1944  
VAJC FRANC                                 1878 - 1945
VAŠA  ANA                                      1848 - 1941
VAŠA JOŽEF                                  1879 - 1943
VALENČAK JANEZ                        1864 - 1945
VALENČAK JANEZ                        1878 - 1945
VALENČAK ZORICA                      1940 - 1944
VRENKO FRANC                           1939 - 1942
VRENKO MIHAEL                          1874 - 1943
ZIMŠEK ALOJZ                              1938 - 1942
ZUPAN KAREL                               1892 - 1941
ŽLENDER MARTIN                        1911 - 1941

Obstoječi spomeniki
Bor74 13. 7. 2023 M.Kermavnar, 28.8.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič Po opozorilu Mojce Luštrek pobrisal nedokončani dvojnik, to je prvi Borov zapis o spomeniku. M. Hladnik 10. 2. 2024
10.2.2024. 00:00
Podčetrtek
K. o.1240 Sedlarjevo, parc. št. 1891
3009
Gorjansko, spomenik NOB

Kamnit steber iz petih kvadrov. Na srednjem kvadru so vklesana imena padlih borcev NOB, talcev in žrtev fašističnega terorja. Pod njim je bronasta plošča gorjanskih izseljencev, posvečena padlim partizanom. Spomenik je bil postavljen 2.8.1953.

Miloš Lapajne (arhitekt; 1953), Marko Šlajmer (arhitekt; 1953)

EŠD 27866

Spomenik stoji na vaškem trgu Gorjansko, jugozahodno od cerkve sv. Andreja

        1941 
                    1945

SLAVA PADLIM BORCEM
..                            PADLI BORCI V NOV

BOŽIČ         JOŽEF       Roj      11.11.1900   PADEL    7.11.1944
BUDA          JOŽEF         "        29.10.1908       "          7.11.1944
GRGIČ         KAREL        "            3.9.1925       "       29.11.1944
KOSMINA    JOŽEF         "       23.10.1914       "          2.10.1944
MAKOVEC   HERMAN    "           8.4.1924       "            1.1.1944
PETELIN      KAREL        "         8.10.1927       "          26.2.1945
PANGOS      FRANC       "         13.1.1926       "          26.2.1945
PANGOS      JOŽEF        "           4.3.1922        "         12.4.1943
SUBAN         JOŽEF        "         21.4.1922        "           3.5.1945
SUBAN         JOŽEF        "         12.8.1915        "         15.9.1944
URŠIČ          JOŽEF        "         27.8.1925        "         29.6.1944
URŠIČ          IVAN           "       27.12.1926        "       29.11.1944
VIČIČ            KAREL       "         14.4.1924        "         17.1.1944
ŠUŠTERŠIČ VIKTOR     "         16.4.1913        "         15.2.1944
.
               PADLI KOT TALCI

         PETELIN                  KAREL
Roj.  11.3.1915     Padel     17.4.1944

         PETELIN                  MARIJA
  "      6.2.1923          "           6.4.1944
.
          ŽRTVE FAŠ. TERORJA

 Roj                      Padel
         BUDA                     BERNARD
   "    18.11.1925      "         17.6.1944

         PETELIN                 STANISLAV
   "    18.11.1925      "         1.10.1945

         URŠIČ                     IVAN
   "    18. 5. 1880      "         25.9.1943

         URŠIČ                     AVGUŠTIN
   "      21.7.1887      "         13.3.1945
.

Na kovinski plošči:

GORJANSKI IZSELJENCI
PADLIM PARTIZANOM
ZA SVOBODO
s. aS?? – 1948
R. ARGENTINA

Dušan Škodič, 22.4.2018
3.5.2024. 00:00
Dodal tri slike in tekst M. Hladnik 5. 2. 2022 M. Kermavnar, 3.5.2024, dopisal imena na spomeniku
Betonski steber in plošča v manjšem parku
Komen
2425 GORJANSKO, 2389/3
1987
Spomenik Dom borcev v Šentjanžu; Šentjanž pri Dravogradu

Šentjanž pri Dravogradu skupaj z Bukovsko vasjo, Selovcem in Otiškim vrhom je brez dvoma tisto področje v občini Dravograd, kjer je bilo naronoosvobodilno gibanje najbolj razvito.Velik spomenik v obliki DOMA BORCEV v Šentjanžu spominja na velike domoljubne dogodke,ki so se dogajali v Šentjanžu in okolici že od 1942 leta dalje. Tega leta je domačin tega območja odšel k partizanom.To je bil DULER Franci.Priključil se je I.Pohorskemu bataljonu, a je nato žal padel že 27.novembra 1942 na Lepenarci nad Ribnico na Pohorju. Organizacija ZB Šentjanž je meseca julija 1969 opravila prenos njegovih posmrtnih ostankov na prošnjo njegove ostarele matere,na domače pokopališče v Šentjanžu pri Dravogradu. Sedaj že pokojno Časovo domačinko iz Šentjanža,takrat trgovko v Šoštanju, so gestapovci že 1.septemra 1941 izgnali iz Šoštanja in jo nato zaprli najprej v celjski Stari pisker 1942 nato pa 1945 v Celovec kjer je bila obsojena na smrt. Le po srečnem naključju obsodba ni bila izvršena. Spodnja milsinjska dolina se je jela hitro navezovati na koroške hribe in Pohorje. kar tri šelezniške postaje od Otiškega vrha do Jederti so izkrcale ljudi,ki so skozi ta predel iskali in našli pot v partizane. Veiki vpliv na razvoj NOG v kraju so imeli tudi znani domačini revolucionarji iz Slovenj Gradca in Mislinje (Iršič, Čebular, Štibler), Že pomladi 1943 so se pričeli zbirati simpatizerji OF v Sv.Jedrti (Franc MARZEL-Sever) in v Otiškem vrhu (Jamnik, Skočir). Območje Šentjanža, Otiškega vrha, Bukovske vasi in Selovcaje bilo tudi strateško pomembno križišče partizanskih kurirskih poti. Okupatorji so se nad aktivnim razvojem NOG v Šentjanžu kruto maščevali. V Sosednjih Pamečah so 11.julija 1944 med 12 talci ustrelili zavednega domačina Vrhnjak Ivana iz bukovske vasi,očeta sedmih otrok, od katerih sta bila dva pri partizanih. Istega dne so z območja Šentjanža izselili najbvolj zavedne in ugledne družine  ; Bartove, Vrhnjakove, Štanglove, Krpačeve in Jamnikove. Že nmed potekom transporta v neznano so nasilno ločili otroke od staršev, kar je  za žrte pomenilo višek duševnih bolečin in odpovedi. Člani ZZB Šentjanž so leta 1953 svečano sprejeli 11.julij  za datum svojega krajevnega praznika. Prebivalci pa so se odločili, da v spomin  11.julij postavijo v vasi spomenik z imenom DOM BORCEV z veliko dvorano za družbene,kulturne prireditve in to realizirali 12.avgusta 1956.

VIRI ;  "PO POTEH SPOMINA" Ludvik PUŠNIK 2008

članek DOM ZVEZE BORCEV V ŠENTJANŽU

 Organizacija Zveze borcev v Šentjanžu pri Dravogradu je ena izmed najbolj najbolj delavnih v svojem okolišu. Njena dejavnost namreč temelji na bogatih borbenih tradicijah, saj je ta majhni kraj ob naši severni meji dal nad osemdeset borcev. Šentjanž se morda kot edini kraj na Koroškem ponaša z Domom ZB, ki so ga člani spravili pod streho v pičlih štirih mesecih. Stavba se dotika Zadružnega doma , ki ga istočasno gradi Kmetijska zadruga. Dom ZB je zgradba, zidana v visokem nadstropju. V njej bo velika dvorana za kino, v pritličju pa telovadnica. V kulturnoprosvetni  dvorani, namenjeni tudi za kinopredstave, bodo vgradili spominsko ploščo, posvečeno dvajsetim v borbi padlim in enajstim v nemških taboriščih  umrlim domačinom. Za gradnjo Doma so domačini prispevali velike vsote, za kar se jim odbor ZB Šentjanž na tem mestu zahvaljuje, obenem pa želi, da bi za Dom še prispevali vsak po svojih močeh. (fotografija zgrajenega Doma v III. gradbeni fazi-op. DD)

Revija Borec, št. 1, letnik VIII-januar 1956, str. 42

Dom stoji v Šentjanžu pri Dravogradu v središču naselja , ki leži ob regionalni cesti Slovenj Gradec - Dravograd. Skozi naselje so speljane kolesarske in druge poti povezane z sosednjimi kraji v Mislinjski dolini, proti mežiški in dravski dolini .

Stavba ima nad vhodnimi vrati v večnamensko dvorano napis : "DOM BORCEV"

Na spominski plošči pritrjeni na pročelni steni objekta pa je napis :  "NIKOMUR HLAPCI VEČ NIKOLI : RODOVOM POZNIM TO JE SPOROČILO NAPISANO S KRVJO"

BART JOŽE-TILEN; ČAS IVAN-IZIDOR; ČAS JOŽE-PEPČEK; LUŽNIK RAJKO; GOLOGRANC SIMON IZ šENTJANŽA; GRUBER JOŽE; JEHART JOŽE; MULEJ KAREL; VRHNJAK NIKO IZ BUKOVSKE VASI; FERARIČ MARTIN; KRAUTBERGER IVAN; KUREJ FERDO; NAVRŠNIK IVAN IZ OTIŠKEGA VRHA; GRILC JOŽE; GRUBER FRANC; JAMNIK IVAN; OVČAR IVAN Z SELOVCA; SLEMNIK ANTON Z VRH; PEPEVNIK RUDOLF; REPAS MAKS Z GMAJNE;  VRHNJAK IVAN IZ BUKOVSKE VASI; AREH TEREZIJA; AREH JOŽE; AREH STANKO; FERARIČ FRANC; HARTMAN SIMON; JAMNIK VINKO; KRIŽAN FRANC; PREGLAV FRANC; VRHOVNIK PETER IZ OTIŠKEGA VRHA; RAČNIK FRANC Z GMAJNE;  KOLAR MARTIN; FERARIČ FRANC Z SELOVCA.

ZVEZA BORCEV NARODNOOSVOBODILNE BORCE 1941-1945.

V ŠENTJANŽU 12.AVGUSTA 1956

Obstoječi spomeniki
Milan PONGRAC , julija 2017 Dopolnil D.Divjak 4.0ktober 2020
4.10.2020. 00:00
4.10.2020-dopolnil opis in podatke D.Divjak
Stavba in Spominska plošča na pročelju Doma
Dravograd
K.o.: 844-ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU, št.parc.: 173/7, KO ZB NOB Šentjanž
2572
Rakitnica, "Pot bojev in pomnjenja slovenskih vojakov"- informacijska tabla I.

Na levi in desni strani sta dva hrastova stebra dimenzije 10/10 cm in višine 200 cm, ki sta na vrhu prirezana v piramidni obliki in nosita informacijsko tablo, na kateri se v podtekstu vidi petokraka zvezda, katere zgornji krak izhaja iz table ter v njej vrisana stisnjena pest.

Na beli podlagi je odtisnjen tekst, ki ima v spodnjem delu tri znake.

To je prva od štirih informacijskih tabel "Rudeževa cesta - Pot bojev in pomnjenja slovenskih vojakov". Slavnostna otvoritev omenjene skupine informacijskih tabel je bila 27. aprila 2000 ob prisotnosti številnih gostov, bivših borcev in pripadnikov Slovenske vojske ter pohodnikov, ki so po otvoritvi krenili na pohod proti Jelenovem Žlebu.

Tabla se nahaja nad prvim ovinku Rudeževe ceste. Dostop iz krajevne ceste, ki se na južni strani odcepi s ceste, ki pelje v Grčarice ali iz druge smeri, po cesti iz Dolenje vasi skozi naselje Rakitnica v smeri proti Grčaricam.

                                 RUDEŽEVA CESTA

               Pot bojev in pomnjenja slovenskih vojakov


Širni gozdovi na Veliki gori so v posesti rodovine Rudež in ta je z njimi vedno gospodarila kot z naravnim blagom. Leta 1939 je takratni gospodar Anton Rudež zgradil prvo kamionsko cesto v Veliko goro, da bi lahko gospodarno izkoristil bogastvo gozdov.

Zgodaj zjutraj 26. marca 1943 so se po tej poti napotili borci Cankarjeve in Gubčeve brigade. Naprej sta šla 1. in 2. bataljon Cankarjevcev. Za njima sta 3. bataljon Cankarjeve in 1. bataljon Gubčeve brigade nosila ranjene tovariše.

2. bataljon Gubčevcev pa je bil pripravljen za boj, medtem ko je 3. varoval pohodno kolono v zaščitnici.

V levem delu teksta je skica  gibanja partizanskih enot po Rudeževi cesti in mesto spopada.

Znak RS                Znak ZB NOB Ribnica                     Znak SV

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 23. november 2017
23.9.2017. 00:00
9.9.2020-dopolnil podatke
Infotabla
Ribnica
K.o.: 1630-RAKITNICA, št.parc.:115
5703
Rakitovec pri Hrastovljah, Pokopališče

Pokopališče pravokotnega tlorisa je obdano z zidom. Zanimivi starejši spomeniki, metalni križ ter grobišče padlih v NOB.

  • EŠD 17090

Napis na nagrobniku je samo v italijanskem jeziku, poškodovan (odpadle črke) in slabo berljiv. Morda je bil postavljen padlim vojakom, Slovencem in Italijanom ob 40-letnici velike nemške ofenzive na Istro oktobra 1943.
.

datum rojstva: 10. 8. 1903, kraj rojstva: Dol, nova občina: Koper, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: I. Slovenska istrska brigada, datum smrti: 3. 10. 1943, kraj smrti: pri Rakitovcu, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

»KOCJANČIČ JOŽEF (Anton), Dolrojen 10. 8. 1903, kmet,
pripadal 1. slovenski istrski brigadi,
padel 3. 10. 1943 pri Rakitovcu« 

  • Vid Vremec [ur.], Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str.749.      

                     _______________________________________  

datum rojstva: ??. ??. 1891, kraj rojstva: Zazid, vojni status: Civilist, datum smrti: 3. 10. 1943, kraj smrti: pri Rakitovcu, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

»ŠVAB ANTON (Jožef) Zazid 
rojen 1891, kmet,
ustreljen 3. 10. 1943 pri Rakitovcu«

  • Vid Vremec [ur.], Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja, Koper: Lipa, 1998, str.784.

Pokopališče leži zahodno od vasi, nekaj metrov pod cesto, ki iz Rakitovca pelje proti železniški postaji.

IN QUESTA FOSSA COMUNE RISPOSANO
INSIEME AD ALTRI NOVE CADUTI RIMASTI IGNOTI

IL CAP. MAGG. PATERLINI LUIGI
"   CAP.              LUSARNI BRUNO
"  SOLD.            SACCANI VINCENZO
"      "                 _ARAS_ONI ALFREDO
"   PARTIG.       KOCJANČIC JOŽE
"       IV.             SVAB ANTON

CILAT DAI __DES_HI LA MATTINA DEL  _.10.1943
N L Q_ARANT__I _____ANIVERSARIO

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 23.6.2020 Stane Gradišnik, 8. 7. 2020
7.5.2025. 00:00
M.Kermavnar, 7.5.2025, dodal podatke iz Sistory in iz knjige Slovenska Istra v boju za svobodo. ZP
Nagrobnik
Koper
2585 RAKITOVEC, 269/1
5564
GABROVKA PRI LITIJI - grob padlega borca Hostnik Lojza - Jova

EŠD: ni
Grob predstavlja okoli 0,60 x 2,00 m z betonskimi robniki uokvirjen del. Tudi nagrobnik je iz betona in sicer iz podstavka, velikosti okrog 1,00 x 0,40 x 0,20 m, na katerem je betonska plošča, velikosti 0,50 x 0,60 m, z vtisnjem napisom, zaradi erozije težko berljiv. Ploščo držita dva stebrička, oba sta iz betona, manjši je kot vaza, višji,  1,00 m -  na levi strani pa ima še pritrjen križ iz belega kamna.
Hostnik Lojze - Jovo je padel v noči na 31.7.1944 kot namestnik komandanta IV. operativne cone ob napadu na nemško postajanko  na Ljubnem v Savinjski dolini, kjer je bil do konca vojne tudi pokopan. Po vojni ga je njegova mati prekopala na krajevno pokopališče v Gabrovki.

V  isti grob so leta 1965 pokopali tudi njo.

Krajevno pokopališče v Gabrovki, vzhodno od cerkve.

Napis na plošči je slabo berljiv, preberemo pa:

HOSTNIK LOJZE - JOVO;

PODPOLKOVNIK JA -

* 23.5.1910  PADEL 1.8.1944

MAMA ALOJZIJA

*13.4.1880           +  21.1.1965

Obstoječi spomeniki
T. Bizjak
10.5.2020. 00:00
beton - grob, memorialna dediščina
Litija
k.o.1844 - Vodice, parc. št.:931/1
4115
Rakitnica, Spominska info plošča

Z odredbo štaba XVIII. divizije NOV in POJ je bil 12. marca 1944 v Rakitnici ustanovljen 5. bataljon IX. Kočevske brigade. Imenovali so ga "Ruski bataljon", saj so njegovi člani bili državljani Sovjetske zveze. V brošuri "Enotni v boju enotni v miru", ki je nastala ob 35. obletnici  ustanovitve enot NOV in PO Slovenije, sestavljenih iz pripadnikov drugih narodov, je zapisano:"Okrog 800 pripadnikov narodov in narodnosti ZSSR je v obdobju 1943-1945 sodelovalo v enotah NOV in POS. Manjše skupine ruskih ujetnikov so se priključile partizanom že spomladi 1943. leta. V bitkah na slovenski zemlji so se izkazali kot hrabri borci in jih je več kot sto žrtvovalo življenje."

 Ob 75. obletnici ustanovitve Ruskega bataljona v Rakitnici je bila postavljena in 19. maja 2019 svečano odkrita spominska plošča v organizaciji ZB NOB Ribnica, veleposlaništva Ruske federacije v Sloveniji in občine Ribnica. Plošča je postavljena na začetku Rudeževe ceste v bližini prve informacijske table Poti boja in pomnjenja slovenske vojske, posvečene bitki v Jelenovem Žlebu. Pripadniki tega bataljona so sodelovali na pomožnih ali glavni smeri številnih napadov v marcu in aprilu 1944 na Ribnico ter pri tem imeli številne padle. Ti so pokopani na pokopališčih v Ribnici, Sodražici in Loškem Potoku.

Osnovo sestavljajo hrastova stebra preseka 10x10 cm in višine 230 cm. Dimenziji osnovne železne plošče iz cortena in na njej montirane prozorne plošče z napisoma v slovenskem in ruskem jeziku sta 80 x 180 cm. Obeležje je oblikovala Mateja Goršič, plošči je izdelalo podjetje KOŠČEK d.o.o. iz Ribnice.

Po cesti skozi Rakitnico pred priključkom na cesto proti Grčaricam je desno odcep proti gozdu, v bližini odcepa je levo stanovanjska hiša Rakitnica 69.

                 RUSKI BATALJON

  Med drugo svetovno vojno so se na naših

     tleh znašli tudi rdečearmejci in drugi

državljani Sovjetske zveze, ki so na različne

načine pobegniki iz nemškega ujetništva in

   se pridružili Narodnoosvobodilni vojski

                  Jugoslavije.

Iz teh borcev je bil 12. marca 1944 z odredbo

štaba XVIII. divizije NOV in POJ ustanovljen

     5. bataljon IX. brigade Kočevske.

    Poimenovali so ga "Ruski bataljon".

V napadih na Ribnico so sodelovali s svojimi

  bogatimi vojaškimi izkušnjami. Skupaj s

slovenskimi partizani so se borili hrabro in

častno. Mnogi so žrtvovali svoja življenja za

    zmago nad nacističnim okupatorjem!

                       Slava jim!

Isti tekst v ruščini

    Znak                                    Znak                                   Znak

ZZB NOB Ribnica     Veleposlaništvo ruske federacije   Občina Ribnica

                                    v republiki Sloveniji

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 23.maj 2019
23.5.2019. 00:00
Spominska plošča
Ribnica
K.o:1630 RAKITNICA, parc.št. 115
2587
Spomenik talcem

.Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 223.

V parku pred Osnovno šolo Miklavž na Dravskem polju

1. plošča: PRVI TALCI NA MARIBORSKEM OBMOČJU USTRELJENI 10. AVGUSTA 1941 JOŽE BOŽIČ, CELJE, ALOJZ JEREB, GRIŽE PRI CELJU, MARJAN NEMEC, RADEČE, FRANC PLANINC, CELJE, IVAN PLASKAN, ŠT. RUPERT, JOŠE TRŠEK, PTUJ

2. plošča: ŽRTVE ZA SVOBODO IZ MIKLAVŽA IN ROGOZE ANICA ANTOLIČIČ 1921-1945, POR BUBUKŠEK, JOŽE ANTOLIČIČ 1889-1944, RUDI ANTOLIČIČ 1924-1945, FRANC EKART 1919-1941, FRANC KANCLER 1916-1944, ZLATKA KARER 1919-1944, JOŽE KIRBIŠ 1916-1944, JULIJANA KIRBIŠ 1878-1945, JURIJ KRČEK 1921-1945, ZOFKA KUKOVIČ 1925-1945, FRANC LEŠNIK 1893-1944, BRANKO PRAPROTNIK 1922-1945, IVAN PREMZL 1914-1944, FRANC TRSTENJAK 1922-1944, IVAN VUK 1912-1944

3. plošča: SPOMENIK SO ZGRADILI KRAJANI KRAJEVNE SKUPNOSTI MIKLAVŽ V OPOMIN ORGANIZATORJEM OSVOBODILNEGA GIBANJA IZ MIKLAVŽA IN ROGOZE TER PRVIM USTRELJENIM TALCEM NA MARIBORSKEM OBMOČJU

4. plošča: ZMERAJ NAM DRAG 

BO SPOMIN, 

VAS ŽRTEV ZA MIR, 

ZA SVOBODO. ZGLED VAŠ NAJ BO

 NAM VODNIK 

ZVEZDA PRIHODNJIH 

RODOV.

Obstoječi spomeniki
Rok KAMNIK, 2. 12. 2017
13.5.2024. 00:00
Dodal slike M. Hladnik 13. 5. 2024
Miklavž na Dravskem polju
Miklavž na Dravskem polju, 1979,
1337
Dobje pri Planini

Na stari osnovni šoli je spominska plošča posvečena 19. padlim borcem NOV in okupatorjevim žrtvam.Vir: Vodnik po partizanskih poteh.

Na severni fasadi h. št. Dobje pri Planini 1. Na stari osnovni šoli.

V BORBI 1941 – 1945 SO IZ TEGA 
KRAJA ZA SVOBODO DAROVALI
          SVOJA ŽIVLJENJA

    PAJK JOŽE
    BOBNIČ KAREL
    SELIČ JOŽE
    TOVORNIK FRANC
    ČADEJ ALOJZ
    ROMIH FRANC
    VOGRINC FRANC
    ČADEJ IVAN
    GRAČNAR VINKO
    CESAR JOŽE
    ŠNEK LUDVIK
    TERŽAN ANTON
    TERŽAN ANTON
    ŠKOBERNE KAREL
    HLADIN KONRAD
    LOKOVŠEK FRANC
    GRAČNAR ANTON
    PUŠNIK ANTON

OB VAŠIH VZORIH SE BODO 
VZGAJALI MLADI RODOVI

[mala plošča] 

TREFALT STANKO
HLADIN JANEZ 

Uničeni spomeniki
M. Hladnik 8. 4. 2017 nedokončano
26.3.2022. 00:00
M. Kermavnar, 4.4.2024, dodal napis na plošči Spominski plošči se 17.08.2024 nahajata na pokopališču, prislonjeni ob zid! Seznanjen predsednik ZB Šentjur tov. Ivan Dvoršak-Bor1974, 27.X.2024
spominska plošča
Dobje pri Planini
1152 SUHO, 814/14
1491
Zbelovo

Odkrita 1964 na OŠ in pozneje prestavljena na dom DPO oz. gasilski dom.

Konjiška planinska pot, 25

Na Domu krajanov Zbelovo, Zbelovo 30A, v bližini gasilskega doma Zbelovo 7a.

                                    [zvezda]
SPOMIN PADLIM BORCEM – NOV LETO 1944 – 1945
.
SENKAR IVAN              roj. 1927   padel  1944
SENKAR JANEZ           roj. 1915   padel  1944
SITAR KONRAD           roj. 1918   padel  1944
ZBEČAJNIK ALBIN       roj. 1927   padel  1944
GRIL FRANC                roj. 1928   padel  1944
KENDA STANKO          roj. 1913   padel  1945
KOROŠEC IVAN           roj. 1923   padel  1945
KRAJNC FRANC          roj. 1906   padel  1945
RAP VEKOSLAV           roj. 1923   padel  1945
.
         SLAVA VAM – JUNAKI PARTIZANI
                                  KO – ZB LOČE 1957

M. Hladnik 16. 4. 2017, foto 24. 8. 2013, dop.
5.4.2024. 00:00
M. Kermavnar, 5.4.2024, dodal imena na plošči, fotografijo 3/4, prestavil zvezdico na pravo lokacijo (Dom krajanov) in dodal katastrske podatke.
spominska plošča
Slovenske Konjice
K. o. 1121 Zbelovska Gora, parc. št. 1268/2