Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
1004
Žažar, Križmanov vrh - tabor II. bataljona Dolomitskega odreda

EŠD 29230 - spominsko znamenje, kraj zgodovinskega dogodka.

Betonsko znamenje ima obliko prisekane štiristrane piramide, visoke 1 m in v katero je vdelana pokončna kovinska plošča z reliefnim napisom. Spominsko znamenje je posvečeno II. bataljonu Dolomitskega odreda, ki je jeseni 1942 taboril na tem mestu, to je, na Križmanovem vrhu 547 m.

Na cesti med Podlipo in Smrečjem je odcep za Kajdol.Gremo skozenj, od odcepa na levo za Celarje gremo še 350 m. Tu gremo na kolovoz in po njem nadaljujemo pot pod hribom Koprivnik. Gremo naravnost in navkreber. Ko pridemo na vrh slemena, smo v križišču poti, od katerih ena pelje naravnost v sotesko navzdol proti Žažarju, na levo proti vrhu hriba Koprivnik (551 m) in desno - proti vzhodu, kjer je Križmanov vrh, oddaljen s tega križišča okoli 300 m. Druga pot je mimo sakralnega objekta z vrha prevoja ceste Kajndol - Žažar vse do vrha Koprivnika (551) in nato po grebenu naprej proti vzhodu, vse do Križmanovega vrha, kjer je spominsko znamenje. Razdalja od sakralnega objekta ob cesti pa do spominskega znamenja je okoli 1200 m.

TUKAJ JE LOGOROVAL II. BATALJON

DOLOMITSKEGA ODREDA JESENI LETA 1942

Obstoječi spomeniki
T. Bizjak, 21.2.2017
21.2.2017. 00:00
spomenik s ploščo
Horjul
k.o.1990, parc. št.:405/5
5802
Spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma, Šentilj v Slovenskih goricah

Šentilj je že pred drugo svetovno vojno imel pomembno vlogo ob jugoslovansko-avstrijski meji. Uporniško gibanje se je na tem območju razvijalo v silno težkih razmerah. Na tem področju so se največ zadrževali borci Lackovega odreda, prizadevanja aktivistov  za razvoj narodnoosvobodilnega gibanja so 24. februarja 1945 privedla do ustanovitve prvega odbora OF za območje Šentilja in okolice.Krajevni odbor Zveze borcev NOV je leta 1951 na šentiljskem pokopališču postavil spomenik padlim borcem in ga leta 1957 prestavili  pred zadružni dom. Občina Šentilj ga je leta 1996 ob peti obletnici vojne za Slovenijo za Slovenijo postavila na sedanje mesto in ga posvetila "Borcem za Slovenijo 1918, 1941-1945, 1991" s pripisom spodaj.

Pomnik1991

Na zelenici pred Domom krajanov ob športnem stadionu,

BORCEM

ZA

SLOVENSKO

DRŽAVO

1918

1941 - 1945

1991

KJER MURA PRITEČE

DO SLOVENSKIH GORIC,

VEDNO BIL MOČAN JE

DOMOVINE KLIC

        OBČINA ŠENTILJ    25.6.1996

Prvotni napis na spomeniku:

IZ

KRVI

IN MRTVIH KOSTI

JE ZRASLA

SVOBODA

SLOVENSKIH

LJUDI

          .

SLAVA PADLIM BORCEM

Obstoječi spomeniki
D.Divjak, 29. maj 2020, S.Gradišnik 9.12.2021 D.Divjak 29.11.2022
29.11.2022. 00:00
S.Gradišnik, dodal fotografijo, 9.12.2021.D.Divjak dodal fotografije 2-4, 29.11.2022
Spomenik
Šentilj
K.o.: 564-ŠENTILJ V SLOVENSKIH GORICAH, št.parc.: 972/19
5332
Nova Gorica, obeležje posvečeno enoti VOS

Plošča je sestavljena iz dveh delov. Na desni plošči je zgoraj naveden zapis. Na levi plošči je stilizirana roža s seznamom imen VOS krajevnih odborov VOS pokrajinske komisije VOS za Primorsko Slovenijo. Enaka roža je tudi na spominski plošči VOS v Opatjem selu. 

Na cestni fasadi hiše Ulica Pinka Tomažiča 1. Plošča ni postavljena na fasado hiše, ampak na zid ob hišim ki hišo ločuje o bližnjega teniškega igrišča. Morda, da je bila ob prenovi prestavljena.

Od decembra 1943 do aprila 1944 sta v mestu Gorica delovala okrožna komisija in enota VOS OF za Gorico.
Pristava, junij 1990
Krajani in borci VOS OF

Obstoječi spomeniki
MK, nedokončano, prosim dopolnite obiskal in poslikal Lanko Marušič, 27.7.2020
14.4.2020. 00:00
spominska plošča
Nova Gorica
K. o. 2304 Nova Gorica, parc. št. 1613
489
SUHORJE-Padlim ter v spomin na ustanovitev vaškega odbora OF, okrožnega komiteja KPS in okrožnega odbora OF za južno Primorsko
Nahaja se na trgu sredi vasi, med hišama s hišnima številkama Suhorje 26 in Suhorje 32.

UPORNO SVOJ NAROD

STE BRANILI

ŽIVLJENJA SO DALI ZA SLOVENSKO BESEDO,

NAŠO PESEM, ZA NAŠO SVOBODNO DOMOVINO

VOLK FRANC  1901 - 1942

VOLK JANEZ  1903 - 1942

VOLK JANEZ  1908 - 1942

MALOVEC VINKO  1892 - 1943

SPROHAR JANEZ  1905 - 1943

GUSTINČIČ JOŽE  1906 - 1944

VOLK JANEZ  1925 - 1944

VOLK JOŽE  1925 - 1944

SILICE VINKO  1921 - 1945

V TEJ VASI SO BILI USTANOVLJENI

JANUARJA 1942 - VAŠKI ODBOR OF

JULIJA 1944 - OKROŽNI KOMITE KPS

AVGUSTA 1944 - OKROŽNI ODBOR OF ZA JUŽNO PRIMORSKO

JULIJA 1989                      OBČINA POSTOJNA

Potepan S, 29. 12. 2018 31.julij 2021 dopolnil D.Divjak
31.7.2021. 00:00
31.7.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Spominska plošča
Pivka
K.o.: 2495 - SUHORJE, št.parc.: 2477
5315
Loke pri Zagorju

Na spomeniku (odkritem 1952) v obliki tristranega betonskega stebra na zidanem kamnitem podstavku in zaključenem s simbolom Triglava sta vzidani kamniti plošči s posvetilom v NOB padlim domačinom.
EŠD 12478

Na ploščadi ob križišču cest sredi naselja Loke pri Zagorju, pred hišo št. 27, nasproti novozgrajene cerkve.

                   1941  [zvezda]   1945

ŽRTVOVALI ŽIVLJENJE ZA DOMOVINO

AJTIČ ALOJZ
AJTIČ DRAGO
ANŽLOVAR ROBERT
BUČAR FRANC
BRVAR FRANC
BRVAR IVAN
BORŠTNAR RUDI
COPAR MARTIN
COPAR ALOJZ
ČEBIN VINKO
DRNOVŠEK ZORA
DORNIK FRANC
FLORIJAN IVAN
GRABNAR ALBIN
GORENC IVAN
GROBOLJŠEK FRANC
GROBOLJŠEK IVAN
GROŠELJ JOŽE
GROŠELJ FRANC
GRIČAR MIRKO
GOŠTE ANTON
HUDOMALJ FRANC
IZLAKAR DAMIJAN
JUVAN DUŠAN
JAVORŠEK VIKTOR
JUVAN IVAN
JERMAN STANE
JERMAN MATEVŽ
JELNIKAR POLDE
JEVŠNIK IVAN
JERIN MARIJA
LAPUH FRANC
KLEMEN ANTON
KLANČIŠAR IVAN
KNEZ VIKTOR
KOŽELJ ALOJZ
KOŽELJ IVAN
KOVAČ FRANC
KOVAČ ANTON
KOLENC FRANC
KRAUTBERGER TONE
KLANČIŠAR ŠTEFKA
KLJUČEVŠEK ALOJZ
MOHAR LADO
MOSTAR EVGEN
MEDVEŠEK FRANC
MOLEK IGNAC
MARS ANTON
OMAHNE IGNAC
PIKELJ IVAN
PRAGAR JOŽE
POVIRK JOŽE
PETELINKAR IVAN

PETERLIN ADOLF
PERGER FRANC
ROBAVS VIKTOR
RŽIŠNIK ANTON
ROGLIČ FRANC
RAMŠAK FRANC
ŠTIBERNIK HUBERT
ŠKRABAR PETER
ŠULIGOJ VIKTOR
TOJNKO VIKTOR
URBANIJA IVAN
VODLAN ALBERT
VOZELJ MIRKO
ZAJC FRANC
ZAKRAJŠEK RUDI
ZAKRAJŠEK RUDI
ZAKRAJŠEK IVAN
ZUPAN JOŽE
ŽIBERT SLAVKO
ŽERKO IVAN
BABIČ BRANKO
ČEBIN ZVONKO
DRGAN FRANC
DRGAN PETER
JURIČ JOŽE
KALŠEK MILAN
POGAČAR URH
RŽIŠNIK ANTON
REGANCIN KARL
RAMŠAK MARIJA
ŠULIGOJ EMIL
BABIČ MILAN
BABIČ ANA
BERLOT IVAN
DOLINŠEK FRANC
GOSTIŠA FRANC
GOŠTE FERDO
HUDOMALJ ANA
LEBENIČNIK ROBERT
KOS JOŽE
KOKOLE JOŽE
MENART ANTON
MATERC MATEVŽ
MAJDIČ DRAGA
OBREZA FRANC
POŽENEL MILE
PETELINKAR FANI
ROŠTOHAR HINKO
ROTAR JOŽE
SAJEVIC ALOJZ
STEBAN ALOJZ
STEBAN MARIJA
JERETINA JOŽE

                            ZB

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 13. 4. 2020
1.5.2024. 00:00
M. Kermavnar, 1.5.2024, dopisal imena na spomeniku.
Zagorje ob Savi
K.o.; 1884-LOKE PRI ZAGORJU, št.parc.:195/3
5719
Pomjan, Spominsko znamenje žrtvama fašizma v Poljanah

Na naravni skali je na betonsko ploščo postavljen gladko obdelan kamen z napisom v spomin na tem mestu padlima žrtvama fašističnega nasilja. Obeležje je bilo postavljeno 4.7.1955. Posvečen je koštabonskim žrtvam.

  • EŠD 17094
  • JSNP 129
Spominsko obeležje stoji levo ob makadamski poti, ki se desno odcepi od ceste, 200 m za hišo Šmarje 170 v smeri Pomjana.

      NA TEM MESTU SO PADLI
         14.III.1944 KOT ŽRTVE
   FAŠISTIČNEGA ZVERINSTVA
             VILER VALERIJ
  ROJ. V KOŠTABONI 21.12.1906
              VILER ANTON
ROJ. V KOŠTABONI 14.VIII.1909
                SLAVA JIMA

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 22. 5. 2020
30.4.2021. 00:00
M. Hladnik
Koper
2609 POMJAN, 2253
4888
Plošča sedežu vodstva Mornariškega odreda IX. korpusa

Spominsko obeležje je bela marmorna plošča dimenzij cca 80 x 60 cm in z vklesanim in obarvanim napisom.

Datum odkritja:  27.4.1996

Na dvoriščni fasadi hiše Planina priCerknem 9

V TEJ HIŠI JE OD NOVEMBRA
1944 DO APRILA 1945 DELOVALO
VODSTVO MORNARIŠKEGA  ODREDA
IX. KORPUSA  NOV SLOVENIJE.
.
OB 50. OBLETNICI OSVOBODITVE
            SKUPNOST PARTIZANSKIH
         POMORŠČAKOV SLOVENIJE
PLANINA 27.4.1996

Obstoječi spomeniki
Miloš Kermavnar, 8.1.2020
28.5.2022. 00:00
Brez sprememb. M. Luštrek 28. maja 2022.
Spominska plošča
Cerkno
K. o. 2343 Planina pri Cerknem, parc. št. *26/1
4952
Gradnik, spomin padlim domačinom borcem iz Praproč, Gradnika in Sodjega Vrha

Med dvema kamnitima blokoma z desetimi imeni padlih domačinov je bronasta reliefna peterokraka zvezda. Spomenik je bil postavljen leta 1980, oblikoval ga je Boro Rotovnik, avtor reliefa je Stojan Batič.

  • EŠD 19308
Sredi vasi Gradnik, ob pokopališkem zidu severovzhodno od cerkve.

                                 1941         1945
     DAROVALI ŽIVLJENJA     ZA SVOBODO

    GRADNIK                                  SODJI VRH
KAMBIČ ANTON – DUŠAN      GOVEDNIK JOŽE
KONDA JOŽE                           IVEC ALOJZ
KAMBIČ ANTON                       IVEC JANEZ
HUDOROVAC STANKO           GOVEDNIK ALOJZ
PEČAVER JOŽE                           PRAPROČE
                                                  KONDA IVAN

                    ZB 20. 7. 1980
.

  napis na kvadru poleg glavnega spomenika:

ZDAJ VETER RAZNAŠA 
BESEDE NJEGOVE,
PRISLUHNI NATANKO 
DA ČUJEŠ GLASOVE.

LEPO JE VEŠ MAMA
LEPO JE ŽIVETI, 
TODA, ZA KAR SEM UMRL, 
BI HOTEL ŠE ENKRAT 
UMRETI!

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 11. 1. 2020 Dušan Škodič, 9.4.2020
13.9.2024. 00:00
M. Kermavnar, 13.9.2024, dopisal imena na spomeniku in katastrske podatke. Obisk 7. 5. 2025 M. Hladnik
Semič
K. o.1524 Sodji Vrh, parc. št. 2
5560
ŠENTJUNGERT-Spomenik padlima partizanoma

Granitno spominsko znamenje z napisom in grob dveh aktivistov OF Žalec, urejen 1962.
EŠD 4428

Spomeniki ... Žalec, 106

Južno, 10 m pod cerkvijo sv. Kunigunde.

TU POČIVATA 

BORCA NOV

KADILNIK ERNEST 

VOJNI REFERENT 

OOOF ŽALEC, 

PADEL 29. 10. 1944

IN 

TRŽAN TEODOR 

ČLAN OOOF 

ŽALEC PADEL 

24. 10. 1944

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik Stane Gradišnik, 22. 09. 2020
9.5.2020. 00:00
Grob(išče)
Žalec
831
Postojna - Spomenik dogodkom v NOB

Spodnji spomenik leži ob cesti Postojna‒Planina. Postavljen je bil v spomin na uspešno akcijo med drugo svetovno vojno, ko je enotam 9. korpusa uspelo prenesti 95 ranjencev s Primorske in Gorenjske na Notranjsko, kakor piše na spomeniku. Nevarno akcijo, ki je potekala v bližini tega spomenika, so izvedli v noči na 19. avgust 1944. Ta dogodek je pomemben zato, ker jim je to uspelo izvesti, kljub temu da je sovražnik močno zavaroval prometne poti. Spomenik je 23. septembra 1984 postavila ZZB NOV. Iz spodnje slike je razvidno, da so na šestih betonskih stebrih pritrjene tri marmorne plošče, od katerih dve prikazujeta reliefno sliko prenosa ranjencev, na tretji pa je napis. Na spominski plošči je še napisano, da je postavljen tudi v spomin na evakuacije več kot 2500 ranjenih in obolelih borcev.

Vir: Register nepremične kulturne dediščine. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=19412

Štab 9. korpusa je poleti leta 1944 ugotovil, da bo nujno treba nekaj ukreniti z vsemi ranjenci, ki so se zdravili v bolnišnicah »Franja« in »Pavla«. Odločili so se, da bodo tiste vojake, ki imajo take poškodbe in bolezni, da jih ne morejo pozdraviti v teh bolnišnicah, evakuirali v južno Italijo, kjer so bile zavezniške bolnišnice. Do teh pa bi lahko prišli samo, če bi jim uspelo pripeljati ranjence na Notranjsko in Dolenjsko. Ugotovili so, da bi jim uspelo na ta način evakuirati največ do 100 ranjencev in poškodovancev. Na to operacijo so se morali natančno pripraviti in seveda poskrbeti tudi za oskrbo ranjencev na poti, saj jih je čakala kar 140 kilometrov dolga pot. Iz bolnišnice »Franja« je odšlo 30 ranjencev, iz bolnišnice »Pavla« pa 50 ranjencev. Seveda med te niso spadali vsi, ampak samo tisti, ki so imeli težje poškodbe, na primer odprte rane prsnega koša, poškodbe oči, zapletene poškodbe kosti ipd., hkrati pa so morali biti sposobni preživeti tako dolgo pot. Nekateri izmed teh ranjencev so se v partizanskih bolnišnicah zdravili tudi že do 130 dni. Osebje v bolnišnicah je pripravilo vse potrebno za dolgo pot, od nosil, odej in zdravil do hrane. Z operacijo so nameravali začeti že v začetku avgusta, vendar so zaradi sovražnikove ofenzive morali še malo počakati. Tako so začeli v Cerknem, 13. avgusta, ko je 31. divizija začela s prenosom ranjencev iz »Franje« do Hudega polja, kjer so se združili z ranjenci iz »Pavle«. Tri dni po začetku so imeli daljši premor ter oskrbeli ranjence. V drugem delu akcije so ranjence s tovornjaki pripeljali nad Bukovje pri Postojni in potem do Strmice. Pot so nadaljevali peš oz. na nosilih. Sprevod so varovale enote Vojkove brigade. Do železniške proge so prišli nad Planino pri Ravbarkomandi. Tam je bila v pripravljenosti tudi Gradnikova brigada. Za ta del poti so konjem in mulam kopita ovili z žakljevino, da bi se čim bolj neslišno in neopazno približali progi. Ravno ko so prečkali progo, so jih napadle nemške enote, vendar je sprevodu uspelo uspešno prečkati progo prav v bližini mesta, kjer danes stoji spomenik. To se je dogajalo v noči na 19. avgust. Pot so nadaljevali po gozdovih do Loške doline. Del ranjencev so preostali del poti prepeljali z vozovi, ostale pa so na nosilih odnesli do sanitetne baze 7. korpusa pri Babnem polju. Pri tej akciji, ki je veliko pripomogla tudi k sprostitvi prenatrpanih bolnišnic, je sodeloval praktično celoten 9. korpus. Na cilju je vojake in ranjence obiskal tudi komandant Fran Rozman – Stane. Večina vojakov, ki je spremljala sprevod ranjencev, se je po kratkem počitku vrnila nazaj na Primorsko. Končna številka evakuiranih je bila 95, od teh so jih kar 84 prepeljali z letali v Italijo. Uporabili so letališče pri Nadlesku, ki je delovalo poleti leta 1944. Ostale so naprej zdravili v partizanskih bolnišnicah. Na koncu lahko ponovno poudarimo, da je bila to ena izmed posebnih in zelo zahtevnih vojaških akcij, ki je bila zelo uspešno izvedena, pri čemer gre velika zasluga poveljniku korpusa, Ladu Ambrožiču – Novljanu, ki je sprevod ranjencev ves čas spremljal. 

Vir: Klanjšček, Zdravko. Deveti korpus slovenske narodnoosvobodilne vojske: 1943-1945. Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1999, 154-158.

Avtor spomenika akademski kipar Mik Simčič.

EŠD 19412

Spomenik stoji na desni strani ceste Postojna - Planina, na območju Mačkovca. Približno 150 metrov pred avtobusno postajo Mačkovec pri Postojni. Na levi strani hiša Mačkovec 21, spomenik viden na desni strani ob cesti.

Na spominski plošči piše:

SKOZI TE KRAJE, ČEPRAV JE SOVRAŽNIK 

PRAV TU TRDNO VAROVAL PROMETNE POTI, 

JE ENOTAM 9. KORPUSA V NOČI NA 19. AVGUST 1944 

USPELO VARNO PRENESTI 95 RANJENCEV 

S PRIMORSKE IN GORENJSKE NA NOTRANJSKO.

                                    .

V SPOMIN NA EVAKUACIJE VEČ KOT 2500 RANJENIH IN OBOLELIH BORCEV NOV IZ SLOVENIJE, KI SO JIH VARNO ZAŠČITILE VOJAŠKE ENOTE.

TA POMNIK JE OBENEM IZRAZ HVALEŽNOSTI BORCEM SANITETNIH ENOT NOV, KI SO REŠILI MNOGO ŽIVLJENJ IN VISOKO DVIGNILI NAŠO ČAST, ČLOVEČNOST IN TOVARIŠTVO.

23. 9. 1984 ZZB NOV

Obstoječi spomeniki
Metod Rudolf, december 2016. Dopolnil D.Divjak, 13. avgust 2020
13.8.2020. 00:00
Partizanski spomenik - šest stebrov s tremi ploščami
Postojna
K.o.: PLANINA, št.parc.: 1682/1
5389
PTUJ-Spominska plošča Jožefi Lacko
Spominska plošča na pročelju enote Vrtca Trobentica na Ptuju je posvečena spominu na Jožefo Lacko, ženo narodnega heroja Jožeta Lacka, ki je leta 1942 umrla v koncentracijskem taborišču Auschwitz. Ploščo je postavila Krajevna skupnost heroja Lacka Rogoznica leta 1980.
Vir tekst in slika: Kamra, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Po Slovenskogoriški cesti, v bližini trgovine Mercator se zavije na Prečno pot, kjer je prva stavba na desni vrtec.

zvezda

V SPOMIN JOŽEFI LACKO

SODELAVKI PTUJSKIH KOMUNISTOV

                                IN BORCEV SLOVENSKOGORIŠKE ČETE.                                                 .                                             

                                                               KRAJEVNA SKUPNOST

                                                                            HEROJA LACKA 

                                                                       ROGOZNICA

Obstoječi spomeniki
D.Divjak, 18.april 2020
2.7.2021. 00:00
Dodal slike M. Hladnik 2. 7. 2021
Spominska plošča
Ptuj
K.o.:400-PTUJ, št.parc.: 142/5
1437
Grobišče talcev, Križe

Grobišče 21 talcev, ki so jih Nemci pripeljali iz zapora v Begunjah in na tem mestu ustrelili 26.7.1942, kot povračilni ukrep za uničen nemški policijski avtomobil. Grobišče je obeleženo z obeliskom in zasaditvijo, urejeno 22. (po drugem viru 26.) julija 1962.

Prvotno je bila tu plošča iz marmorja.

  • Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 70.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 275.
  • EŠD 28944       

.
»Preprosta priletna ženica Alojzija Hlebčar iz Retenj je l. 1966 poslala rokopis svojega besedila v tonu starih ljudskih pesmi uredniku založbe Borec Črtomiru Šinkovcu. S posnetkom njenega pisma, v katerem avtorica pravi, da 'ne morem molčati, da bi naši talci ne prišli v pozabo,' je bilo objavljeno v  TV-15, v rubriki Partizanska ljudska pesem, št. 11, 21. 3. 1967, str. 6. Se 66, PI 113.

    Retenjsko polje

Leži, leži ravno polje,
ravno polje kriške zemlje.
Po polju hodi žalostna
prelepa mlada deklica.
Po polju hodi, govori
in solzne črne ima oči.
Imela je fanta lepega,
prav lepega mladeniča,
ki dal fašistom je glavo;
zato ji je tako hudo,
zato se ji oko solzi,
ker več ljubezni prave ni.
Na polju v Retnjah fant njen spi,
na slave klic se ne zbudi.

Leži, leži ravno polje,
po polju bela cesta gre.
Ob cesti spomenik stoji,
ki nas spominja groznih dni,
ko talce pripeljali so,
na cesto jih zmetali so
in vsi življenje dali so
za mir, ljubezen, svobodo.
Če te zanese mimo pot
i ti se spomni teh grozot,
o spomni se na talce te,
ki tukaj v grobu mirno spe,
Za nas življenje dali so,
za nas, za mir, za svobodo.
Zato pa ti, gorenjski rod,
ne zabi nikdar teh grozot,
ne zabi na tovariše –
za nas so žrtvovali se.
Četudi truplo jim strohni,
Slovenija vedno jih slavi.
In zve naj tudi širni svet,
da tukaj spava lepi cvet,
da mi bili smo izseljeni,
domovi nam požgani vsi –
zato pa Retnje, draga vas,
ne zabi talcev mi nikdar!«

  • Boris Paternu, Slovensko pesništvo upora, Tretja knjiga, Zaledne, Novo mesto: Tiskarna Novo mesto Dolenjska založba, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, str. 71.
Na levi strani ceste Duplje-Tržič, tik za odcepom proti Retnjam in Sebenjam.
  • 21 ŽRTEV FAŠISTIČNEGA NASILJA NEMO PRIČA O ZVERINSTVU OKUPATORJA. NA TEM MESTU SO BILI POBITI TALCI

                                                     26. JULIJA 1942

GROBIŠČE TALCEV

---------------------------

VIDIC ALBERT

23. 12. 1908 PRIMSKOVO

PINTAR FRANC 

11. 11. 1906 STANGARSKE POLJANE

RAVNIK FRANC

23. 12. 1907 RAVNE

NOČ ANTON

13. 1. 1899 KOROŠKA BELA

HOČEVAR JOŽE

11. 2. 1904 GRADIŠČE

CERAR VALENTIN

14. 2. 1880 KRAŠCE

CERAR JANEZ

17. 12. 1909 KRAŠCE

CERAR LOVRENC

8. 8. 1909 

STRMOLE ANTON

15. 9. 1922 BOJANJI VRH

KERKOČ LUDVIK

21. 2. 1902 ŠENTVID

NEPOZNAN

------------------------------

BIZJAK JOŽE

18. 1. 1910 SREDNJA VAS

INGLIČ PAVLE

21. 1. 1917 SREDNJA VAS

DEMŠAR ALOJZ

15. 6. 1905 HOTAVLJE

DEMŠAR LOVRENC

9. 8. 1909 HOTAVLJE

DEMŠAR ANTON

9. 5. 1912 HOTAVLJE

RIHTARŠIČ VALENTIN

7. 2. 1913 HOTAVLJE

DEMŠAR IGNAC

26. 7. 1891 BREZNICA

MRAK FRANC

1. 10. 1920 GABRŠKA GORA

STANOVNIK ALOJZ

30. 9. 1917 GABRŠKA GORA

STANOVNIK ANTON

29. 5. 1920 GABRŠKA GORA

Obstoječi spomeniki
M.Hladnik 15. 4. 2017; Mira Hladnik 5. 11. 2017
26.4.2025. 00:00
M. Kermavnar, 11. 5. 2025, dodal fotografiji 3/2 in 3/3. Zdenka Primožič 26. 4. 2025 v Opis dodala pesemsko besedilo Retenjsko polje iz knjige Slovensko pesništvo upora.
trikotni steber
Tržič
KO Retnje, 313/1; 2008 se je ZB Tržič z lastnikom dogovarjala za prepis lastništva.
1311
Osrednji spomenik, Moravče

Osrednji spomenik NOB v Moravčah opredeljujeta:

V osrednjem, južnem delu spominskega parka strukturiran marmorni blok s posvetilom in imeni padlih. Spomenik je posvečen 210 padlim in žrtvam NOB Moravške doline.

Na robu parka ob križišču na kamnitem kvadru bronasti kip borca. Na kvadru je napis.

Kip partizana s puško je delo kiparja Tineta Kosa, odkrit 10. 7. 1955, spomenik pa je načrt Emila Novinška.

Poleg spomenika sta še doprsji borca M. Janežiča in narodnega heroja J. Klanjška (1917-1965), delo kiparja J. Renka.

  • Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 155.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 189.
  • EŠD 25514
V parku pred cerkvijo sredi Moravč.

     napis na podstavku skulpture borca:

         OD SEVERA PRIVRELA
            KRUTA SO KRDELA,
           DA NAŠA JE BESEDA
          OD GROZE ONEMELA.
         DOMOVE SO POŽGALI,
         DRUŽINE PA ODGNALI.
       IN TALCE SO STRELJALI.
            PA DA BI SE VDALI?
            NIKOLI IN NIKDAR!
.
                  1941 – 1945
        IN ŠLI SO NAŠI FANT
 JE ZLATI SKOZI GLAD IN MRAZ 
   V BOJ KRVAVI ZA SVOBODO 
    IN MIR MED BRATI IN DA SI 
   NAROD LEPŠI DOM POSTAVI.
.

     napis preko vseh stranic na zgornjem delu spomenika z imeni:

                  V SPOMIN ŽRTVAM MORAVŠKE DOLINE 1941  – 1945

     leva stran spomenika:     
GRILJ RUDOLF              1899 – 1944     
PETERKA FRANC          1920 – 1945     
VIDIC FRANC                 1922 – 1944     

     čelna stran spomenika:
BREGAR VILKO               1920 – 1943    GRILJ FRANC                 1919 – 1943
BREGAR CIRIL                1922 – 1944    GRILJ FRANC                 1908 – 1943
BIRK KAROL                    1917 – 1945    GRILJ JANEZ                  1888 – 1944
BRODAR IVAN                 1921 – 1945    GRILJ PAVLA                  1889 – 1944
BREGAR MAKS               1925 – 1944    GROŠEL IVANKA            1925 – 1944
BREGAR ALOJZ              1924 – 1944    GROBOLJŠEK JANKO    1921 – 1945
BARLE JOŽE                            – 1945    GROBOLJŠEK FRANC   1921 – 1944
BERGANT IVAN               1905 – 1942    GABERŠEK MILAN         1927 – 1944
BIRK JOŽE                       1925 – 1942    JANČIGAJ NIKO              1923 – 1943
BALOH MARTIN               1921 – 1945    JANČIGAJ RADO            1922 – 1944
BREZNIK JOŽE                1922 – 1944    JANEŽ TEREZIJA           1891 – 1943
BREZNIK IVAN                 1925 – 1944    JANEŽ JERNEJ              1921 – 1943
BIRK JOŽE                       1922 – 1945    JERIČ ANTON                 1919 – 1941
BURKELCA IVAN             1915 – 1942    JERMAN FRANC            1908 – 1943
BRVAR JOŽE                   1892 – 1943    JURJEVEC IVAN             1914 – 1944
BIZILJ IVAN                      1931 – 1945    JURJEVEC LUDVIK        1922 – 1944
BIZILJ ANTON                  1924 – 1945    JURJEVEC ŠTEFAN       1925 – 1945
BISTAN RUDOLF             1921 – 1944    JANEŽIČ MILAN              1922 – 1944
BRUS JOŽE                      1921 – 1944    JAVORŠEK CIRIL           1924 – 1943
CAPUDER IVAN               1914 – 1942    JAVORŠEK ANTON        1919 – 1945
CERAR FRANC                1919 – 1943    JANČIGAJ SLAVKO        1925 – 1944
CERAR IVAN                    1909 – 1942    KLOPČIČ JANEZ             1900 – 1945
CERAR VALENTIN           1880 – 1942    KOCJANČIČ VILJEM      1923 – 1943
CERAR STANE                1913 – 1945    KONČAR IVAN                1924 – 1943
CERAR MARTIN              1912 – 1944     KLOPČIČ IVAN               1920 – 1943
CERAR JOŽE                  1913 – 1943     KRAŠEVEC ANTON        1927 – 1944
CERAR GVIDO                1914 – 1945     KRŽAN MARTIN             1925 – 1944
CERAR JANEZ                1913 – 1944     KRŽAN IVAN                   1920 – 1944
CERAR FRANC               1904 – 1944     KLOPČIČ CIRIL              1922 – 1945
CERAR FRANC               1926 – 1944     KOPAČ JOŽE                  1925 – 1943
CERAR DOMINIK            1925 – 1944     KLEŠNIK MILAN             1924 – 1943
CERAR STANE                1921 – 1945     KOPRIVŠEK IVAN          1925 – 1945
CERAR JOŽE                  1926 – 1943     KOS CIRIL                       1933 – 1945
CERAR CIRIL                  1912 – 1942     KAPLJA FRANC              1921 – 1944
CERAR DORE                 1933 – 1944     KOKAL STANKO             1920 – 1944
CERAR JOŽE                  1920 – 1942     KOPRIVŠEK ANTON      1916 – 1944
CERAR LOVRO               1909 – 1942     KOS FRANC                   1921 – 1943
DOLINAR RUDOLF         1914 – 1944     KOS FRANC                   1921 – 1943
DOLINAR AVGUST         1904 – 1942     KRIŽMAN ANTON           1922 – 1943
FIRM FRANC                   1925 – 1944     KODERMAN JERNEJ     1925 – 1944
FIRM JANEZ                    1890 – 1945     KOKALJ FRANC             1920 – 1944
GRILJ ANTON                 1923 – 1944     KOCI BERNARD             1913 – 1945      
.
BRODAR TINE                1918 – 1942     ZUPANČIČ JOŽE             1922 – 1942
BIZILJ IVAN                     1905 – 1944     ZUPANČIČ TINE              1922 – 1942
BIZILJ JAKOB                  1907 – 1944     ZUPANČIČ JOŽE            1919 – 1943
.                    .                                                    
     desna stran spomenika:
ROVŠEK MARTIN           1909 – 1944     
OCEPEK FRANC            1925 – 1943     
.
     zadnja stran spomenika:
KOKALJ FRANC             1923 – 1945     ROVŠEK ALOJZ              1920 – 1944
KODERMAN VALENTIN 1913 – 1944     ROVŠEK MAVRIC           1922 – 
KOKALJ FRANC             1924 – 1944     ROKAVC MARTIN                    – 1945
LEVIČNIK ANTON          1910 – 1944     RAZORŠEK ANTON        1860 – 1942
LUNDER IVAN                1921 – 1944     RAZORŠEK FRANC        1915 – 1942
MAKOVEC MIHA             1927 – 1943     RIBIČ FRANC                 1927 – 1944
MERELA ANTON            1922 – 1944     RIBIČ JOŽE                     1924 – 1944
MOČILNIKAR JOŽE        1914 – 1945     RIBIČ NIKOLAJ               1926 – 1945
MIHELČIČ ANTON                   – 1945     RAVNIKAR MARTIN        1921 – 1944
MEREL IVAN                   1920 – 1943     RIBIČ IVAN                      1883 – 1943
MIHELČIČ ANTON          1922 – 1944     STENKO IVAN                 1913 – 1944
NAKRST MAKS               1921 – 1945     STEGNAR FRANC          1920 – 1944
NAKRST IVAN                 1912 – 1943     SMRKOLJ FRANC          1910 – 1944
NAKRST FRANC             1908 – 1944     SLAPAR STANE              1923 – 1944
NAPOKOJ VOJKA           1922 – 1944     SVETLIN IGNAC             1909 – 1944
NOVAK LOJZE                1907 –              SLAPAR FRANC             1924 – 1943
NOLIMAL BRANKO                                  SMRKOLJ STANKO        1931 – 1944
NARAD PEREGRIN        1905 – 1944     SUŠTAR MIHA                1922 – 1943
OREHEK ANTON            1922 – 1941     SUŠTAR JANKO             1920 – 1944
OREHEK AVGUST          1921 – 1944     ŠINKOVEC FRANC         1912 – 1944
OSOLNIK STANE            1921 – 1942     ŠINKOVEC JOŽE            1920 – 1944
OSOLNIK IGNAC            1899 – 1942     ŠKRABANJA IGNAC        1922 – 1944
OSOLNIK CIRIL               1903 – 1942     ŠKRABANJA TINE          1911 – 1945
OREHEK JOŽE               1906 – 1944     TIČ LOVRENC                 1916 – 1944
OCEPEK IVAN                1920 – 1943     TIČ MAVRIC                     1916 – 1943
POŽAR JANEZ                1915 – 1945     TIČ ALOJZ                       1919 – 1944
PIRNAT FRANC              1919 – 1944     TIČ JOŽE                         1926 – 1943
PIRNAT MIHA                  1906 – 1945     UČAKAR MAKS               1906 – 1943
PETERKA JOŽE              1899 – 1944     URBANIJA IZIDOR          1924 – 1944
PETERKA IGNAC            1912 – 1944     URANIČ VINKO               1926 – 1945
PROSENC IVAN              1915 – 1943     URANKAR FRANC          1922 – 1943
PETERC PETER             1919 – 1945     UČAKAR PAVEL              1919 – 1945
PODBEVŠEK FRANC     1910 – 1944     URANKAR JAKA              1907 – 1942
POŽAR ADOLF                1912 – 1942     URANKAR IVAN              1906 – 1942
POŽAR FRANC               1918 – 1942     VESEL ANTON                1925 – 1943
PIRNAT FRANC              1920 – 1943     VESEL JOŽE                    1917 – 1944
PREBILJ MARTIN            1921 – 1943     VIDERGAR LOVRENC   1903 – 1944
POVIRK VIKTOR             1922 – 1944     VEHOVEC TINE              1926 – 1944
RIBIČ ANTON                           – 1944     ZAJC STANE                   1924 – 1942
REMS MAVRIC                1914 – 1944     ZAJC ANTON                  1925 – 1944
REBOLJ ANTON              1905 – 1943     ZAJC ALOJZ                   1895 – 1941
ROVŠEK NANDE            1911 – 1944     ZORE ALOJZ                   1912 – 1943
.     
MAJCE FRANCKA          1920 – 1944     PRAŠNIKAR  FILIP           1922 – 1944
ZAJC STANKO                1924 – 1945     KOS FRANC                     1921 – 1943
OREHEK ANTON            1921 – 1944     ROTAR MARTIN               1901 – 1945

.

Opombe: 

Besedilo je na nekaterih mestih slabo berljivo. Podatki so preverjani s pomočjo SIstory. 

  • Na spomeniku sta napisana Suštar Miha in Suštar Janko, Sistory navaja Šuštar Miha in Šuštar Janko. 
  • Letnica smrti (1945) Stanka Zajca v Sistory ni preverjena.
Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 5. 4. 2017 nedokončano D.Divjak 3.11.2023
23.4.2024. 00:00
D.Divjak dopolnil podatke 3.11.2023 M.Kermavnar, 23.4.2024, dodal fotografije 3/2 do 3/5 ter 4/1 in po predlogi Zdenke Primožič dopisal imena na spomeniku. Preuredil Opis.
spomenik s kipom
Moravče
K.o.: 1955-MORAVČE, št.parc.: 4/6
158
Spomenik padlim, Senično 30

Marmornata plošča z vklesanimi imeni osmih borcev iz Seničnega in okolice, padlih med narodnoosvobodilnim bojem, vgrajena v zidani kamniti okvir. Postavila jo je Zveza borcev Križe 5. 8. 1963.

  • EŠD 20914
  • Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 72.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 279 (kot datum odkritja naveden 26. junij 1954).
  • Hikuk.
Tik ob hiši št. Senično 30 in je viden s ceste

                               [zvezda]

            NIKOLI POZABLJENI BORCI

SLAPAR JERNEJ    ZG. VETERNO 1916 - 1942

    ŠVAB JOŽE    SP. VETERNO 1914 - 1943

 MALI FRANC    SP. VETERNO  1914 - 1943

MALI FRANC    SP. VETERNO   1902 - 1944

 VETERNIK ANTON    ZALOG 1909 - 1944

GREGORC PETER    SENIČNO  1921 - 1943

     JANC JOŽE    SENIČNO   1921 - 1943

  UMORJENI V TABORIŠČU MATHAUSEN

 ŠKRJANC ANTON    SENIČNO 1897 - 1945

                                          ZB NOV KRIŽE 

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik
7.5.2023. 00:00
Prej je bil ob stavbi, sedaj so ga dali pa stran na travnik kakih 10-20 metrov bolj proti severozahodu. Dodal fotografijo na novi lokaciji. -- M. Matvoz 2. 6. 2022 M. Kermavnar, 7.5.2023, dodal fotografije 4/2 do 4/4
spomenik s ploščo
Tržič
3413
Motnik, pokopališče

Grobišče 15 neznanih borcev, padlih med nemško ofenzivo od decembra 1944 do marca 1945. Spomenik je bil odkrit leta 1961.

  • EŠD 21989
  • Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik, 1988, str. 32.
  • Spominska obeležja NOB občine Kamnik, Kamnik: Kulturna skupnost, Zveza združenj borcev NOB, 1975, spomenik št. 36.
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 214.
V SV koncu pokopališča ob cerkvi v Motniku, severno od prezbiterija kapele sv. Marije Magdalene.

     VAM
KI STE ZA SVOBODO LJUDSTVA
VSE DAROVALI VEČNA HVALA
               ČAST IN SLAVA
1941     1945

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 25. 8. 2018 4.junij 2021 dopolnil D.Divjak
4.6.2021. 00:00
4.junij 2021 dopolnil podatke D.Divjak
grobišče
Kamnik
K.o.: 1923 - MOTNIK, št.parc.: 1
5277
Prvačina, Spominska plošča tretji četi drugega bataljona VOS

Na steni ob vhodu na dvorišče je tabla z napisom in grbom OF.

Na cestni fasadi hiše Prvačina 99

NA DVORIŠČU TE HIŠE

SO 8. FEBRUARJA 1944

ZAPRISEGLI BORCI

GORIŠKEGA BATALJONA

VOS OF

BORCI VOS IN KRAJANI

4.7.1991

Obstoječi spomeniki
MK, vnesel; 9.4.2020 LM, obiskal in poslikal 24.12.2021 D.Divjak
24.12.2021. 00:00
24.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Spominska plošča
Nova Gorica
K.o.: 2320 -PRVAČINA, št.parc.: *198
1374
NOVA VAS - spomenik slovenskemu pesniku, pisatelju in partizanu Ivanu Čampi

Ivan Čampa. Wikipedija.

EŠD: ni

Ivan Čampa, slovenski pesnik in pisatelj, * 15. november 1914, Nemška vas na Blokah, † 27. julij 1942, Sveti Vid nad Cerknico. Čampa se je po končani gimnaziji v Ljubljani vpisal na pravo in nato na pedagogiko, a študija ni končal. Sodeloval je v NOB in bil ustreljen kot aktivist OF. 

Na pročelju knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica, Enota Ivana Čampa, Nova Vas 4 D.

IVAN ČAMPA 1914--1942
SLOVENSKI PESNIK IN PISATELJ

SAJ VEM, DA ME TA SLAP LAHKO POSNAME, A KAJ JE SMRT, KAJ STENA STRMOGLAVA ZA TEGA, KI LJUBEZEN GA PREVZAME?

IVAN ČAMPA

M.BRANISELJ 2014

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 11. 4. 2017, dopolnila P.Strajnar in T.Bizjak, 18.6.2021
18.6.2021. 00:00
reliefni portret, kovina - spominski objekti in kraji
Bloke
k.o.1683 - Nova Vas, parc. št.:1626/8
5604
Zaboršt pri Dolu, Spomenik požgani Korantovi domačiji

Spomenik (1966) sestavlja del obnovljenega zidu požgane Korantove domačije, kjer je delala partizanska javka Bor. Leta 1979 je bila pred njim zgrajena večja ploščad z napisno ploščo.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 17.

EŠD 5736

Spomenik stoji na Korantovem, na robu gozdne jase severno od vasi. Severno od hiše Zaboršt pri Dolu 90, ob robu gozda

Plošča na zidu domačije:

NA TEM MESTU
JE DELOVALA
PARTIZANSKA JAVKA BOR
OD JESENI 1941DO 30.XI. 1943,
KO SO JO NACISTI POŽGALI
4. JULIJ 1966
Z B DOL BERIČEVO

.

Plošča na zidu ploščadi:
PRI TEJ PLOŠČADI, ZGRAJENI LETA 1979 JE STALA 200 LET
STARA KORANTOVA DOMAČIJA. OD LETA 1936 SO V NJEJ ŽIVELI
LEVINOVI, KI SO V ČASU NOV NUDILI ZATOČIŠČE PARTIZANOM.
KO JE ZA TO ZVEDEL OKUPATOR, JE DOMAČIJO POŽGAL. SPOMINSKA
PLOŠČA IN SPOMENIK NAD ORIGINALNIM PRAGOM KORANTOVE
DOMAČIJE SPOMINJA NA TISTE TEŽKE ČASE.
                                   4. JULIJ 1979

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
18.5.2020. 00:00
Dol pri Ljubljani
1761 DOL PRI LJUBLJANI, 429
4655
Dol pri Vogljah

Ograjeni spomenik v obliki valja se zaključuje s kamnito plamenico. Odkrit je bil 22. 7. 1952. Avtor Edo Ravnikar oz. učenci ("podizvajalci" :) Vladimir Ravbar, Emil Stojkovič, Vladimir Šajn.

  • EŠD 23428
  • JSNP 166
V zahodnem delu vasi pri hiši Dol pri Vogljah 8, nasproti gostilne Ravbar (št. 5).

[zvezda]

SLAVA PADLIM ZA SVOBODO 1941 - 1945 

.

     PADLI V NOV

   RAVBAR MIRKO
   BRANA ALFONZ
   KOCJAN MILAN
   RAVBAR ALBIN
   BRANA SLAVKO
      BOLE ALBIN
KOCJAN ROZALIJA
     TAVČAR EMIL

.

   ŽRTVE FAŠIZMA

    RAVBAR JOŽEF
   RAVBAR ANTON
     BRANA ANGEL
  RAVBAR RUDOLF
   GUŠTIN FRANC

.

    POGREŠANI INT

     RAVBAR MILAN
      TAVČAR IVAN
    TAVČAR MARIJA
    RAVBAR MARIJA

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik , 15.7.2020 19. februar 2021 - dopolnitev D.Divjak
8.6.2025. 00:00
19.2.2021-dopolnitev podatkov D.Divjak M. Kermavnar, 22.4.2024, dopisal imena na spomeniku M.Kermavnar, 8. 6. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil besedilo na spomeniku in dodal fotografijo 3/1.
Sežana
K.o.: 2434 - VOGLJE, št.parc.: 818/5
6543
Ajdovščina, Plošča Antonu Štrancarju

Spominska plošča Antonu Štrancarju, ki je kot  zaveden in uporen Primorec 30. marca 1924 govoril na protifašističnem shodu v Ajdovščini. Na križišču v Šturjah, kjer je danes njemu postavljen spomenik, ga je čakal za drevesom fašist iz Gorice in ga s puško ustrelil od blizu. V bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici je umiral v hudih mukah in trpljenju do 22. maja istega leta.  Domoljubi iz organizacije TIGR Primorske so mu postavili pomnik, ki spominja na trpljenje Primorskih ljudi in pokazali, da njegovdelo in žrtev nista pozabljena.

  • Sonja Groznik, vodja OE Zgornje Vipavske doline , internetna stran TIGR Primorske
  • Fatur_Zgodba-o-TIGRu

Plošča je bila postavljena 5.5.2001. Vir: S. Fatur.

Geslo:TIGR123

Ajdovščina, ob Goriški cesti. Hiša v bližini: Strancarjeva 1

                                               TIGR 
REVOLUCIJONARNA ORGANIZACIJA JULIJSKE KRAJINE
          NA TEM MESTU JE BIL DNE 30. MARCA 1924
  NA PREDVOLILNEM ZBOROVANJU SMRTNO RANJEN
                                 ANTON ŠTRANCAR
                                         1880 - 1924
 SLOVENSKI RODOLJUB - ŽRTEV FAŠISTIČNEGA NASILJA
 5. MAJ 2001                    OBČINA AJDOVŠČINA DRUŠTVO
                                              DRUŠTVO TIGR PRIMORSKE

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 12.2.2021 D.Divjak 27.2.2022, 14.1.2023
16.6.2023. 00:00
D.Divjak dopolnil podatke 27.2.2022, 14.1.2023 dodal sliko Sonje Groznik, ki jo je poslala Manuela Polanc. M. Hladnik 16. 6. 2023
Spominska plošča
Ajdovščina
K.o.: 2392 -AJDOVŠČINA, št.parc.: 936/2
6817
Konferenca KP Slovenije.

V hmeljski sušilnici kmeta Franca Klavža v zaselku Tajna je bila septembra 1940 konferenca KP Slovenije. Udeležili so se je Boris Kidrič, Franc Leskošek, Miha Marinko, Tone Tomšič, Slavko Šlander, Miloš Zidanšek in drugi. Konferenca je obravnavala politična in organizacijska vprašanja ter naloge partije v času, ko je nacistični vojni stroj že začel svoj uničevalni pohod po Evropi. Sprejeli so sklepe za nadaljno krepitev partije, za delo med ženami in mladino ter organizacijo odpora proti nacistični propagandi in vojnim grožnjam. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str:600.    .

S pokopališča Podkraj se peljemo proti vrtnariji, kjer zavijemo levo proti Roprečam. Pri tabli BOLNICA zavijemo levo proti Klavžu.

JESENI 1940 SO SE V SKRIVNEM BUNKERJU TE SUŠILNICE SESTALI NAJVIŠJI FUNKCIONARJI KP SLOVENIJE.

Uničeni spomeniki
S. Gradišnik, 9. 6. 2021 S. Gradišnik, 5. 5. 2025
5.5.2025. 00:00
S. Gradišnik, dopolnitev opisa, 16.2.2022. S. Gradišnik, pred izvedbo "kurirčkove pošte", so neznanci ploščo odstranili. 5. 5. 2025
Lesena napisna plošča.
Velenje
1199
Tržič - Padlim članom kolektiva tovarne finega pohištva Tržič

Ploščo padlim delavcem tovarne finega pohištva Tržič so odkrili delavci 29. novembra 1955.

Besedilo je zbledelo in težko berljivo.

.

Vest iz Tržiškega vestnika 15.12.1955:

»Ploščo je v imenu kolektiva odkril sekretar osnovne organizacije ZK tov. Žmitek Stanko, ki je v svojem nagovoru dejal: 

'Ob tem svečanem trenutku, ko odkrivamo spominsko ploščo nekdanjim članom našega kolektiva, ki so žrtvovali svoja življenja, da lahko mi ustvarjamo, je prav, da se z nekaj besedami dotaknemo življenja teh junakov borcev in talcev. 

Posebna naša misel naj velja padlemu junaku, katerega ime se kot prvo blesti na tej plošči, tov. Stanku Bečanu. Njegovo revolucionarno delovanje sega že v čase predaprilske Jugoslavije in je važno za razvoj delavskega pokreta v našem kraju, zlasti pa še za prve težke dni, ko se je pričelo porajati odporniško gibanje. Stanko, kot človek skromen in pošten, živi v spominu vseh starejših delavcev, saj je pričel svojo življenjsko pot v tej tovarni kot vajenec in jo nadaljeval kot mizar. Nekaj dni pred napadom Nemčije na SZ je odšel z borci, ki so prižgali prvo luč upora nad nasiljem v Tržiču. Bil je član KP in je v tistih časih zavzemal važne funkcije v porajajočem se gibanju. Kako nevaren je bil okupatorju priča razpis nagrade na njegovo glavo v znesku 3 tisoč RM. Pri Letencah je kot komandir čete žrtvoval svoje življenje za ideale, ki jim je bil vdan z vsem srcem. Njegova smrt je težko odjeknila med vsemi, ki so ga poznali. 

Prav tako svetal lik predstavlja Srečko Perhavc, ki je ob aretaciji leta 1942 pobegnil iz tržiških zaporov, kamor so ga vtaknili Nemci zaradi aktivnega delovanja proti njim. Takoj po pobegu se je pridružil borcem. Leta 1943 je podlegel ranam pri Begunjah. 

Vinko Zavrl je kot skromen mizar preživljal svojo družino in se priključil NOB leta 1943 iz prepričanja, da samo oborožena borba in upor rodita svobodo. Za to svoje prepričanje je dal življenje na Štajerskem. 

V borbi so padli tudi tov. Vengus, Šolar, Zupan, Bevc, Košir, kot talci pa Dovžan, Kokalj, Čarman in Ahčin, ki so bili izdani, ko so se sestali na Čarmanovem domu.

Vsi ti, kateri imena so vklesana na tej plošči, bodo živeli v naših srcih naprej, Bečan in Zavrl pa sta med nami po svojih sinovih, da nadaljujeta delo svojih očetov. […]'«

.

Avtor ni naveden, Delovni kolektiv Tovarne finega pohištva  odkril spominsko ploščo svojim tovarišem žrtvam fašizma, Tržiški vestnik, Leto IV, št. 20, Tržič, 15. decembra 1955, naslovna stran. Elektronski vir: Tržiški vestnik, št. 20, 1955, naslovna stran Dostop: 21. 2. 2024.

Na obcestni fasadi stavbe Balos 3, Tržič.

ZA SVOBODO IN BOLJŠO

BODOČNOST NAŠIH NARODOV

SO DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA

V LETIH 1941 - 1945 NEKDANJI

ČLANI KOLEKTIVA

       BEČAN STANKO

       PERHAVC SREČKO

       ZAVRL VINKO

       VENGUŠT IVAN

       DOVŽEN FRANC

       AHČIN FRANC

       KOKALJ JOŽE

       ČARMAN FRANC

       KOŠIR ALOJZ

       ŠOLAR IVAN

       ZUPANC KARL

       BEVC FRANC

       PENGOV ANTON

       DEŽMAN PETER

SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU

Kolektiv Tovarne finega pohištva Tržič

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, 13. 3. 2017 nedokončano
22.2.2024. 00:00
M. Kermavnar, 28.9.2022, napis na obeležju, foto 2 in 3 M.Kermavnar, 22.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal povezavo na članek v časopisu Tržiški vestnik
spominska plošča
Tržič
K. o. 2143 Tržič, parc. št. 216/2
6189
Vrtovin, grobnica na pokopališču

Grobnica je označena z marmornato napisno ploščo vzidano v pokopališki zid. Površina je zabetonirana s poeterokrako zvezdo v sredini. Ob straneh je prostor za sajeno cvetje.

Datum odkritja: 1.11.1958

Krajevno pokopališče, v zadnjem delu pokopališča, levo od mrliške vežice ob zidu.Hiša v bližini: Vrtovin 74

PADLIM BORCEM NOB VRTOVIN
BORCI
ČRMELJ ALOJZ                    roj.      9.8.1912 – 19.11.1944
GULJA FRANC                      roj.  10.12.1912 –  29.9.1943
KARIDIS JANKO                   roj.       3.4.1917 – 29.4.1945
REBEK ERNEST                   roj.    24.6.1921 –  26.9.1943
UŠAJ ALOJZ                          roj.   18.8.1909 – 19.12.1943
TALCI
COPIČ ANTON                      roj. 15.10.1876 – 26.9.1943
CIGOJ ZDRAVKO                  roj.     6.7.1925 – 10.3.1943
ČERMELJ FRANC                 roj.   16.7.1912 – 16.6.1944
LISJAK VENCESLAV             roj.   16.9.1884 – 4.10.1944
LOZAR VINCENC                  roj.   21.5.1873 – 9.11.1944
KANDUS STANKO                 roj.  18.1.1908 – 26.9.1944
PODGORNIK ANTON            roj.   16.1.1896 – 10.3.1944
PODGORNIK DUŠKO           roj.   23.5.1924 – 10.3.1944
SAJOVIČ IVANKA                  roj.   24.7.1911 – 18.9.1943

POLEG NAVEDENIH POČIVA TU ŠE 20
NEPOZNANIH BORCEV, KI SO PADLI
NA POBOČJU ČAVNA.
.
NEKDO JE DANES MED NAMI UMRL

TIHO, TIHO OČI JE ZAPRL

IN ŠEL JE OD NAS.

NISMO JOKALI NAGLAS.

LE PEST JE SKRČIL VSAK:

NAS NE PODREŠ SOVRAG!

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
27.8.2021. 00:00
grobnica
Ajdovščina
K. o. 2383 Vrtovin, parc. št. 865/2
5264
Preserje nad Branikom,Spomenik NOB

Na stopničasti podstavek so postavljeni trije polkrožno oblikovani kamniti bloki, srednji se zaključuje s simbolom Triglava in peterokrako zvezdo. Spomenik je posvečen 20 padlim borcem in žrtvam NOV, odkrit je bil 8.09.1957. 
EŠD 26264

Spomenik stoji ob križišču cest Preserje - Branik - Ajdovščina. Na jugu naselja. Hiša v bližini: Preserje 24

      V SPOMIN ŽRTVAM NOB
                  1941 – 1945
.
                  PARTIZANI
      VAŠA ZAVESTNA BORBA
                    IN ŽRTVE
SO TEMELJ NOVEGA ŽIVLJENJA
.
                                     ROJSTVO        PADEL
COLJA FRANC                23.8.1925 - 30.1.1945
ČERMEL JOSIP             27.11.1900 - 27.9.1943
KRŠEVAN DANJEL         28.8.1925 - 12.4.1944
KRŠEVAN BERTA         29.11.1922 - 6.1.1943
LIČEN SLAVKO               22.2.1922
PEČENKO VIKTOR           2.7.1926 - 25.2.1945
PEČENKO SILVAN        23.10.1921 - 23.8.1943
PEČENKO VOJMIR         30.8.1925 - 19.12.1944
SEVER MIRKO                   3.8.1908 - 10.5.1945
SAKSIDA ARMANDO       17.6.1917 - 18.4.1944
ŠČUKOVT IVAN               16.9.1924 - 23.3.1945

       ŽRTVE DOMA
KORADIN MILAN             25.1.1920 - 16.9.1944
KORADIN DANICA             3.9.1923 - 13.2.1944
KRŠEVAN ANTON           30.6.1887 - 26.9.1943
SEVER ANTON                30.3.1891 - 26.9.1943
ŠČUKOVT FRANC           30.8.1911 - 1.10.1943
KODRIČ STANKO                    1922 - 1943

       ŽRTVE V NEMČIJI
ČEBRON MIRKO             11.6.1907 - 12.10.1943
BIRSA FRANČIŠKA           1.1.1865 - 13.6.1945
SEVER FRANC                24.6.1914 - 17.4.1945
ŠČUKOVT JAKOB           24.7.1888 - 25.3.1945
.
     BORBE - MUKE - SMRT - TO VAS NI STRAŠILO
       ZA TO SKROMNO NAJ VAM BO ODDOLŽILO

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
9.4.2020. 00:00
M. Kermavnar, 28.8.2021, fotografije in napis na spomeniku
Nova Gorica
K. o. 2336 Branik, parc. št. 4817
9427
Janez in Anton Šercelj

»7. ŠERCELJ Anton, rojen 1918 v Meniški vasi. Bil je partizan, ujet v roški ofenzivi in interniran na Rabu in v Gonarsu. Po kapitulaciji se je vračal domov. Domobranci v Ljubljani so ga februarja 1944 aretirali in ustrelili. (Vir: Dokumentacija občinskega odbora ZZB Novo mesto)«

  • Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev,  2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani : Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, Knjižnica NOV in POS,  knj. 89, str. 321.  [Podatek o letnici smrti je v knjigi Zločini okupatorjevih sodelavcev  (1944) drug kot na nagrobniku (1943).]
Pokopališče Dolenjske Toplice, ob JV zidu.

[križ] ŠERCELJEVI
OČE JANEZ 1878--1942 ŽRTEV NOB
SIN ANTON 1918--1943 ŽRTEV NOB

Obstoječi spomeniki
M.Hladnik
15.4.2025. 00:00
Zdenka Primožič v Opis dodala podatke za Antona Šercelja iz knjige Zločini okupatorjevih sodelavcev.
družinski nagrobnik
Dolenjske Toplice