| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Pohorski partizani, Maribor |
Monumentalni relief, znan pod naslovoma Svobodno Pohorje oz. Pohorski partizani, prikazuje več skupin in dogodkov, med katerimi ima osrednje mesto zadnji boj Pohorskega bataljona, z umrlim Alfonzom Šarhom v sredini. Preostali deli reliefa upodabljajo partizane, talce, zastavonošo, družino idr. Avtorica reliefa je kiparka Vlasta Zorko, ki jo je pri ustvarjanju navdihovala pretresljivost upododobljenih dogodkov. Mojstri tovarne TAM so relief odlili v epoksidni smoli - aralditu. Po angažmaju takratnega ravnatelja II. gimnazije Fekonje je bil relief nameščen v gimnazijski stavbi in odkrit 25. aprila 1975. Zorko, Vlasta, Breda Kolar Sluga. "Vrnitev in obstanek v Mariboru sta bila zame edina možna in naravna, saj sem sama pol podeželanka in pol meščanka. In tak je še vedno Maribor." Dialogi, let. 52, št. 11/12 (2016), str. 23. |
Relief se nahaja na vrhu osrednjega stopnišča v stavbi II. gimnazije Maribor na Trgu Miloša Zidanška 1. |
VLASTA ZORKO TIHEC: POHORSKIM PARTIZANOM 25.04.1975 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
31.3.2020. 00:00 |
— |
— |
Relief |
Maribor |
— |
|
Ustreljeni talci-Maribor |
Poleg spominskega obeležja ob Ulici talcev obstaja znotraj zidov sodnih zaporov še ena spominska plošča, posvečena talcem, ki so bili ustreljeni na zaporniškem dvorišču. Odkrita je bila leta 1959 in predelana leta 1984, nastala je po načrtu Branka Kocmuta. Ker v teh prostorih še danes deluje Zavod za prestajanje kazni in je dvorišče namenjeno gibanju kaznjencev, ogled obeležja ni mogoč. Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 526. Arih, Aleš. Spomeniki vojne, revolucije, svobode: Umetnostna galerija Maribor, maj 1985. Maribor: Zavod za spomeniško varstvo, 1985, brez pag. |
Spominska plošča je vzidana na dvorišču Zavoda za prestajanje kazni na Vošnjakovi ulici 16, toda njen ogled ni mogoč. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
26.4.2020. 00:00 |
— |
Slike Bor1974, 05.V.2021 |
Spominska plošča |
Maribor |
657 MARIBOR-GRAD,1774 |
|
Zali Log, Spomenik na grobišču v Vrtovih |
Spomenik na grobišču v Vrtovih na Zalem Logu je posvečen padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja iz Davče, Sorice in z Zalega Loga ter devetim borcem garibaldincem. Spomenik na začetku vasi so odkrili 21. julija 1957, načrte zanj je izdelal arhitekt Edo Ravnikar. Med narodnoosvobodilno vojno je bilo z območja Davče, Sorice in Zalega Loga 68 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Na spomeniku je zapisanih 67 imen. V grobišču počiva tudi devet nepoznanih italijanskih partizanov garibaldincev, ki so padli v zadnji sovražnikovi ofenzivi spomladi 1945 na tem območju Selške doline. Nekateri Soričani, ki so živeli in delali v drugih krajih, zlasti v Železnikih in na Jesenicah, so se drugje vključili v partizansko vojsko in za svobodo tudi darovali svoja življenja. Podatki o njih so pomanjkljivi, njihova imena so vpisana na spomeniku na Zalem Logu. Več... Padli borci z Zalega Loga: Matevž Florjančič, rojen leta 1926 na Zalem Logu, avtomehanikarski pomočnik, v partizane je vstopil 5. julija 1943, padel je 2. maja 1944 pod Blegošem. Franc Frelih, rojen 4. aprila 1924 na Zalem Logu, kmečki delavec, v partizane je vstopil 5. julija 1943, padel je 30. maja 1944 pod Blegošem. Janez Frelih, rojen 22. avgusta 1921 na Zalem Logu, gozdni delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je 15. julija 1943 blizu Novakov pri Cerknem. Janez Habjan, rojen 20. decembra 1911 na Zalem Logu, kmečki delavec, v partizane je vstopil 15. avgusta 1943, pogrešan je od 6. marca 1944, ko so ga Nemci zajeli na Stirpniku. Jožef Hudolin, rojen 16. marca 1916 v Zg. Danjah, gozdni delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je 19. novembra 1943 na Zalem Logu. Janez Kenda, rojen decembra 1902 na Zalem Logu, kmečki delavec, v partizane je vstopil spomladi 1943 in bil borec transportne čete Gorenjskega odreda, padel je 20. novembra 1943 na Zalem Logu. Matevž Koblar, rojen 6. septembra 1926 v Potoku, kmečki delavec, v partizane je vstopil 7. julija 1943, padel je leta 1944 na Komni. Peter Koblar, rojen 21. januarja 1920 na Zalem Logu, kmečki delavec, v partizane je vstopil maja 1943, padel je konec marca 1945 v Zali. Franc Koblar, rojen 1. oktobra 1919, v Potoku, kmet, v partizane je vstopil 5. maja 1943, padel je avgusta 1943 na Žirovskem vrhu. Urban Medižovec, rojen leta 1909 na Zalem Logu, voznik, v partizane je vstopil 1943, pogrešan od julija 1943 na Dolenjskem. Janez Veber, rojen 12. maja 1912 na Zalem Logu, kmečki delavec, 25. oktobra 1943 je vstopil v Prešernovo brigado, februarja 1944 je postal obveščevalec pri Narodni zaščiti. Padel je 17. aprila 1945 na Zalem Logu. Jože Zupanc, rojen 19. oktobra 1927 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil decembra 1944, ranjen je bil ujet in je umrl 10. maja 1945 v Perčah pri Celovcu. Janez Zupanc, rojen 27. januarja 1917 na Zalem Logu, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je 28. decembra 1943 na Dolenjskem. Karel Zupanc, rojen 4. novembra 1920 na Zalem Logu, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil 15. junija 1942, padel je leta 1942 v Udinem borštu nad Tržičem. Žrtve nasilja z Zalega Loga: Matevž Čeferin, rojen 5. septembra 1905 v Davči, tesar, ustreljen je bil 29. marca 1945 v Davči. Matevž Čemažar, rojen 3. avgusta 1889 v Potoku, kmet, ustreljen je bil doma 3. avgusta 1942. Franc Frelih, rojen 27. januarja 1893 v Davči, kovač, aretiran in ustreljen 9. aprila 1945 na Pstini v Davči. Matevž Gaser, rojen 14. septembra 1890 v Ravnah, kmet, aretiran je bil 18. julija 1943, umrl je 9. junija 1944 v taborišču Natzweller v Nemčiji. Štefan Gaser, rojen leta 1916 v Ravnah, gozdni delavec, aretiran je bil 18. julija 1943, umrl je oktobra 1943 v Dachauu. Franc Kemperle, rojen leta 1888 v Ravnah, kmet, aretiran je bil 18. julija 1943, umrl je decembra 1943 v Dachauu. Janez Koblar (ni podatkov). Anica Lavtar, rojena leta 1917 na Zalem Logu, tovarniška delavka, aretirana je bila decembra 1942, umrla je 6. maja 1943 v Auschwitzu. Anton Rant, rojen 5. julija 1900 v Davči, kmet, od poletja 1942 je vsestransko pomagal partizanom, zbiral sanitetni material za bolnišnico »C« v Spodnji Davči in tja vozil ranjene partizane. Njegovo hišo na Žbontu so 23. marca požgali, njega pa 28. marca 1945 v Spodnji Davči iz zasede ustrelili. Franc Rant, rojen leta 1874 v Osojniku, kmečki delavec, ustreljen je bil 26. marca 1945 pod Osojnikom. Marica Rant, rojena 8. avgusta 1881 v Žetini, gospodinja, ustreljena je bila marca 1945 na domu v Zalem Logu. Ivan Žbontar, rojen 6. januarja 1920 na Zalem Logu, trgovski pomočnik, ujet je bil oktobra 1942, umrl je 19. decembra 1942 v taborišču Gusen. Padli borci iz Sorice: Janko Demšar, rojen 16. avgusta 1913 v Spodnji Sorici. Mihael Frelih, rojen 12. septembra 1913 v Zgornji Sorici. Franc Gartner, rojen leta 1927. Janez Gartner, rojen 27. decembra 1906 v Zgornjih Danjah, pogrešan od zadnjih bojev leta 1945 na Primorskem. Leopold Grohar, rojen 14. novembra 1915 v Zgornji Sorici, umrl je 1. aprila 1945 v Mauthausnu. Jože Jensterle, ni podatkov Peter Kejžar, rojen 2. avgusta 1909 v Spodnji Sorici, padel je kot borec Cankarjev brigade 16. marca 1944 na Javorovici. Viktor Kejžar, rojen 28. oktobra 1910 v Spodnji Sorici, padel je 28. avgusta 1942 v Poljanski dolini. Alojz Markelj, rojen 20. junija 1909 v Zgornji Sorici, padel je 13. oktobra 1943 v Podborštu. Alojzij Šuštar, rojen 12. junija 1917 v Zgornji Sorici. Franc Šuštar, rojen 4. oktobra 1910 v Zgornji Sorici. Franc Šuštar, rojen 19. januarja 1914 v Zgornji Sorici. Franc Thaler, rojen 21. novembra 1914 v Spodnjih Danjah, padel je 1. maja 1945. Žrtve nasilja iz Sorice: Franc Frelih Vinko Gartnar Leopold Grohar, rojen 14. novembra 1915 v Zgornjih Gorjah, umrl je 1. aprila 1945 v Mauthausnu. Padli borci iz Davče: Peter Ambrožič, rojen 18. novembra 1925 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 18. januarja 1944, padel 29. junija 1944 v Ledinah na Idrijskem. Franc Bevk, rojen 17. februarja 1928 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil marca 1945, ujet in ustreljen 28. marca 1945 v Krnicah pri Novakih. Gabrijel Bevk, rojen 22. februarja 1928 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil marca 1945, ujet in ustreljen je bil v Jesenici na Primorskem. Peter Bevk, rojen 19. septembra 1926 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 12. marca 1945, padel je 28. marca 1945 v Krnicah pri Novakih. Štefan Biček, rojen 19. novembra 1923 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 12. julija 1943, padel je 29. junija 1944 pri Vrsniku. Ludvik Frelih, rojen 29. julija 1914 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je 1. avgusta 1944 pri Črnem Vrhu nad Idrijo. Peter Frelih, rojen 27. julija 1923 v Davči, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil v začetku leta 1944, padel je 22. septembra 1944 na Žirovskem vrhu. Jože Hudolin, rojen 16. marca 1916 v Davči, gozdni delavec, v partizane je vstopil 4. maja 1943, padel je 16. avgusta 1943 na Črnem kalu pod Blegošem. Stanislav Hudolin, rojen 26. oktobra 1919 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 4. maja 1943, padel je 16. avgusta 1943 na Črnem kalu pod Blegošem. Štefan Jenstrle, rojen 24. decembra 1914 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je na Žirovskem vrhu avgusta 1943. Jože Mohorič, rojen 21. marca 1901 v Davči, oglar, v partizane je vstopil marca 1945, padel je 27. marca 1945 v Davči. Ciril Peternelj, rojen 10. februarja 1923 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil jeseni 1943, ujet 18. novembra 1943 in ustreljen v Podporeznu. Janez Peternelj, rojen 26. novembra 1903 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1944, ujet in ustreljen je bil 25. marca 1945 v Jesenici na Primorskem. Janez Peternelj, rojen 28. junija 1928 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 17. marca 1945, padel je 3. aprila 1945 v Preski pri Črnem Vrhu nad Idrijo. Alojz Prezelj, rojen 26. maja 1923 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 28. junija 1943, ponesrečil se je z bombo 3. maja 1945 v Davči. Janko Prezelj, rojen 19. avgusta 1919 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 26. junija 1943, pogrešan je od avgusta 1943 na Žirovskem vrhu. Jernej Prezelj, rojen 22. avgusta 1917 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1944, padel je 17. januarja 1945 v Trnovskem gozdu. Peter Prezelj, rojen 15. februarja 1901 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 14. oktobra 1943, pogrešan je od 22. novembra 1943 v Rovtah. Franc Šubic, rojen 27. januarja 1903 v Davči, kmet, v partizane je vstopil julija 1944, padel je 5. aprila 1945 na Otavniku pri Postojni. Jože Tušek, rojen 16. marca 1913 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil julija 1943, padel je avgusta 1943 na Žirovskem vrhu. Janez Valentinčič, rojen 25. februarja 1912 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil februarja 1944, ujet in ustreljen je bil 25. marca 1945 v Jesenici na Primorskem. Žrtve nasilja iz Davče: Ludvik Frelih, rojen 21. avgusta 1906 v Davči, kmet, aretiran 18. novembra 1943 in ustreljen v Podporeznu. Franc Jenstrle, rojen 19. septembra 1915 v Davči, gozdni delavec, aretiran je bil 9. marca 1942, umrl je 19. julija 1942 v Mauthausnu. Franc Peternelj, rojen 2. septembra 1919 v Davči, gozdni delavec, aretiran je bil 9. marca 1942, umrl je 7. avgusta 1942 v Gusnu. Franc Prezelj, rojen 14. septembra 1919 v Davči, kmečki delavec, aretiran je bil 29. marca 1945, nadaljnja usoda ni znana. Janez Šubic, rojen 15. oktobra 1910 v Davči, čevljar, aretiran 18. novembra 1943 in ustreljen v Podporeznu. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 370-373. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/zala.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 269. |
Zali Log. Dostop od ceste 50 m po poti proti cerkvi na začetku vasi. |
v niši na sprednji strani stebra: IZ VAŠE SRČNE JE KRVI ZACVELA ZARJA DOMOVINI. O, HVALA VAM ZA LEPŠE DNI. ZA VAMI V NEMI BOLEČINI SRCE ŽALUJE, MISEL GOVORI: NE, NISTE MRTVI. VI LE SPITE, MED NAMI TISOČKRAT ŽIVITE. . pod nišo na vzhodni strani stebra: 9 NEPOZNANIH BORCEV GARIBALDINCEV PADLI L 1945 . na severni strani stebra: PADLI BORCI DAVČA AMBROŽIČ PETER BEVK PETER BEVK GABRIEL BEVK FRANC BIČEK ŠTEFAN FRELIH LUDVIK GOLJA FRANC HUDOLIN JOŽE HUDOLIN STANKO JENSTRLE ŠTEFAN MOHORIČ JOŽE PETERNELJ JANEZ PETERNELJ JANEZ PETERNELJ CIRIL PREZELJ JERNEJ ŠUBIC FRANC TUŠEK JOŽE VALENTINČIČ JANEZ PREZELJ PETER ZALI LOG FRELIH FRANC FRELIH JANEZ FLORJANČIČ MATEVŽ HABJAN JANEZ HUDOLIN JOŽE KENDA JANEZ KOBLAR PETER KOBLAR MATEVŽ KOBLAR FRANC MEDIŽEVEC URBAN VEBER JANEZ ZUPANC KAROL ZUPANC JANEZ ZUPANC JOŽE . pod nišo na južni strani stebra: PADLI BORCI SORICA DEMŠAR JANKO FRELIHMIHA GARTNER FRANC GARTNER JANEZ JENSTRLE JOŽE KEJŽAR PETER KEJŽAR VIKTOR MARKELJ ALOJZ ŠUŠTAR ALOJZIJ ŠUŠTAR FRANC ŠUŠTR FRANC TALER FRANC . na zahodni strani stebra: ŽRTVE NASILJA DAVČA FRELIH LUDVIK FRELIH FRANC FRELIH PETER JENSTRLE FRANC PETERNELJ FRANC PREZELJ FRANC PREZELJ JANKO PREZELJ ALOJZ ŠUBIC JANEZ ZALI LOG CEFERIN MATEVŽ ČEMAŽAR MATEVŽ GASER ŠTEFAN GASER MATEVŽ KEMPERLE FRANC LAVTAR ANICA KOBLAR JANEZ RANT FRANC RANT ANTON RANT MARICA ŽBONTAR IVAN SORICA FRELIH FRANC GARTNER VINKO GROHAR LEOPOLD |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
29.7.2023. 00:00 |
— |
Skupaj sta padla v partizanih istega dne, pa vendar vsak sebi, Loški razgledi 37 (1990), 314.
M.Kermavnar, 29.7.2023, dodal napis na spomeniku in fotografije 4/1 do 4/5 Zdenke Primožič |
Spomenik |
Železniki |
K. o. 2072 Zali Log, parc. št. 27/3, lastnik: |
|
Narodni heroj Jože Lacko, Sveti Jurij ob Ščavnici |
Na kiparski koloniji Od Gubca do Lacka pri Svetem Juriju ob Ščavnici leta 1972 je kipar Drago Košir iz Sodražice iz lesa izdelal kip Jožeta Lacka. Predstavlja ujetega in vklenjenega partizana Jožeta Lacka z obvezano glavo, kakršnega so Nemci razkazovali po Ptuju. Postavljen je na mesto, s katerega je govoril na slovesnosti ob otvoritvi doma Matije Gubca 30. julija 1939. leta. Kip so postavili in odkrili leta 1973. Leseni kip je najbrž propadel, namesto njega je tu kovinska skulptura. |
Nasproti doma Matije Gubca, ki je na Ulici Bratka Krefta 3, Sveti Jurij ob Ščavnici |
1939 1941 1945 1978 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 24. junij 2020 |
1.10.2024. 00:00 |
— |
27.VIII.2021 slikal in slike 18.II.2022 dodal Bor1974
Dodal sveži sliki M. Hladnik 1. 10. 2024 |
Lesen kip
Kovinska skulptura |
Sveti Jurij ob Ščavnici |
k.O.: -SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI, št.parc.:645/2 |
|
ZREČE-Padlim za svobodo |
Konjiška planinska pot, 12 |
Včasih je stal pred tovarno UNIOR, zdaj stoji nad cesto ter nad bencinskim servisom. |
SLAVA PADLIM ZA SVOBODO VINTER BORIS KOMANDANT ŠLANDROVE BRIGADE ZREČE HREN MARTIN-HUS DUŠAN-MRAVLJAK MILAN-OROŽ ALOJZ-DR. POKORN MIRKO-POKORN KATJA-VUHERER DRAGO-VIŠNER ALBIN-RADANA VAS: BRGLEZ AVGUST-LAJLER ALOJZ-OČKO IVAN-PEKOŠEK MARTIN PADEŠKI VRH: BRDNIK LEOPOLD-MERNIK FRANC-RAVNJAK JOŽEF RESNIK HREN ALOJZ-ŠVAB MARTIN SKOMARJE: KAMENIK STANKO-LEDINEK JAKOB-MIKEK PAVEL-ŠVAB KARL-VODOVNIK ALOJZ KOROŠKA VAS: KROPEJ JOŽEF-MERNIK JURIJ-RUTNIK JANEZ DOBROVA: KALEB DOMINIK-OROŽ MAKS-OROŽ VIKTOR-PODGRAJŠEK IGNAC LOŠKA GORA: KOS FRANC GRAČIČ: LAMUT VLADIMIR PLANINA: MRAINŠEK FRANC-SADEK STANKO KUNIGUNDA: MERNIK ANTON RESNIK: RUTOVNIK MATEVŽ RADANA VAS: KROPEJ JANEZ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik; Bor1974, 29.IX.2020, slike 2, 3 in 4-17.X.2020
22.marec dopolnil podatke D.Divjak
12.9.2021 dopolnil S.Gradišnik. |
22.3.2021. 00:00 |
— |
22.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak
12.9.2021 dodal fotografije, manjka črka S.
S.Gradišnik. |
Kip |
Zreče |
K.o.: 1100-ZREČE, št.parc.: 884/2 |
|
Grobišče padlih borcev, Dorfarje |
Na vaškem pokopališču je urejeno grobišče petih partizanov. Spominska plošča (100 cm x 65 cm) je iz belega marmorja. Poleg bronastega znaka ZB je ob strani vklesan stiliziran meč kot simbol častnega bojevanja. Vklesan napis je pozlačen. V ta grob so bili leta 1945 pokopani prekopani partizani, ki so padli pri Rdečem mlinu v Spodnjem Bitnju in po bližnjih hribih. Načrt za nagrobno ploščo je napravil gradbeni tehnik Metod Oblak. Odkritje je bilo 16. junija 1952. VIRI: Pomniki narodnega osvobodilnega boja v občini Kranj, str. 197-198. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 235. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=22368 EŠD: 22368 Avtor verzov na spomeniku je Tone Šifrer, slovenski pesnik, pisatelj in esejist, * 8. junij 1911, Žabnica, † 20. april 1942, Mauthausen (Iz Wikipedije, proste enciklopedije) |
Pokopališče leži zahodno od cerkve sv. Urha, južno od ceste Škofja Loka - Kranj, na Dorfarskem polju. Grobišče je v severozahodnem vogalu pokopališča. |
ZA SVOBODO DOMOVINE SO DALI ŽIVLJENJE JERUC JOŽE roj. 13.11. 1917 padel 27. 3. 1942 FIDERER JANKO roj. 18. 5. 1922 padel 17. 3. 1943 ROZMAN MAKSA roj. 13. 2. 1921 padla 10.12. 1943 PODLESNIK NIKO roj. 20.11. 1913 padel 27. 3. 1942 EN NEPOZNAN PARTIZAN SLAVA PADLIM JUNAKOM . IN JE TO ZADNJI SPOMIN IN ZAHVALA, KO IZ KRVI IN TRPLJENJE JE POGNALA DRUGAČNA POMLAD IN JE ZRASEL NOV DAN TONE ŠIFRER |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Mihovec ZBNOB KO Žabnica, Lado Nikšič, avgust 2014 |
10.3.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 10.3.2023, na pobudo Zdenke Primožič dodal v opis podatke o avtorju verzov na spomeniku |
spominska plošča |
Škofja Loka |
K. o. 2028 Dorfarje, parc. št. 280/6 |
|
Lojze Verzel |
Februarja 1945 so partizani priredili na domačiji Jožefe Krašovec, št. 31, partizanski miting. Udeležencem je govoril Janko Jurkovič, član okrajnega odbora OF Ljutomer-Gornja Radgona in jih seznanil s političnimi dogodki doma in po svetu ter s pomembnimi sklepi II. zasedanja AVNOJ-a. V sadovnjaku Franca Pelca, ob cesti je postavljen spomenik Lojzetu Vrzelu, ki so ga vlasovci po mitingu ubili.
Po Sistory je datum smrti 27. 12. 1944. |
V vrtu za živo mejo pri hiši Franca Pelca, Dragotinci 29 a. Plošča je obrnjena proti živi meji, zakrivajo jo rože, če je ne bi pokazal domačin, je ne bi našla. |
V spomin našemu rojaku |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 17. 10. 2023, dopolnil opis. |
1.10.2024. 00:00 |
— |
Dodal slike in besedilo, popravil lokacijo na zemljevidu in označil kot obstoječe. M. Hladnik 1. 10. 2024 |
Spomenik |
Sveti Jurij ob Ščavnici |
— |
|
Novo mesto, Plošča okrožni tehniki |
Po aretaciji delavcev v ilegalni tehniki v hotelu Metropol je bila ustanovljena nova tehnika, ki se je ustalila v ilegalnem stanovanju okrožnega sekretarja KPS Novo mesto Viktorja Avblja-Rudija nad Oblakovo trgovino na Glavnem trgu. Tu je delovala do konca maja 1942, ko je okrožno vodstvo zapustilo mesto, znova pa je delo steklo na območju Šmarjete. Plošča na hiši št. 21 je bila odkrita leta 1952. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str. 147 |
Novo mesto, na hiši Glavni trg 21 |
TU STA BILA OD JESENI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 9. 5. 2021 |
27.7.2021. 00:00 |
— |
Dodal slike in besedilo 27. 7. 2021. M. Hladnik |
Spominska plošča |
Novo mesto |
K. o. 1456 Novo mesto, parc. št. 1673 |
|
Spomenik žrtvam Orehovica pri Šentjerneju |
Arh. Dane Balkovec, svečano odkritje je bilo 1. maja 1951 (po drugem viru 1957) na pobudo KO ZB NOV Orehovica. Osrednji spomenik padlim pod Gorjanci je iz pokončnega kvadra in manjšega kamna nepravilnih oblik s plitvim reliefom. Posvečen je 36 borcem in aktivistom ter 15 žrtvam fašizma. Šepet časa: zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej, Šentjernej: Krajevni odbor ZZB in udeležencev NOV, 2002, str. 9. EŠD 8726 |
Pred osnovno šolo, ob cesti Orehovica - Hrastje. |
NI MAR BILO VAM NE SMRTI NE TRPLJENJA ZAHVALA VAM, KI STE PRELILI KRI
BORCI
OREHOVICA KORBAR KAREL RANGUS ANTON
BOŽIČ JOŽE JAKŠE ANTON
MASTNIK JOŽE ZAGORC JANEZ ZORKO JANEZ
HRASTJE SREBRNJAK FRANC FRANKO JANEZ
FRANKO VIKTOR FRANKO FRANC
TOLSTI VRH DULAR ANTON KRANJC FRANC
MEDLE FRANČIŠKA ŠIŠKO MARTIN
ZAGORC FRANC
CEROVI LOG MIKLAVČIČ FRANC
PRAPROČE MEDLE FRANC
POLHOVICA GRUBAR JANEZ POLČAR FRANC
GOR. STARA VAS LUZAR ANTON
DOL. MOKRO POLJE PAVLIN FRANC
NI MAR BILO VAM SMRTI NE TRPLJENJA
AKTIVISTI
OREHOVICA ZAGORC STANKO
TOLSTI VRH GORJANC ALOJZ
GOR. STARA VAS KOSMAČ JANEZ KOSMAČ JOŽE
PRAPROČE NANIČ FRANC RADOVAN FRANC
POLHOVICA ERŠTE ALBIN GRUBAR FRANC
ZAPUŽE KOŽELJ STANKO
LOKA PAVLIČ JOŽE
CEROVI LOG BREGAR FRANC GORIŠEK MARTIN
LIPEJ JOŽE
GOR. MOKRO POLJE AMBROŽIČ JOŽE
ŽRTVE
CEROVI LOG BRATKOVIČ MARIJA ERJAVEC MARIJA
ERJAVEC IVAN
LOKA RADOVAN MARTIN PAVLIČ ANA PAVLIČ JOŽE
POLHOVICA TURK FRANC
GOR. STARA VAS UČJAK ANTON
ZAPUŽE SIMONČIČ MARTIN
TOLSTI VRH BOŽIČ FRANC MALI JOŽE
PRAPROČE ZORAN PEPCA RAJK FRANC
KUPLENIK JOŽE PRISTAVE JERELE MARTIN
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 27.04.2019, nedokončano
31. 8. 2020 fotografije in besedilo vnesel A. Petrovič |
31.8.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Šentjernej |
— |
|
LIPNIK 3a - spominsko znamenje Okrožni tehniki Okrožnega odbora OF Novo mesto |
EŠD: ni Kamnita plošča, svetle barve, velikosti 0,40 m x 0,60 m, z vklesanim napisom, je vzidana na obcestni strani hiše št. Lipnik 3a, med vrati glavnega vhoda in vrati v pomožne prostore, 1,80 m od tal. Čez cesto nasproti hiše Lipnik 3a, je ob cesti še spominsko znamenje - spomenik padlemu Eržek Mihi. V hiši Marije Eršte na Lipniku, Kuharjevi zidanici, je v letu 1944 delovala
tehnika okrožnega odbora OF Novo mesto. Spominska plošča na Erštetovi hiši, št.
3, je urejena po zamisli Jožeta Zamljena, on je prispeval tudi besedilo; odkrita
15.5.1954. |
Trebnje - Češnjevek (tudi Črešnjevek) Meglenik - Lipnik 3a,
|
V TEJ HIŠI JE BILA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 16.12.2023, po obvestilu Zdenke Primožič
T.Bizjak in L.Strajnar - 23.5.2024 |
23.5.2024. 00:00 |
— |
Nekdanja Kuharjeva zidanica na Erštetovi hiši Lipnik št.3, je sedaj stanovanjska hiša v lasti družine Žurga, naslov Lipnik št.3a. |
plošča, kamen-memorialna dediščina |
Trebnje |
k.o.1418 - Lukovek
parc. št.: 2944/3 |
|
Mengeš - Grobišče talcev na Zaloki |
Grobišče tridesetih talcev, ustreljenih tu 1944. Pripeljali so jih iz zaporov v Begunjah. Zvezali so jih po pet in jih postrelili s strojnico, medtem ko so morali teči proti Pšati. Oficir je potem še vsakega posebej ustrelil v glavo in jih pustil ležati do večera, ko so jih pokopali v skupinski grob. Kljub prepovedi so ga domačini okrasili s cvetjem. Poboj je bil maščevanje za partizansko likvidacijo šestih okupatorjevih sodelavcev, pred tem aktivistov OF. To so bili Slavko Kvartič in Bojan Sever iz Domžal, Alojz Mejač iz Komende, Franc Lipar iz Nasovč, Alojz Plemelj iz Cerkelj, Franc Polak iz Mengša. Eno skupino so justificirali pod sv. Trojico, drugo na Gobavici 29. nov. 1943, trupla pa so zmetali v brezno. Decembra so tu ustrelili še Janeza Savška, belogardistična simpatizerja Stanka Rihterja in Franca Šuštarja. Po krvavi rokavici so Nemci našli trupla in jih izvlekli iz brezna, nato pa za kazen 8. jan. 1944 postrelili talce. Bronasti kip je izdelal Jakob Savinšek. Na petih granitnih ploščah so imena talcev, na šesti pa datum eksekucije. Spomenik je bil odkrit 15. maja 1949.
Fotografija 4/3: Avtor ni naveden, Spomenik talcem v Mengšu, Občinski poročevalec, Leto VIII, Posebna številka, Domžale, 15. junija 1969, 1969, str. 6–7/16. Elektronski vir: Občinski poročevalec, Posebna številka15. junij 1969, str. 6–7 Dostop: 5. 3. 2024. |
Ob robu gozdnatega hriba Gobavica, zahodno od skakalnic na Zaloki pri Mengšu. Dostop do skakalnic z avtom od mosta čez Pšato na cesti Kranj-Mengeš, od tod naprej 100 m peš po stezi.
Pod skakalnico je tudi spomenik štirim mladim skakalcem, ki so umrli v prometni nesreči 1998. |
prvi kamen 8.1.1944 SO PRELILI KRI ZA SVOBODO TALCI . drugi kamen SPARAVELLI JULIO ŠILER ANTON ŠINIGOJ BOJAN ŠUŠTAR FRANC TRUSSINI GUERIAN URŠIČ VINCENC . tretji kamen OKORN KAREL PETRIČ IVAN POŽAR JOŽEF RAHOJ FRANC ROJC ANTON SIMČIČ LADISLAV . četrti kamen KRAŠOVEC LEOPOLD LACER IVAN LOVŠIN JAKOB MEDVEŠČAK ANTON MRAK FRANC NOSAN IVAN . peti kamen FLORJANČIČ IVAN GIONETTI VIKTOR GOLOB FRANC JANC FLORIAN JERŠIN IVAN KOBAL STANISLAV . šesti kamen ACCERBONI MARIO BELJAN KAREL BRCAR FRANC BRIZIL IVAN BRUS MILAN ČESEN KAREL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 7. 2018 |
15.12.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 7.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal povezavo na članek v časopisu in fotografijo 4/3 iz leta 1969.
M.Kermavnar, 15. 12. 2024, po predlogi Mojce Luštrek popravil bededilo na spomeniku in dodal kolaže 3/2, 4/4 in 4/5 Luštrek Janija. |
nagrobniki in kip talca |
Mengeš |
1938 MENGEŠ, 1917/3 |
|
Matija Blejc - Matevž |
Blejčev grob je v obliki nizkega peterokotnika z brinom na sredi. Odkrit 27. julija 1964. Besedilo je sestavil France Bevk.
.Geslo: herojgrob1234 |
Severno od cerkve sv. Mihaela, vzhodno od male kapelice rodbine Stare (siva streha), v bližini drugih dveh partizanskih grobov.
Iskalnik grobov: MENGEŠ, P:C, V:006, S:003 |
KoT CVET SI VSTAL IZ RoDNIH TAL TUKAJ POČIVA KOMANDANT KOKRŠKEGA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 9. 8. 2018 |
15.12.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 15.7.2023, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 Zdenke Primožič |
šesterokotni kamen |
Mengeš |
1938 MENGEŠ, 273 |
|
Apače |
Besedilo na starem spomeniku: Na tem mestu počivata borca II. grupe odredov, padla 25. 8. 1942 v borbi za svobodo slovenskega ljudstva. Slava padlima junakoma. Padla partizana sta bila četni komisar v Kranjčevem bataljonu Jože Vidergar - Senko in borec z imenom Škorc. Bila sta prva dva padla partizana na Koroškem. II. grupa odredov se je znašla na Koroškem pri poskusu preboja z Dolenjske na Štajersko, potem ko ji na južni strani Karavank to ni uspelo. Partizani so se utaborili nad kmetijo Lesjak na Robežah. V spopadu naj bi padlo 10 Nemcev. Vidergar je bil doma iz Polja pri Ljubljani, ilegalno ime si je nadel po hčerki. Ranjen v trebuh se je z bombo sam pokončal. Prvo ime na spomeniku je Jožef Kanzian, najstarejši Lesjakov sin, ki je padel 28. 12. 1944 na Zavrhu. Tam je na spominski plošči pisalo: Jožef Kanzian, p. d. Lesjakov sin v Robežah, je na tem mestu izgubil mlado življenje, ki mu ga je vzela kroglja, ko jo je sprožil hitlerjanski hlapec. Rojen 2. 9. 1927, padel 28. 12. 1944. Padlim za svobodo, 22-24
|
Pokopališče v Apačah (Abtei), Avstrija
hiša v bližini: Gallizien, Abtei 2 |
PADLIM JOŽEF KANZIJAN ŠKORC JOŽE VIDERGAR SENKO ZVEZA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano |
1.5.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 20.10.2022, fotografiji 2 in 3 |
klesan kamniti blok z reliefom |
Avstrija |
— |
|
Ljubljana - Padli delavci Tovarne kleja |
Spominska plošča dvanajstim padlim borcem, talcem in internirancem, ki so
delali v Tovarni kleja, je bila odkrita leta 1949 na pročelju tovarne na
Šmartinski cesti 50. Kasneje je bila prestavljena na Žale. |
Na pokopališču Žale v vogalu polja C90, na notranji strani zidu. |
(zvezda) ZA SVOBODO DOMOVINE SO DAROVALI ŽIVLJENJE BORCI - PARTIZANI DOVČ RADO HERFORT IVAN MOŽINA FRANC OVSENJAK JANEZ PER CVETKO TURK IVAN GODEC FRANC TALCI JEREB ANTON INTERNIRANCI RUDOLF IVAN RATAJC MIHAEL BOZOVIČAR URBAN PER MARIJA . SLAVA PADLIM JUNAKOM 1941 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 30.3.2022 |
30.3.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 24.12.2022, dodal fotografijo 3/2 Mojce Luštrek |
Spominska plošča |
Ljubljana |
K.o.: 1735 - STOŽICE, št.parc.: 1633/10 |
|
Dolnji Suhor, pokopališče, Govednik Anton |
SIstory navaja: Ime in priimek: Anton Govednik, Oče: Anton, Mati: Marija, Datum rojstva: 22.05.1919, Kraj rojstva: Dolnji Suhor pri Metliki, Kraj bivanja: Dolnji Suhor pri Metliki, Zakonski stan: samski, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 05.12.1944, Kraj smrti / izginotja: Šentjanž-Krmelj, Kraj pokopa: Sv. Jakob »3. GOVEDNIK Anton, komandir 1. čete 3. bataljona. Doma je bil iz Suhorja pri Metliki. Ob napadu na Šentjanž 5. decembra 1944 je bil težko ranjen. Soborci so ga uspeli izvleči iz boja, a je kmalu umrl. (Vir: M. Pavlin, 15. brigada, str. 341)« (Silvo Grgić, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – 1. del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije v Ljubljani, 2002, str. 276) |
Pokopališče Dolnji Suhor, severno od cerkvenega zvonika, ob zidu zunaj starega dela pokopališča
Hiša v bližini: Bereča vas 73
|
GOVEDNIK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 16. 11. 2023, po slikah in besedilu Mojce Luštrek |
2.10.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 2. 10. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjige Zločini okupatorjevih sodelavcev. |
družinski nagrobnik |
Metlika |
K. o. 1505 Bušinja vas, parc. št. 3223/7 |
|
Grob štirih borcev |
Ena plošča je bila očitno naknadno dodana; navedeni sta le 2 imeni padlih borcev. Ploščo Ivanu Reberniku so postavili njegovi svojci, ploščo štirim padlim borcem pa pionirji Osnovne šole Rudolfa Robnika v Poljanah nad Škofjo Loko. Tu so padli Ivan Rebernik, Karol Zim Silni, Viktor Srečnik in Ludvik Benedičič. Trupla so pokopali po vojni na rob gozda v Dobjem pri Srednji vasi na drugi strani Sore.
|
Iz Žabje vasi naprej ob potoku mimo modro pobarvanega kozolca na travniku na drugi strani potoka. Čez potok levo zavije pešpot proti Vinharjem, a mi pri kažipotu za Vinharje skrenemo levo v smrekov gozd približno 200 m navzgor ob suhi strugi potoka; grob se nahaja v Čudetovem gozdu v Žabenski grabi. |
Tukaj počivajo štirje borci Poljanske čete padli 23. III. 1942 Slava jim! Pionirji osnovne šole Rudolfa Robnika Rebernik Ivan X 16. 8. 1921-23. 3. 1944 Srečnik Viktor 1913-1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
7.2.2022. 00:00 |
— |
Grobišče petih borcev, projektant Franc Potočnik, uredili svojci, odkrit 23. 3. 1955. Po kartoteki MNZ M. Hladnik 7.2. 2022 |
3-delni kamen |
Gorenja vas |
— |
|
Jevnica |
Spomenik, odkrit leta 1961, ima obliko visokega kvadrastega kamnitega obeliska, ki se na sredi rahlo razširi. Spredaj vklesano posvetilo z imeni v NOB padlih domačinov, ob straneh pa reliefni listnati vejici. EŠD 26797 |
Na peščeni ploščadi na južni strani križišča sredi vasi.
Hiša v bližini: Jevnica 33 |
V SPOMIN BENČIČ MARICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 2. 8. 2017 |
16.12.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 16.12.2024, dopisal imena na spomeniku po fotografijah 3/2 do 3/5 Zdenke Primožič. |
steber |
Litija |
1837 KRESNIŠKI VRH, 1385/12 |
|
Murska Sobota-Judovski spotikavci:Bela, Laura in Liza Berger |
Ulica Staneta Rozmana, med št. 1 in 3, Murska Sobota
46° 39′ 40,88″ N, 16° 09′ 55,9″ E |
TUKAJ JE PREBIVAL BELA BERGER ROJ. 1877 ARETIRAN 26. IV. 1944 ODPELJAN V NAGYKANIZSO UMORJEN 22. V. 1944 V AUSCHWITZU . TUKAJ JE PREBIVALA LAURA BERGER ROJ. KAISER, 1889 ARETIRANA 26. IV. 1944 ODPELJANA V NAGYKANIZSO UMORJENA 22. V. 1944 V AUSCHWITZU . TUKAJ JE PREBIVAL ALIZA BERGER ROJ. 1910 ARETIRANA 26. IV. 1944 ODPELJANA V AUSCHWITZ, GLEIWITZ, BRESLAU, THERESIENSTADT OSVOBOJENA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
30.1.2021. 00:00 |
— |
— |
spotikavci |
Murska Sobota |
— |
||
Partizanska bolnica Pavla, Spomenik na Hudem polju |
Skala srčaste oblike je zagozdena v višini med troje kovinskih traverz. Zraven na tleh je kamen ledvičaste oblike z napisom. Avtor je arhitekt Stanko Kristl (podatek Zavoda za spomeniško varstvo Gorica). Datum odkritja: 20. 8. 1961 |
Spomenik je lociran na Hudem polju ob cesti preko Trnovskega gozda Vojsko – Predmeja, 6,5 km z Vojskega. (GPS 45°59'30.0"N 13°53'59.8"E) |
OD 1943 DO 1945 JE V TEH GOZDOVIH BOLNICA Na kamnu srčaste oblike: SVPB |
stane Kristl Ing. arh. |
20. 8. 1961 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 21.10.2019. --
dop. M. Hladnik 6. 12. 2020, slogovni popravki M. Luštrek 15. 2. 2021 |
15.2.2021. 00:00 |
26.12.2025. 21:26 |
Združenje borcev za vrednote NOB Idrija - Cerkno, Društvo vojnih invalidov severne Primorske Nova Gorica, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija - Cerkno in Planinsko društvo Idrija so na Hudem polju 29. avgusta 2020 pripravili 38. srečanje osebja, ranjencev in prijateljev slovenskih vojnih partizanskih bolnic Pavla in Franja, na Vojščici pa končali 37. pohod po poteh prenosa ranjencev.
Zbrane na Hudem polju so nagovorili Franc Anderlič, predsednik Društva vojnih invalidov severne Primorske, Vlado Pegan, generalni sekretar ZDVIS, Ermando Ferletič, predsednik DVI Tržič, Violino Pierino, predsednik DVI Furlanije - Julijske krajine, predstavnik Ruske federacije polkovnik Aleksander Mališev in Ingrid Kašca Bucik, predsednica Društva prijateljev partizanskih bolnišnic, ki je prireditev tudi vodila. Udeležencem, med njimi so bili tudi preživeli ranjenci, je spregovoril Marko Lah, sin zdravnice Pavle Jerina Lah. -- Svobodna beseda sept. 2020 -- https://www.svobodnabeseda.si/wp-content/uploads/2020/10/sb59-web.pdf |
Spomenik |
Idrija |
K. o. 2355 Vojsko, parc. št. 603/1 |
|
Ustanovitev OF, Središče ob Dravi |
Na fasadi obnovljenega občinskega poslopja je ena izmed plošč tudi ta v spomin na ustanovitev OF v Središču ob Dravi. |
Na Trgu talcev 4, Središče ob Dravi na pročelju občinskega poslopja. |
SREDI NAJHUJŠEGA OKUPATORSKEGA NASILJA JE BILA NA POBUDO KOMUNISTIČNE PARTIJE DNE 12. OKTOBRA 1941 V TEM KRAJU USTANOVLJENA OSVOBODILNA FRONTA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 30. april 2020 |
25.9.2022. 00:00 |
— |
Leta 1941 je delovala pomembna postojanka OF pri inženirju Leopoldu Bercetu, ki je bil član
Komunistične partije Jugoslavije že od 1933. leta. Na njegovem domu so se sestajali številni aktivisti iz Prekmurja, Prlekije in Medjimurja. V NOG je sodelovala tudi njegova žena Milena. Nemci so kaj kmalu ugotovili, da sodelujeta v OF. Bila sta aretirana. Po mučenju in izsiljevanju so ju ustrelili; inženirja Berceta 30. 3. 1942, njegovo ženo pa 2. 10. 1942. Na domu Leopolda Berceta, št. 82, je organizacija AFŽ iz Središča ob Dravi odkrila spominsko ploščo 29. 11. 1947 [je to ta plošča?]. -- Vodnik 545. -- M. Hladnik 7. 5. 2021
Fotografije M. Hladnik 25. 9. 2022 |
Spominska plošča |
Središče ob Dravi |
K.o.: 338-SREDIŠČE , št.parc.:2723 |
|
Dvor pri Polhovem Gradcu, pokopališče, Trobec Jaka |
datum rojstva: 20. 4. 1914, kraj rojstva: Log, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: Dolomitski odred, datum smrti: 11. 7. 1942, kraj smrti: Dvor, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote |
Pokopališče Dvor pri Polhovem Gradcu, desno od pokopališkega vhoda, ob zidu, ki meji na novi del pokopališča, 1. grob z leve strani vrste ob zidu.
Hiša v Bližini: Dvor pri Polhovem Gradcu 15
|
[križ] Spominek postavil |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 3.6.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
3.6.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Dobrova-Polhov Gradec |
K. o. 1983 BABNA GORA, parc. št. *1/2 |
|
Čolnišče – Spomenik talcem |
Po eni od izdaj, ki jo je zakrivila Klinčeva, so izselili nekaj družin, ki so sodelovale z OF. Posledica je bila likvidacija, ki se je zgodila ponoči. Partizani so hlapcu Bašu ukazali, naj vse otroke odpelje k sosedu Zupančiču (Gašperju). Najstarejši sin je ušel nazaj k staršema, tako da so vse tri ubili. Otroka bi sicer pustil pri življenju, a si je smrtno obsodbo podpisal, ker je prepoznal likvidatorja.Ni bilo treba dolgo čakati na povračilni ukrep. Nemci so iz trboveljskega zapora pripeljali osem talcev. Natvezili so jim, da jih bodo izpustili, zato so med potjo prepevali. Toda v resnici so jih peljali na streljanje v Čolnišče.Vir: Boštjan Grošelj, Pomniki viharja, str. 31. |
Spomenik leži na začetku vasi (sever) ob glavni cesti Zagorje - Šentlambert, tik pod staro gostilno Vrtačnik. |
BRVAR FRANC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dopolnil D.Divjak, 24. julij 2020
Spomenik obiskal in slike dodal: Janez Jani Majes 30.7.2020 |
30.7.2020. 21:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal opis in vir, 21.4. 2023 |
sestavljen spomenik |
Zagorje ob Savi |
K.o.: 1887-ŠENTLAMBERT, št.parc.: 1387 |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.102 |
Leta 1961 so delovni kolektivi postavili kamnite stebre. Vseh skupaj jih je 102. Danes celotna Pot meri 32,74 km. Prvotno je bila zasnovana kot zvezna ureditev okoli Ljubljane, a je na nekaterih delih trasa nesklenjena (nesklenjene poti je 2,26 km). Trasa ima sprehajalno-rekreacijsko ureditev. S tem so povezani mestni predeli, mestne zelene površine in zaledje z mestom. Sama Pot je načeloma prostorska konstanta, okoli nje pa se prostor spreminja (nove gradnje). Prostor okoli Poti so površine za šolstvo in zdravstvo, gozdne in rekreacijske površine, površine proizvodne, storitvene in posebne rabe, kmetijske površine, stanovanjske površine itd. Danes zna biti problematično to, da je trasa nesklenjena in pa, da se odvijajo posegi, ki degradirajo polni profil Poti oziroma okolico. Večji problem pa predstavlja zanemarjanje spomenikov. Nekateri spominski kamni so bili odstranjeni ali pa oskrunjeni, drugi pa so spet precej nedostopni in so skriti. (Vir: Simoneti, Maja, Krajnc, Urška, Vidic Luka. Pot, največja načrtovana javna zelena površina v Ljubljani. Ljubljana: Trajekt - zavod za prostorsko kulturo, 2008.) |
Ko se peščena PST nadaljuje proti Tržaški ulici. |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV TRG. PODJ. DOM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Petra Žemva, 13.12.2016. |
27.9.2020. 00:00 |
— |
Besedilo in dodatne slike M. Hladnik po podatkih Mojce Župančič. |
Betonski steber |
Ljubljana |
Vič, 1949/2 |
|
Jesenice - Spominski park Koroška Bela |
Spomenik na grobišču petih talcev, ki so jih Nemci 4. 9. 1941 pripeljali iz
begunjskih zaporov in jih ustrelili ob pokopališkem zidu, kot povračilni ukrep
za napad na nemškega vohune Janka Broveta iz Koroške Bele. 1961 opuščeno pokopališče je bilo 1976 preurejeno v spominski park z zelenico, grobiščem borcev NOV in ŽFN ter grobiščem s spomenikom 4. 9. 1941 ustreljenim petim talcem (plastika J. Torkar). Ureditev parka arh.Gregor Velepec. Vir: Arhiv ZB Jesenice. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 196. Fotografije: Marko Gričar, Petra Gričar. EŠD 5376 |
Desno ob cesti Ivana Cankarja, 200m od križišča s cesto talcev, ob vhodu v vrtec (enota Cilke Zupančič), SZ ob robu stadiona na Koroški Beli.
Hiša v bližini: Cesta Ivana Cankarja 4B |
Prva spominska plošča: Druga spominska plošča: . Nagrobniki: CVETKO BERGINC 1920 - 1945 BOREC NOV IGNAC PALČAR 1906 - 1945 BOREC NOV DRAGO KNIFIC 1925 - 1944 BOREC NOV MALČI MALENŠEK 1921 - 1945 BOREC NOV JOŽE ŠIROK 1908 - 1944 BOREC NOV ALBIN MEDJA 1907 - 1945 BOREC NOV IGNAC BRIŠAR 1914 - 1944 BOREC NOV TONE ŠTRUMBL 1920 - 1944 BOREC NOV EMIL RAINER 1923 - 1944 BOREC NOV PETER RUPAR 1924 - 1944 BOREC NOV JANEZ RUPAR 1925 - 1945 BOREC NOV JANKO PRETNAR 1913 - 1945 BOREC NOV IVAN KRISTAN 1924 - 1942 TALEC LEOPOLD KOVAČIČ 1927 - 1945 BOREC NOV LEOPOLD STRAŽIŠAR 1902 - 1942 KOMANDIR CANKARJEVE ČETE POLITKOMISAR GORENJSKEGA ODREDA. PADEL NA JEZERCIH POD TRIGLAVOM ZVONKO RAVNIK 1920 - 1945 BOREC NOV IVAN BAKOVNIK 1911 - 1945 BOREC NOV JOŽE ŽVAB 1909 - 1945 BOREC NOV FRANJO DEMŠAR 1904 - 1944 BOREC NOV JANEZ ŠMID 1902 - 1943 BOREC NOV JULKA JENSTRLE 1915 - 1942 BORKA NOV KRALJ IGNAC 1901 - 1942 LOJZE 1908 - 1942 BORCA NOV ANTON DOBRAVC 1921 - 1944 BOREC NOV IVAN MULEJ 1912 - 1942 AKTIVIST OF IN BOREC NOV SLAVKO LIKOVIČ 1919 - 1944 ČLAN VOS OKRAJA JESENICE VOLONTAR CIRIL 1924 - 1951 IVANKA KRNIČAR 1924 - 1944 AKTIVISTKA OKRAJA JESENICE CILKA ZUPANČIČ SONJA 1919 - 1944 AKTIVISTKA OKRAJA JESENICE MARA KELIH 1924 - 1944 ŽRTEV ČRNE ROKE RAJKO KELIH 1919 - 1944 BOREC NOV OTO KELIH 1915 - 1945 BOREC NOV EUGEN KELIH 1916 - 1944 BOREC NOV IVANA OBLAK 1898 - 1943 AKTIVISTKA OF ADOLF OBLAK 1912 - 1943 AKTIVIST OF STANISLAV SVETINA 1913 - 1944 BOREC NOV STANE POPIT 1913 - 1944 BOREC NOV ALBERT LUKIČ 1930 - 1945 ŽRTEV JOŽE LUKIČ 1926 - 1944 BOREC NOV GUSTELJ ŠTRAVS 1915 - 1943 AKTIVIST OF |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, 2. 7. 2018. |
11.4.2021. 00:00 |
— |
Dodal fotografije plošč 11. 4. 2021¸. -- M. Hladnik
M. Kermavnar, 21.11.2022, dodal fotografiji 4/3 in 4/4 ter združil obstoječe fotografije M. Hladnika v kolaž in v isti ločlivosti naložil na mesti fotografij 4/1 in 4/2. |
Bronasta skulptura, dve spominski plošči na ostankih starega pokopališkega zidu in niz nagrobnih plošč z imeni borcev in žrtev NOB. |
Jesenice |
2178 KOROŠKA BELA, 288/1 |
|
Spomenik NOB Cerkvenjak |
Tri metre visok obelisk, v katerega so vklesana imena in kraji padlih domačinov, je bil odkrit leta 1961 (ali po EŠD 1962).
Spomenik je izdelal arhitekt ing. Lovše iz Maribora. Odkrit je bil 14. julija 1964. Cerkvenjak je imel pomembno vlogo med NOV, saj so skozenj potekale vezi z notranjostjo Slovenskih goric, s Pohorjem in Kozjakom. Že novembra 1941 so na tem območju ustanovili odbor OF. Aprila 1942 so ptujski komunisti osnovali slovenjegoriško četico, ki je po Slovenskih goricah izvedla več sabotažnih akcij. Borci te četice so 14. 7. 1942 napadli tudi orožniško patruljo v Stanetincih pri Cerkvenjaku. V spopadu sta bila ubita dva nemška orožnika. Akcija je okupatorja silno vznemirila. Napel je vse moči, da bi izsledil napadalce. Januarja 1945 so borci Lackovega odreda zopet napadli orožniško postajo Cerkvenjak, ker pa so se Nemci močno branili, orožniške postaje niso mogli zavzeti. Akcija pa je močno odmevala po Slovenskih goricah.
Na cerkvi v kraju je še plošča padlim v vojni 1941--1945, vendar na njej ni imen s tega spomenika. |
Spomenik stoji v centru Cerkvenjaka ob stavbi doma kulture (zadružnega doma), v kateri je tudi občina ter pošta, v križišču cest..
Cerkvenjak 25, 2236 Cerkvenjak |
Na desni strani spomenika: VELIK JE TA, KI SVOJ BOJ, TRPLJENJE POSVEČA ČLOVEŠTVU, DAR TVOJ NAJ V ČASTI ŽIVI. LJUDSTVO SLOVENSKIH GORIC Na sprednji strani spomenika: BORCI .FRANC DRUZOVIČ KARL ELBL VINKO KAPFER LUDVIK RAJŠP JOŽEF SLAČEK MIRKO TUŠAK JANEZ KUHAR TALCI IVAN BORKO MARTIN DRUZOVIČ JOŽEF KOCBEK MILJANA TOPLAK ANDREJ VRŠIČ KUPLEN FRANC Na podnožju: PRVI OBOROŽEN PARTIZANSKI NAPAD NA OKUPATORJA 14. VII. 1942 V CERKVENJAKU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Občina Cerkvenjak - 6. 5. 2017
Dopolnil D.Divjak, 14.november 2020, 2.avgust 2021 |
1.10.2024. 00:00 |
— |
14.11.2020-dopolnil podatke D.Divjak, 2.8.2021
Dodal napis na podnožju in svoje posnetke M. Hladnik 1. 10. 2024 |
kamnit steber |
Cerkvenjak |
541 Cerkvenjak, Občina Cerkvenjak, št. parc.: 152/8 |
.jpg){kind=link}
.jpg){kind=link}
.jpg){kind=link}