prva plošča
OBČINA NOVA GORICA, '43, '94
    druga plošča
MATIČNO 
HŠO  PDG
POSVEČAMO
    tretja plošča
IGRALSKI 
SKUPINI IX
KORPUSA

Ploščo so postavili ANPI - VZPI ( Nacionalno združenje italijanskih partizanov.)

Foto 4: Branka Lopič

https://www.spomeniki.org/monuments/partizansko-pokopalisce-v-miljah/

https://sl.wikipedia.org/wiki/Alma_Vivoda

                                     zvezda

                                20. 5. 1944

TUKAJ JE BIL USTANOVLJEN BATALJON ALMA VIVODA 

QUI E STATO CONSTITUITO IL BATTAGILIONE ALMA VIVODA.

                     A. N. P. I.      -    V. Z. P. I.

Broman, p. d. Šimejev iz Šmarjete, je bil ubit  v Gradcu. 17-letni Zdovc iz Lokovice je padel kot kurir pri Apovniku na Komlju. 10. 10. 1944, truplo so našli in pokopali šele po vojni. Prvotni napis se je glasil:
Narod ki žrtvuje svoj cvet, ne bo umrl, in ti, Mirko, ki se boril in žrtvoval, počivaj v miru.

• Padlim za svobodo, 160--162
• Category:Monuments and memorials to Partisans in Carinthia. Wikimedia Commons.
• Otoki. Šmarjeta pri Pliberku

PARTIZANOMA PADLIMA V BORBI PROTI FAŠIZMU 19451--1945

URBAN BROMAN

MIRKO ZDOVC - BAŠTEJEV

.

      Plošča:

FRANC VISOČNIK "FALENT"

KOMANDANT 3. BATALJONA

KOROŠKEGA ODREDA

ROJEN 10. 10. 1910

PADEL 6. 9. 1944

Doprsni kip, postavljen na kamnitem stebru. Odkrit 25. 11. 1967, kipar France Rotar.

• EŠD 16831

.
BENČIČ, Dragomir (Dragomir Benčić, partizansko ime Brkin), partizan, politični komisar, generalpodpolkovnik, narodni heroj (r. 30. 10. 1911, Pulj, Hrvaška; u. 23. 6. 1967, Zagreb, Hrvaška, pokopan v Ljubljani). 

Osnovno šolo je obiskoval v Pulju, gimnazijo pa v Ljubljani (maturiral 1930), kamor se je družina umaknila pred fašizmom. Na Tehniški fakulteti v Ljubljani je od 1930 študiral gradbeništvo, študij je zaradi težjih socialnih razmer večkrat prekinjal in se preživljal kot tehnik. Študij gradbeništva je zaključil 1950 na Tehniški fakulteti v Zagrebu, 1956 je v Beogradu zaključil Višjo vojaško akademijo JLA.

Pred drugo svetovno vojno se je v Ljubljani pridružil naprednemu študentskemu gibanju. Aprila 1941 se je kot prostovoljec pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju, bil takoj nato zaprt, vendar mu je uspelo pobegniti iz Ljubljane. Pomagal je pri organiziranju prvih partizanskih čet, zbiral je orožje in potreben material ter raznašal propagandno gradivo. Aprila 1942 se je vključil v NOB in se včlanil v KP. Pridružil se je 1. četi Notranjskega odreda kot politkomisar, julija 1942 pa se je vključil v novoustanovljeni Dolomitski odred, kjer je postal politični komisar II. bataljona. Funkcijo političnega komisarja je prevzel tudi v III. bataljonu Šercerjeve brigade (1942–43), 1. istrski brigadi (1943), 3. bataljonu Loške brigade, 13. slovenski udarni brigadi, pozneje imenovani Bračičeva brigada (1943–44), IV. operativni coni (1944–45), 14. diviziji (1944–45) in 9. korpusu (1945 do vključitve v jugoslovansko armado). Kot politični komisar IV. operativne cone je 1944 izdal okrožnico z zahtevo po intenzivnejšem političnem delu v partizanskih enotah, pri čemer je izpostavil pravice Slovenije do Koroške, Slovenskega primorja, Benečije in Istre; za popularizacijo Rdeče armade je priporočil vsebino Titovega govora ob prihodu armade v Jugoslavijo; kot zadnjo zahtevo je navedel, naj se zavzame ostrejše stališče do vermanov, domobrancev in drugih, ki kljub pozivu niso hoteli zapustiti okupatorjevih vrst do določenega roka, tj. septembra 1944. Zahteval je izročitev ujetnikov vojnim sodiščem, do tistih, ki bi se sami predali partizanom, pa milejše ravnanje. Kot politični komisar je pripomogel h krepitvi upora v Istri, na Štajerskem in Koroškem. Sodeloval je v večjih bojih, kot so npr. v Jelenovem žlebu, na Pohorju, v Mozirskih planinah, v vseh bitkah ob pohodu XIV. divizije na Štajersko. Med vojno je bil trikrat ranjen. Kot komisar 9. korpusa je bil na čelu 30. in 31. divizije, ki sta aprila 1945 osvobodili Trst. 1945 je postal član Glavnega odbora OF Slovenije.

Vir: Novi Slovenski biografski leksikon

NARODNI HEROJ

DRAGOMIR BENČIČ

BRKIN

Tone Okrogar je narodni heroj. V Zagorju se po njem imenuje OŠ.

• Tone Okrogar. Wikipedija.

Geslo: herojgrob1234

                    NARODNI HEROJ 
                  OKROGAR ANTON
                             NESTL
             *3. II. 1923  +13. II. 1955
                   BIL JE ŽIVLJENJE
            LJUBEZEN DO DOMOVINE
                                   IN SVOBODE
  GA JE SPREMENILA V KAMENJE 
SREDI NJEGOVE ŽIVLJENJSKE POTI
.
     OKROGARJEVI
     IVAN   31. VII.1919
PADEL NA POHORJU
                     7. I. 1943
  ANA      26. VII. 1921
        V AUSCHWITZU
                 13. II. 1943

Spomeniški kompleks predstavlja hortikulturno urejen prostor v katerega sta postavljeni kamnit spomenik in tlorisno peterokotna grobnica. Spomenik izdelan iz istrskega kamnasimbolizira žrtve (prebiti kamen) in rast (obelisk z vklesanimi figurami, ki se vzpenjajo proti vrhu) Grobnica, grajena iz enakega kamna ima ob straneh marmornate plošče z vklesanimi imeni padlih v cerkljanckih hribih. Desno od grobnice pa je postavljen betonski blok z marmornato posvetilno ploščo. 

V grobnici je pokopanih 366 borcev: 363 znanih borcev, 3 neznani borci, 94 pripadnikov NOV tuje narodnosti, 2 narodna heroja (Vinko Zevnik Železnik in Andrej Žvan Boris.).

Kamniti spomenik je delo kiparja Janeza Lenassija, peterostrana grobnica delo arhitektke Majda Rutar Prijon. Grobnica s spomenikom je bila postavljena 8. 9. 1963 padlim borcem NOB na Cerkljanskem.

Majda Rutar-Prijon (arhitekt; 1963), Janez Lenassi (kipar; 1963)

• EŠD 4812

vir: Zavod za spomeniško varstvo - Gorica

Geslo: herojgrob1234

napis na plošči:
739 PARTIZANOV, TALCEV IN ŽRTEV NASILJA 
95 GARIBALDINCEV IN 176 BORCEV NEZNANIH IMEN 
SPI V BRATSKEM OBJEMU SVOJ ZADNJI SEN V MATERINSKIH NEDRIH TEH TIHIH GROBOV.
V BOJU ZA SVOBODO PROTI NASILJU, ZA LEPŠE DNI IZKRVAVELI SO V GRUDO CERKLJANSKIH BREGOV.
VSI SO NAM DRAGI, ZA VSEMI NAM SRCE IHTI, SLAVA JIM VEČNA KOT VEČNA JE PESEM ŠUMEČIH GOZDOV.
na peterokotni grobnici so napisana imena 366 padlih borcev

Opis dogodkov ob koncu 2sv s foto materialom.

Spomenik 49 padlim borcem in žrtvam okupatorjevega nasilja pri Domu kulture. Odkrit je bil 12. junija 1955. Spomenik je delo kiparja Cirila Cesarja.

.

...še nekaj besed o spomeniku, ki bo vedno opozarjal mimoidoče in domačine na velike dni med okupacijo. Plastika v naravni velikosti predstavlja »Talca«, ki se z vsemi močmi upira smrti, ko stoji zvezan pred puškami. 

To je delo akademskega kiparja Cirila Cesarja mozirskega rojaka, ki je s svojim »Talcem« hotel poudariti vso dramatičnost človeka v pretekli vojni. Do skrajnosti napete mišice njegove plastike, izraz upodobljenega talca zgovorno pričata o tem kar je hotel umetnik povedati: Delo ne zagovarja smrti, temveč življenje, čeprav je bila smrt neizprosna. Njegov 'Talec' ne stopa pred puške samozavestno, samodopadljivo. Njegov 'Talec' kriči in obtožuje barbarske metode fašizma, bori se za življenje do zadnjega trenutka. Njegova plastika ni izmučen človek, ki se je vdal v usodo in napravil križ nad seboj in nad svojo borbo. In ravno zato, ker Cesarjev 'Talec' zagovarja življenje, ker obtožuje, ker ni zlagano herojičen in niti ne kapitulira, ravno zato prepriča in deluje na gledalca z vso impresivnostjo in če je umetnik uspel to pokazati z notranjo dinamiko in ovrgel zunanje efekte, če je to notranjo napetost dosegel brez rekvizitov, potem je delo še toliko boljše in prepričljivejše.      Podstavek in okolje spomenika je uredil arhitekt Jovanovič iz Celja. Ta spomenik bo kraju tudi v okras, pred ­ vsem pa v spomin na žrtve in opomin poznejšim rodovom, kako je treba ljubiti domovino, kako braniti svobodo.«(Avtor ni naveden, Ob občinskem prazniku so v Nazarjih odkrili spomenik padlim žrtvam, Celjski tednik, Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi celjskega okraja, Leto VIII, Št. 24, Celje, petek, 17. junija 1955, naslovna stran in str. 2)

Elektronski vir: Celjski tednik 

Dostop: 30. 12. 2023

                             [ZVEZDA]
                           1941       1945
LE NIKAR NE JOČITE ZA NAMI, LEPŠE NAM BO PASTI,
ČE Z ROKAMI, STISNJENIMI V PEST, ŽALUJETE ZA NAMI

.

             BORCI
ANDREJEVC ANTON
CIGALE FRANC
CIGALE JOŽE
ČEŠNOVAR FRANC
ČUK FRANC
ČUK ZDENKO
DELEJA FERDINAND
KRAJNC ANTON
KRAJNER JOŽE
KRUMPAČNIK ANTON
.
KOS FRANC
KOMAR MILAN
MELAVC JOŽE
MIKEK PETER
MIRNIK VINKO
OROŽIM MARIJA
OROŽIM STANKA
PEČNIK FRANC
PLANINC LUDVIK
PUSTOSLEMŠEK ANTON
.
REMIC ANTON
REMIC IVAN
SABOTIN LUDVIK
STOPAR RUDI
TRATNIK ALOJZ
TURK IVAN
VRŠNAK STANKO
ZAJC JOŽE
ZAVRŠNIK FRANC
ZLATINŠEK SLAVKO
.
             TALCI
HLAČUN MAKS
JANŽOVNIK ALOJZ
PAPEŽ ADOLF
PEČNIK IVAN
.
   ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA
HLAČUN ANGELA
HLAČUN AMALIJA
HLAČUN FRANC
JANŽOVNIK STANKO
JANŽOVNIK JOŽE
JANŽOVNIK ANTON
JANŽOVNIK MARJETA
JANŽOVNIK IVANKA
.
KERUBIN TUŠEK
KOS IVAN
PAPEŽ ANTONIJA
URTELJ FRANJO
ZAKRAJŠEK ANICA
ZUPAN MARIJA
ZUPAN JULIJANA

Spominska plošča je bila odkrita 24. maja 1987. Na območju Belice so do spomladi 1942 delovale številne enote, ki so sodelovale v bojih proti sovražnikom. 14 maja 1942 so se v hiši družine Ožbolt sestali borci Kočevskega odreda z borci Primorsko - goranskega odreda.

Avtor idejna zasnove in izvajalec del nista znana.

Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005

»Tako je bilo 1. maja 1987 ob 45- letnici osvoboditve Broda na Kolpi in v počastitev posvetovanja poveljstev slovenskih in hrvaških partizanskih enot v Grbajelu odkritje spominskega obeležja, ki bo trajno simboliziralo bratstvo in enotnost ljudstev z obeh bregov Kolpe in Čabranke. Na hiši družine Ožbolt v Belicah, kjer je bilo 17. aprila 1942 že omenjeno posvetovanje slovenskih in hrvaških partizanov, bo vzidana spominska plošča. Posvetovanje v Belicah je bila predpriprava in uvod za kasnejše trajno sodelovanje slovenskih in hrvaških partizanskih poveljstev in skupnih akcij.«

Nace Karničnik, Spominsko obeležje v Belcah /Spomeniki NOB na Kočevskem/, Kočevske novice, Glasilo OK SZDL Kočevje, Letnik IV, št. 4, Sreda, 27. 5. 1987, str. 8. Elektronski vir: Kočevske novice, št. 4, 1987 Dostop: 8. 2. 2024.

Dolenjski list, Leto XXXIII, št. 18 (1708), Novo mesto, četrtek, 6. maja 1982, naslovna stran. Elektronski vir: Dolenjski list, št. 18, 1982, naslovna stran Dostop: 23. 2. 2024.

Na hiši družine Ožbolt (danes hišna številka Belica 8) je vzidana črna marmornata plošča (50x80 cm) z napisom:

V TEJ HIŠI JE BILO 17. 4. 1942
PRVO POSVETOVANJE SLOVENSKIH
IN HRVAŠKIH PARTIZANOV.
KO VOJNI VIHAR BO PONEHAL NEKOČ,
IZ GOZDA SE BOMO VRNILI POJOČ. 

24. 5. 1987 ZZB NOV OSILNICA

V Nemški vasi pri Ribnici se je, kot tretji otrok v številčni kmečki družini, 26. novembra 1913 rodila Franja Bojc, kasneje poročena Bidovec. Med študijem medicine na ljubljanski medicinski fakulteti je postala članica kluba Njiva in društva kmetskih fantov in deklet. Študij je nadaljevala v Beogradu in v Zagrebu leta 1939 zaključila študij. Svojo prvo službo je nastopila v Bohinjski Bistrici. V letih 1941-1943 je bila splošna zdravnica v Ribnici in pri tem ilegalno sodelovala z narodnoosvobodilnim gibanje. Septembra 1943 se je pridružila partizanom in postala pomočnica dr.Janezu Oražmu, ribniškemu zdravniku, ki je postal upravnik novoustanovljene partizanske divizijske bolnice v ribniškem gradu. Tu je do kapitulacije delovala italijanska vojaška bolnišnica. Ob umiku pred nemško ofenzivo, ki se je pričela oktobra 1943, je bila med ujetniki, kateri so bili zajeti v bližini Travne gore novembra, del osebja in ranjencev je bila tedaj pobit. Z dr.Pavlo Jerina je bila odpeljana v tržaške zapore in po izpustitvi sta se obe vrnili med partizane, Pavla v Trnovski gozd, Franja pa je bila poslana na Cerkljansko. V Cerkno in Pasico je prišla 2. januarja 1944. Mesto upravnice bolnice, katero se je pričelo graditi novembra 1943 in je decembra istega leta sprejela prve ranjence, vodil pa jo je dr.Viktor Volčjak, ki je tudi predlagal poimenovanje bolnice po dr.Franji, je prevzela 22. januarja 1944. Pod njenim vodstvom se je bolnišnica širila in uspešno opravljala svojo nalogo do osvoboditve.

Po osvoboditvi je do leta 1946 delala v vojaških bolnišnicah v Gorici, Trstu in Ljubljani, nato na ginekološko-porodniških klinikah v Beogradu in Ljubljani, leta 1953 je opravila specialistični izpit, 1963 pa podiplomski študij iz genitalne tuberkuloze v Ljubljani in Italiji, leta 1966 je postala asistenka primarij na ginekološki kliniki v Beogradu, od 1967-1973 pa je bila vodja ginekološkega kabineta v vojaški bolnišnici v Ljubljani. V jugoslovanskih in tujih strokovnih revijah je objavila več deset člankov. Bila je članica sveta republike in častna članica Slovenskega zdravniškega društva.Za svoje delo je prejela več vojaških in družbenih priznanj ter odlikovanj. Napisala je knjigo Ni neskončnih poti: pisma sinu.

Umrla je v Ljubljani, 26. novembra 1985.

Vir: Ni neskončnih poti, pisma sinu, dr.Franja Bojc-Bidovec , Založba Borec, Ljubljana, 1984                                          Dr.Franja Bojc-Bidovec-stoletnica rojstva, Mestni muzej Idrija, 26. november 2013                                                                              Manj znano iz zgodbe o Franji, Miha Naglič, Delo, 13.11.2013 , 

In memoriam Dr.Franja Bojc-Bidovec, Javna tribuna , glasilo občine Ljubljana-Šiška, 1985

DRUŽINA
BIDOVEC

DR. FRANJA ROJ. BOJC  *1913  +1985

Grob je obdan z betonskim okvirjem in spomeniškim kamnom, na katerem je pritrjena bela marmorna napisna plošča. Postavil ZB Sedraž, izdelal Srebot Anton Laško, odkritje 1953. Vir: Muzej narodne osvoboditve Slovenije.

[zvezda]

HRIBAR 

FRANC * 28. 3. 1925

 RAMŠAK 

FRANC * 4. 10. 1908

Ustreljena od

nemcev 1945

pred lastno

          hišo.

Marmornati blok z imenoma talcev, vklesanima na napisno ploščo. Postavljen je bil 27. 4. 1948 in leta 1979 adaptiran (zamisel Ciril Paglavec).

EŠD 21718

KOT TALCA STA PADLA

DNE 25. SEP. 1943

TOV. BRATUŽ JOŽEF

IZ ČEPOVANA

TOV. PODGORNIK ALOJZIJ

IZ VRAT

Spomenik padlemu obveščevalcu Ivanu Reparju - Samu, ki je padel v kraju Hajnsko, v bližini stanovanjske hiše Hajnsko 22 dne 20. 9. 1944, se nahaja na sredini pokopališča Kristan Vrh (na "Medvedovem selu"). Zanj skrbi ZZB Šmarje pri Jelšah, KO Zibika.

•  Ustni vir.
• Janez Repar Sistory. 

"IVAN REPAR

1911 - 1944"