Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve Status Opombe Last changed Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
6316
Anton Ročnik in borec Gorki, Obirsko

Ročnik je bil domačin (* 11. 1. 1928), do prekopa 3. 6. 1945 je ležal pod cerkvijo pri Pristovniku v Kortah, kjer je padel.

Gorki iz Črne je bil ob smrti 27. 7. 1944 star 19 let. Sprva je bil pokopan pri Šobru na Obirskem, kjer je padel, 23. 9. 1945 pa je bil prekopan sem. Drugi obirski partizani so pokopani drugje: v Jelendolu, v Železni Kapli, v taboriščih, Mihael Županc je bil obglavljen na Dunaju, nekateri so padli na bojiščih v Italiji in Rusiji. [nedokončano] 

Padlim za svobodo, 121--127

Pokopališče pri cerkvi na Obirskem / Ebriach, v kotu pokopališca levo od vhoda Hiša v bližini: Ebriach 22, 9135 Ebriach, Avstrija

PARTIZANOMA PADLIMA V BORBI PROTI FAŠIZMU 1941--1945

ANTON ROČNIK IN

BOREC GORKI - FILIP

       ZVEZA 

       KOROŠKIH 

       PARTIZANOV

       1970

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, nedokončano
28.10.2020. 00:00
M. Kermavnar, 20.10.2022, fotografiji 2 in 3
Avstrija
2225
Podturn pri Dolenjskih Toplicah

Bela marmorna plošča v obliki peterokrake zvezde v počastitev 38 padlim borcem in žrtvam. Nad zvezdo je v loku napis iz kovanih črk.

Avtor plošče je arhitekt Jože Zamljen - Drejče, postavil in odkril jo je Krajevni odbor zveze združenj borcev Podturn 4. 7. 1963.

Med padlimi borci iz Podturna je bil tudi Andrej Samida – s partizanskim imenom Ende. Bil je eden izmed najsta­rejših partizanov - vse od ustanovitve Levstikovega bataljona in brigade. Rojstni dom mu je bila Poljanska do­lina - tako kot Levstikovemu bataljonu in brigadi. Bil je vedno prijazen in nasmejan, vedno dobre volje, tak, kakršni so bili ljudje v tistem kotu, tam med Rogom in No­vim mestom, kjer je bil doma. Njegovo smrt opisuje Janez Perovšek - Pelko v knjigi NAPREJ, knjigi o Levstkovi brigadi. Takole piše:

»Sovražniku je šele v mraku uspelo priti do Žle­biča. Sovražnik je imel samo v borbi s prvo četo prvega bataljona, ki je bila na položajih severozapadno od Sinovice, dvanajst mrtvih, izgub na ostalih mestih se ni moglo ugotoviti. Žrtve Levstikovcev so bile: en mrtev in pet ranjenih. Med bombardiranjem je padel namestnik komandanta četrtega bataljona Andrej Samida - Ende. Zgodilo se je takole:

Četrti bataljon je bil kot že večkrat spet na Vi­nicah. Počitek je bil. Nenadoma so zaslišali brnenje letal. Najprej so borci mislili, da je štorklja. Toda bombardiranje Lipovščice je kazalo stvar upoštevati čisto resno. Nad strehami je krožil nemški dvomotor­ni bombnik. Tudi na Vinice je spustil nekaj bomb. Koča, v kateri je bil štab bataljona, se je stresla, omet se je krušil s stropa.

Komisar bataljona Ciglar in namestnik koman­danta Ende sta šla v kuhinjo. Tam je bila pri štedil­niku gospodinja; hoteli so se malo pošaliti. Tedaj je treščila bomba prav pred okno, nekaj sekund za tem je sledila eksplozija. Zabobnelo je. Duh po eksploziji je zavel v kuhinjo, vse je bilo v modrikastem dimu. Na tleh je hropel Ende, velika mlaka krvi je bila pod njim. Še vedno mu je brizgala iz prsi. Na čelu je imel globoko rano. Obračal je oči in naglo umiral.

Vinice so gorele. Zenske so vpile. Nekaj so takoj pogasili, tako da se požar ni preveč razširil. Skoraj vsem streham pa so eksplozije posnele opeko. Prav gotovo je kak sosed izdal, da je v vasi bataljon, in tudi to, kje je štab bataljona, ker so skoraj vse bombe padale okrog njega.

Pravzaprav je imel bataljon veliko sreče, saj je bil mrtev samo Ende. Niti ene druge izgube ni bilo. Od civilov je bila samo ena ženska ranjena v roko«.

  • EŠD 22353
V Podturnu ob izviru Radeščice, tik nad cesto, ki iz Soteske pelje proti Črnomlju, stoji gasilski dom (št. 12) z vzidano peterokrako zvezdo z napisom. Dostop je po stopnicah s parkirišča pred bifejem.

V POČASTITEV LJUDSKE REVOLUCIJE

BORCI 

1942 

POGLAJEN ALOJZ

1943 

DRGANC FRANC, GRIČAR FRANC, KOLENC LEOPOLD, KOLENC TOMAŽ ML.,  KRIŽA AVGUST, MARKOVIČ FRANC, NOVINA ALOJZ, PAHINGER FERDINAND, POGLAJEN STANKO, ZAMIDA ERNEST

1944 

FINK ALOJZ IN ANTON, KOLENC MARTIN, KRESE FRANC, MOŽE FRANC, NOVINA FRANC, TOMAŽIN STANKO, VRTAR JOŽE, ZAMIDA ANDREJ

ŽRTVE

1942 KOBE JOŽE 1943  FINK FERDINAND IN  FRANC, MARKOVIČ JOŽE, PELKO JOŽE, PETAN ALOJZ, PIRC ANTON, TOMŠIČ FRANC, VRTAR JANEZ, ZUPANČIČ VIKTOR 1944  FINK ALOJZ, GORŠE LEOPOLD, KOLENC TOMAŽ ST., ROTAR JOŽE, ŠENICA JOŽE, ŠTRAVS MARIJA mati  MARIJA hči, ŠMALC ANGELCA

Obstoječi spomeniki
Franc Kulovec 20.2.2019
23.12.2024. 00:00
Dodal sveža posnetka M. Hladnik 23. 12. 2024.
Marmorna zvezda
Dolenjske Toplice
ko. Podturn , p.št. 2937/22
1104
OSILNICA-Spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja

Imena žrtev so:

ŽAGAR JANEZ 1920 1945
POJE ANTON 1903 1942
MAVROVIČ DRAGO 1921 1942
ŠTIMEC FRANC 1915 1942
KOVAČ ALOJZ 1913 1942
ŽAGAR ALOJZ 1915 1942
ŽAGAR JOŽE 1911 1942
RUTAR VLADIMIR 1908 1942
ŽAGAR DRAGO 1922 1942
JANEŽ JOŽE 1903 1942
MALNAR MIHA 1888 1942
ABRAMOVIČ MITJA1880 1942
KALČIČ ŠTEFAN 1889 1942
KALČIČ ŠTEFAN 1921 1942
OSVALD ALOJZ 1896 1942
LAVRIČ JOŽE 1899 1942
RAJŠELJ ANTON 1894 1942
PAVLIN IVAN 1905 1942
PAVLIN ANTON 1915 1942
ŠERCER ALOJZ 1905 1942
PRIJATELJ ANTON 1919 1942
ŽURGA IVAN  1912 1944

Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 126.

V Osilnici na pokopališču

Na pokopališču v Osilnici stoji mogočen spomenik. Na podstavku stoji bela plošča z napisom:

PADLIM BORCEM

NOV.

ŽRTVAM FAŠ. NASILJA.

Spomenik je oblikovalo in izdelalo podjetje Komunala Kočevje. Spomenik je bil odkrit septembra 1954.

Obstoječi spomeniki
Vasja Marinč, 7.3.2017; slike 2, 3, 4 Bor1974-11.X.2020 24.12.2021 D.Divjak
24.12.2021. 00:00
24.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak
Nagrobni spomenik
Osilnica
K:o:: 1587 - OSILNICA, št.parc.: 712/1
2439
Padlim v Lešah

Pokončni marmornati kvader z imeni dvajsetih padlih. Postavila Zveza borcev Leše 25. 7. 1952. Stara slika prikazuje, da je spomenik stal prej tik pred šolo.

EŠD 20910

Od spomenika do spomenika NOB v občini Tržič, Tržič: Družbenopolitične organizacije, Skupščina občine, 1981, str. 38.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 278.

Na vrtu na južni strani nekdanje šole v Lešah, h. št. 51, zraven otroškega igrišča. Arhiv ZB Tržič: na vogalu Bajželjnove hiše.

          1941--1945  [zvezda]
V SPOMIN ŽRTVAM II. SVETOVNE VOJNE
.
        Leše:
AHČIN FRANC
KOCJAN FRANC
MOKOREL ANDREJ
PAPLER VINCENC
ŠVAB JOŽE
ZUPAN CIRIL
ZUPAN FRANC
        Paloviče:
DEMŠAR FERDINAND
ŠLIBAR VALENTIN
ŠTULAR CIRIL
ZUPAN PETER
        Sv. Neža:
FRANTAR ANTON
RIBNIKAR MARJAN
SLAPAR JANEZ
ŠVAB IGNAC
        Visoče:
ŠVEGEL JANEZ
        Vadiče:
BODLAJ JOŽE
KOKALJ JOŽE
        Popovo:
ARNEŽ VINCENC
.
KDOR UMRE ZA DOMOVINO
        JE ŽIVEL DOVOLJ!

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 19. 10. 2017
25.6.2021. 00:00
betonski kvader
Tržič
K. o. 2145 Leše, parc. št. 751/2
9232
Pokoipališče Jurjevica, Franc Košorok

SIstory navaja: Ime in priimek: Franc Košorok, Oče: Jože, Mati: Marija, Priimek matere: Levstik, Po domače: Košorokovi, Datum rojstva: 03.12.1905, Kraj rojstva: Sinovica, Kraj bivanja: Dolenji Lazi, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): krojač,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 25.03.1944, Kraj smrti / izginotja: Breg, Kraj pokopa: Jurjevica, Država pokopa: Slovenija.

»112. KOŠOROK Franc, rojen 1906 v Sinovici pri Sodražici, krojač, aktivist OF. 25. maja 1944 so ga domobranci na begu ustrelili. Domobransko poročilo navaja: 'Domobranska patrulja je v Bregu aretirala terence. Ob tem je pri poskusu bega ubit terenec in partizanski obveščevalec Košorok, krojač iz Brega.' (Vir: Poročilo domobranske posadke Ribnica, fasc. 26/VI v AS DE II; Jože Janež, Dokumentacija za monografijo o Notranjskih odredih)

(Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1997, str. 163)

Opomba: Na nagrobniku je navedena druga letnica rojstva (1905) kot v knjigi Zločini okupatorjevih sodelavcev (1906).

Lokalno pokopališče v Jurjevici, skozi levi vhod pri cerkvi ter v drugi vrsti pred pokopališkem zidom do skrajno levega groba v vrsti.

K O Š O R O K  -  O V I 

FRANC    1905  - 1944

Obstoječi spomeniki
D. Divjak 3.8.2024
3.8.2024. 00:00
Zdenka Primožič dopolnila Opis s podatki iz literature 12. 8. 2024.
Grob
Ribnica
K.o. 1623-JURJEVICA, št.parc.:98/3
4081
Partizanski spomenik, Vrba

Spominski kamen petim neznanim partizanom in Andreju Ogrisu z napisom v slovenščini in nemščini.  Spominski kamen partizanom, ki so padli v bitki 17. septembra 1944 (na novem spomeniku je datum 20.9.1944) na Žopračah, je l. 1970 postavila Zveza koroških partizanov.

Postavila Zveza koroških partizanov, Celovec leta 1970. 17. 11. 2019 je občina Vrba odkrila obnovljeni spomenik.

Na severni strani občinskega pokopališča v Vrbi. Vrba/ Velden am Wörther See, Avstrija Hiša v bližini: Friedenstraße 3

leva stran spomenika

TU POČIVAJO

  PARTIZANI 

     PADLI 

   V BORBI 

    PROTI 

  FAŠIZMU 

  1941-1945

ANDRI OGRIS 

ROJ. 17. 9. 1924 

IN PET 

NEZNANIH 

PARTIZANOV

PADLIH

20.11.1944

NA ŽOPRČAH

.

desna stran spomenika:

     napis v Nemščini

.

pod ploščami:

ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV ◦ VERBAND DER KÄRNTNER PARTISANEN

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 3. 5. 2019 neobiskano
10.10.2023. 00:00
M. Kermavnar, 10.10.2023, dodal fotografije 3/2 do 3/4, popravil lokacijo in spremenil status v "obiskan".
Avstrija, Vrba/ Velden am Wörther See.
7424
Priprave na oboroženo vstajo, Ostrožno, Celje

Celjski komunisti so se zaradi dolgoletnih izkušenj o ilegalnem političnem in revolucionarnem delu lahko zelo hitro pripravili na oboroženi boj proti okupatorju. V drugi polovici julija 1941 je navodila za boj prinesel na Štajersko Slavko Šlander, eden glavnih organizatorjev vstaje na Štajerskem. O tem so razpravljali na sestanku štajerskih političnih voditeljev na Ostrožnem in dali navodila za partizanske akcije v posameznih okrožjih. Vojni komite za Štajersko, ki so ga sestavljali Slavko Šlander-Aleš, Miloš Zidanšek in Boris Čižmek-Bor, je začel ustanavljati partizanske enote. Do konca julija 1941 so iz skupin komunistov ustanovili Revirsko in Pohorsko četo ter na širšem celjskem področju na zahodu Savinjsko in na vzhodu Celjsko četo-ustanovljena je bila na Resevni nad Šentjurjem. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.478   

V spomin na priprave za vstajo in ustanovitev Celjske čete. Spominska plošča je na hiši št.79 v Ostrožnem, na gostilni Vedenik, kjer so se 19.7.1941 sestali prvi organizatorji vstaje.Vir: Vodnik po partizanskih poteh.

Cesta na Ostrožno 79, Celje

[zvezda]
Dom Vedenikovih
je bil v tem kraju prva postojanka
ljudskega odpora proti nacističnemu
okupatorju že v maju 1941.
Krajevna organizacija ZB NOV.
Ostrožno-Lopata.

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik 3. 4. 2022
16.10.2023. 00:00
Foto Urh Ferlež 15. 8. 2022, besedilo na plošči M. Hladnik S.Gradišnik, dodal 3 fotografije, 15.8.2022. S.Gradišnik, dodal opis dogodka, 16. 10. 2023
Spominska plošča
Celje
1075 OSTROŽNO, 775/36
3199
Radmirje, spomenik 3.VDV brigade.

V vasici Radmirje v Zgornji Savinjski dolini je bila 25.avgusta 1944 ustanovljena 3.brigada VDV. Sestavili so jo iz najboljših in prekaljenih borcev Zidanškove in Šlandrove brigade ter Štajerskega in Koroškega bataljona. Skupaj s prištabnimi enotami je brigada štela 520 borcev, ki so bili razporejeni v 4 bataljone. Komandant brigade je bil Anton Vratanar-Antonesko, komisar Jože Koželj-Zdravko, namestnik komandanta ja bil Jože Štok-Korotan, namestnik komisarja pa Karel Vovk.Vir: Drago Vresnik, 3.brigada VDV, str.62.

Obeležje je postavljeno s desne strani stare ceste Radmirje - Ljubno nad trgovino Pošta. N: 46 19 53, E: 14 51 17, 408, 3 m

PROTI STRAŠNI VOJNI SILI 

PUNT JUNAŠKO JE VZPLAMTEL 

SMO SVOBODO PRIBORILI

DA NAŠ NAROD BO ŽIVEL.

.

V TEJ VASI JE BILA 

5.8.1944 USTANOVLJENA 

ŠTAJERSKA BRIGADA VDV

 NARODNOOSVOBODILNE 

VOJSKE SLOVENIJE.

Obstoječi spomeniki
Sandi Grudnik, 14.6.2018 S. Gradišnik, 1.11.2022
1.11.2022. 00:00
S.Gradišnik,dodal fotografije in opis dogodka. 1.11.2022. Zaščitna ograja je popolnoma propadla. Poleg spomenika je postavljena cisterna z vodo za napajanje živine. Ob napajanju se živali sprehajajo okrog spomenika, tako, da so tla pokrita s kravjeki.
Granitni kamen
Ljubno
K.o.:Radmirje, parc.št.: 177, lastnik: Franc Ciril Žmavc, Peter Žmavc
4960
Begunje, plošča žrtvam NOB

https://wp.me/p4TOBI-2h / foto Miloš Toni

Po cesti iz Cerknice v središču naselja je šola tik ob križišču v katere se zavije k cerkvi. Plošča je na severni strani objekta.

     ŽRTVAM       zvezda      SVOBODE          

              1941                        1945

    BEGUNJE:

BREZEC IVAN

BREZEC ALOJZ

DE TONI ALOJZ

JUVANČIČ FRANC

KOROŠEC ANTON

KRANJEC JAKOB

KRANJEC ANTON

MRAK IVAN

MRAK ANTON

MRAMOR ANTON

MEDEN ANTON

MEDEN VIKTOR

OBREZA JOŽE

POPEK IVAN

POPEK JOŽE

ŠKRLJ JOŽE

ŠKERLJ JOŽE

ŠKERLJ ANTON

TEKAVEC JAKOB

TURŠIČ JOŽE

TURŠIČ FRANC

TURŠIČ JOŽE

URH JANEZ

ZALAR ANTON

POPEK JOŽE

KNAP LUDVIK

      BEZULJAK:

BRANCELJ JOŽE

BRANCELJ ANTON

BRANCELJ JANEZ

DEBEVC JOŽE

OBREZA LUDVIK

OBREZA JANEZ

PETRIČ JANEZ

POPEK ALOJZ

POPEK ANTON

ŠVIGELJ ANTON

SVIGELJ ANTON

TURŠIČ LUDVIK

TURŠIČ ANTON

ZORC FRANC

      BREZJE:

ŠVIGELJ ALOJZ

     DOBEC:

ZALAR ANTON

     KOŽLJEK:

SUHADOLNIK IVAN

ŠVIGELJ FRANC

     SELŠČEK:

OBREZA LUDVIK

PRIMOŽIČ MARIJA

PRIMOŽIČ ANTON

     TOPOL:

OPEKA IVAN

TIHO OD NAS ODŠLI STE, TOVARIŠI V NOČ-BREZ POVRATKA

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 21.januar 2020 4.maj 2021 dopolnil D,.Divjak
4.5.2021. 00:00
4.5.2021 dodal povezavo Obeležja Cerknica D.Divjak
Spominska plošča
Cerknica
1661 - BEGUNJE
9047
Krtina, pokopališče, Pirnat Ivan

SIstory navaja: Ime in priimek: Ivan Pirnat, Oče: NULL, Mati: Marjeta, Po domače: Hlebčev, Datum rojstva: 26. 08. 1921, Kraj rojstva: Krtina, Kraj bivanja: Krtina, Stara občina: Dob, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): Ni podatka, Datum smrti/izginotja: 18. 04. 1943, Kraj smrti/izginotja: Ravne pri Veliki Lašni, Kraj pokopa. NULL, Država pokopa: Slovenija. 

Opomba
Janko Pirnat (Ivan Pirnat) je napisan tudi na spominski plošči V spomin padlim borcem in žrtvam fašizma iz območja ZB Zg. Krtina 1941–1945.

Iskalnik grobov Domžale, Krtina 

Pokopališče Krtina, Iskalnik grobov Domžale, Krtina, ne ponudi zadetkov. Ob zidu desno od pokopališkega vhoda, 3. grob. Za grob desno od njega (Merkužič Marija) Iskalnik grobov Domžale, Krtina, ponudi podatke: P: A, V: 1, S: 4 5 (Iskalnik grobov Domžale, Krtina Dostop: 10. 5. 2024).

[križ]
MERKUŽIČEVI

MATI MARJETA ROJ. PIRNAT
SIN IVAN   * 26. 8. 1921   PADEL V NOV + 18. 4. 1943

POČIVAJTE V MIRU!

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 10.5.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič.
10.5.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Domžale
K. o. 1945 Krtina, parc. št. 1
8823
Zagorje, nagrobnik družine Klančišar

"8. V. so naši borci uničili luksuzni avto v katerem se je vozil komandant SS-oddelkov. Takoj nato so SS-ovci pod vodstvom oficirja, ki ima umetno roko obkolili vas Orehovico v okraju Zagorje. Vse ljudi so nagnali v hiše. Kmeta Cirila Sopotnika, ki je hotel pobegniti, so ustrelili. Drugi dan so ustrelili kmetico Drnovškovo, ki je bila prejšnji dan pobegnila in se potem vrnila domov. Nato so požgali hiše kmetom Francu Klanšičerju, Sopotniku in Ivanu Drnovšku. V njih so živi zgoreli Klančišar Ana, Ančka, 12 letni Franček in 1 in pol letni Slavko ter Sopotnik Ciril, Marija, Ivanka, Micka, Ivan, Cirilček, 13 letna Milena, 7 letni Slavko in 14 letna Marija Ramšak."  
Vir:
Fašistično - domobranski teror nad Slovenci XXIV, Blog MMC RTV SLO

JV kvadrant pokopališča v Zagorju. Mikro lokacijo popraviti, ni točna.

    KLANČIŠARJEVI

FRANC    *21.11.1899
ANA         *  26.6.1902
ANICA     *  30.6.1923
FRANCI   *  26.3.1931
STANKO  *  2.11.1942
MARIJA RAMŠAK
                 *  11.9.1930
.
ŽIVI ZGORELI V
LASTNEM DOMU
NASILNE SMRTI
       18.5.1944

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 31. 5. 2020
26.2.2024. 00:00
M. Kermavnar, 26.2.2024, prenesel grob Klančišarjevih iz skupnega zapisa "Zagorje, nagrobniki padlih" na samostojni zapis in ga tam izbrisal. Povezava v izvornem zapisu ne deluje.
družinski nagrobnik
Zagorje ob Savi
K. o. 1886 Zagorje Mesto, parc. št. 735
5217
Padli krajani Tezna, Maribor

Spominsko obeležje tridesetim padlim borcem, taboriščnikom, talcem in mučencem s področja Teznega, odkrito leta 1969, je sestavljeno iz petih pokončnih kamnitih kvadrov. V štiri med njimi so vklesana imena padlih, v petega pa posvetilo. Kvadri so razporejeni na hortikulturno urejeni gredi, ki je deloma tlakovana s potmi do posameznih kvadrov. Obeležje je urejeno na pravokotni ploščadi, dvignjeni nad obdajajočim parkiriščem, do njega vodijo stopnice.

Po Vodniku po partizanskih poteh, str. 533 naj bi bila spominska plošča padlim na Prvomajski ulici 1 posvečena borcem Tezna.

Spominsko obeležje je postavljeno na parkirišču pred Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano na Prvomajski ulici 1.

(Prvi kvader)

ČUVAJTE MIR IN SVOBODO

KER ZATO SMO

DALI ŽIVLJENJE

SLAVA NJIM!

1941-1945

ZDRUŽENJE BORCEV NOV TEZNO 1969

(Drugi kvader)

BORCI

BRGLES JOŽE

ISKRA JELISAVA

KRANER ALOJZ

PERTOL EVGEN

PUŠNIK MAKS

RATAJC ALBIN

RIBIČ LOVRENC

ŠIMEK FRANC

VIVOD SLAVKO

(Tretji kvader)

TABORIŠČA

ČUČKO JOŽE

DOBRAJC MIRKO

KRAMAR MARTIN

POLŠAK MATIJA

ŠTROMAJER MARICA

(Četrti kvader)

MUČENIKI

DOBNIK IVAN

KEMPERLE ANTON

KOŠAK JOŽE

KRISTOVIČ IVAN

VRHOVŠEK VOJTEK

(Peti kvader)

TALCI

ALT JOŽE

DEBEVC ANTON

GAJŠT AVGUST

GEREČNIK IVAN

KARNER EDO

KONŠAK MARTIN

LAKOTA FRANC

PLOMBERGER LUDVIK

ROMIH LEOPOLD

ŠKEDEL VLADO

TUREL BRUNO

Obstoječi spomeniki
Ivan Smiljanić 3. 4. 2020
10.5.2024. 00:00
Pobrisal podvojeno lokacijo spomenika, ki jo je 23. 10. 2022 vrisal Stane Gradišnik. M. Hladnik 10. maja 2024
Spominsko obeležje
Maribor
131
Zg. Besnica pri Kranju - Spomenik NOB pod Špičastim hribom

OPIS SPOMENIKA: Spomenik je prelomljen granitni blok, simbolizira preminula življenja.

OPIS DOGODKA: Položaj čete, ki je imela v svoji sestavi okoli 70 neoboroženih novincev in točna lokacija, je bilo izdano. Dne 25. februarja 1943 so se okrog poldneva zbrali pri Crngrobu gestapovci, nemški policisti, žandarmerija in raztrganci – iz kranjskega in škofjeloškega okraja – skupno okrog 700 mož ter krenili proti Planici in Čepuljam. Razdelili so se  na tri oddelke in četo obkolili z vseh strani. Ob približevanju sovražnika so partizani zasedli greben Špičastega hriba. Obroč nemške soldateske je partizane vedno bolj stiskal. Celo letalo je priletelo nadnje in sipalo granate po Špičastem hribu, kar je povzročilo, da se je pobočje vnelo in gorelo. Glavnemu vodu partizanov je posrečilo prebiti sovražnikove vrste in umakniti preostanek čete čez Povšenk proti Nemiljam. Padli so sledeči tovariši: Lado Gorkič iz Ljubljane, Jaka  Mohorič z Mišač, Gregor Resman in Jože Gašperšič iz Krope, Maks Lotrič iz Dražgoš, Ivan Vidmar iz Zgornjih Bitenj in Stanko Rant, p.d. Kmetov z Javornika

VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 65-66; Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 234; po pripovedi Janeza Lušina Mali

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=16443

opomba, Janez Lušina Mali:Pravilneje bi bila enota, iz katere so bili padli borci, označena takole:' 2. ČETA PRVEGA BATALJONA GORENJSKEGA ODREDA'

Spominsko obeležje je postavil krajevni odbor ZB NOV Besnica, odkrito pa je bilo 9. maja 1961.

EŠD: 16443, memorialna dediščina

s ceste, ki povezuje Spodnjo in Zgornjo Besnico, zavijemo levo proti ribogojnici, 500m naprej, na jasi v Široki dolini (Blatnik)

25.2.1943 JE V TEŽKI BORBI

Z OKUPATORJEM

PADLO 7 BORCEV PARTIZANOV

2. ČETE KRANJSKEGA BATALJONA

Obstoječi spomeniki
Lado Nikšič, maj 2015
15.5.2015. 00:00
Dogodek s podatki je opisan v knjigi 'Boji v Kranjskem okrožju leta 1943', kjer je navedeno tudi: Vseh sedem so Nemci naročili pokopati v Široki dolini. Po pričevanju Janeza Sušnika jih je pokopal Marinčev oče s Trate, Sp. Besnica. Družine padlih so izselili v Nemčijo. Trupla so svojci pozneje prekopali na domača pokopališča. - med hajko so ustrelili tudi Stanka Benedika z Javornika, ki je grabil steljo in Jerneja Balantiča iz Čepulj. - 17 borcev-novincev so Nemci ujeli, mnoge od njih ustrelili kot talce, tako so v Moravčah usmrtili tudi Lovra Berceta iz Nemilj, najstarejšega Razpokarjevega sina. - štirje novinci so se javili orožnikom. Četa se je tako številčno zmanjšala za 28 borcev. Ostali tovariši so se srečno rešili iz obroča in se zopet zbrali v enoti. Izdajalca Ivana Rakovca so Nemci mobilizirali v nemško vojsko. Na ruski fronti so ga ujeli Rusi. Iz ruskega ujetništva se je vključil v jugoslovansko brigado, kjer so ugotovili, da je s svojo izdajo povzročil žrtve in ga usmrtili. dopolnil Lado Nikšič, 3.2.2021
skalnat blok
Kranj
Zg.Besnica, 832/68, Podatek o lastniku ni javen
5177
Selo pri Batujah, Spomenik NOB

Na polkrožnem tlakovanem prostoru, ograjenem s kamnitim zidcem, je postavljena marmorna napisna plošča z vklesanimi imeni 21 padlih vaščanov. Zraven je doprsni kip Ivana Kosovela, organizatorja odpora na Vipavskem. Odkrit je bil 22.07.1988.

EŠD 24544

Spomenik stoji v severnem delu vasi pri gasilskem domu, na desni strani ceste proti Črničam. Selo 7

     napis na spomeniku:
                     [zvezda]
  PADLI ZA SVOBODO   1941 - 1945

STANKO BAVČAR           1924 - 1944

ZORKO BAVČAR             1926 - 1945

ZORAN BAVČAR             1914 - 1943

SLAVKO BAVČAR            1918 - 1945

VEKOSLAV BAVČAR       1912 - 1943

IZIDOR BAVČAR              1907 - 1943 

ANGEL BRECELJ             1919 - 1944

VILKO BRATINA               1912 - 1943

BENJAMIN ČRNIGOJ       1924 - 1944

IVO MRMOLJA                  1913 - 1943

LEOPOLD MIKUŽ             1924 - 1943

VENCESLAV PEČENKO  1903 - 1944

VIKTOR PERŠIČ               1905 - 1944

ANTON PIŠOT                  1909 - 1944

ALOJZ ROJC                     1911 - 1945

JOŽEF VOVK                    1915 - 1944

IN DVA NEZNANA BORCA
.
ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA

MARIJA BAVČAR              1898 - 1943

FRANC MIHELJ                1900 - 1944

FRANC PODGORNIK       1929 - 1945

                                  BORCI IN KRAJANI 
22 JULIJ 1986                 VASI SELO
     napis na doprsnem kipu:
IVAN KOSOVEL - BOROTIN

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 1.4.2020
1.4.2020. 00:00
Ajdovščina
K. o. 2387 Selo, parc. št. 18/3
4137
BORJE - Spominska plošča Franc Pavšek

Pravokotna, svetla kamnita plošča z vklesanim napisom (odkrita 1957) je vzidana na jugozahodu hiše, v kateri se je rodil in v njej 15. 4. 1945 padel Franc Pavšek.

  • EŠD 19295

»Omenili smo že vsestransko aktivnega podpornika osvobodilnega gibanja Franca Pavška iz Borij. Pavšek je bil ne le ustanovni član krajevnega odbora OF v Šentlambertu, temveč tudi član območnega odbora OF Šentlambert – Tirna, ki je bil formiran aprila 1942 v Ramšljevi hiši pod Golčami, nato je v drugi polovici leta 1943 postal tudi član okrajnega odbora OF Vače – Šentlambert kot referent za gospodarstvo. Bil je tudi član odbora OF v domači vasi, ki so ga sestavljali še njegova žena Marija ter Janez Drobež in Štefanija Potočnik. Pavškova sta materialno in moralno podpirala partizane in druge ilegalne družine, ki so se bile prisiljene umakniti iz zagorske doline pred okupatorjevim nasiljem.

V Borjeh  sta bili v drugi polovici leta 1944 čevljarska in krojaška delavnica, poleg tega je Pavšek skupaj z rudarjem Štefanom Urankarjem iz Čolnišč v začetku marca 1945 zgradil oba bunkerja partizanske bolnišnice BV-1 nad Borjemi. Pavšek je bil ovaden  okupatorskim oblastem in pristal na seznamu za likivdacijo.

V nedeljo 15. aprila so čez Kobiljek prišli esesovci z Izlak v spremstvu nekaj domobrancev in izdajalke. To je bila partizanka, ki je delovala pri poveljstvu na Vačah. Pri Pavškovih doma je bila 8. januarja 1945, zato jo je Franc prepoznal, medtem ko ga ona ni hotela poznati. Ves čas je stala zunaj pod stopniščem hiše. Eden od esesovcev je vstopil in po pripovedovanju Franceve hčerke Francke dvakrat močno udaril očeta po glavi ter ga zmerjal z banditom. Izstrelil mu je rafal v prsi in takoj nato še enega v glavo. 'Oče se je zgrudil mrtev. Morilec je pripravil še tretji rafal in nastavil orožje moji mami na prsi, na katerih je imela dobro leto staro hčerko Elizabeto. Mama je čisto zardela. V njenih očeh nismo videli niti ene same solze. Nacist mame ni ustrelil, vendar je bila od tedaj dalje bolna in je kmalu po vojni umrla. Tako nas je ostalo šest otrok brez staršev in še danes nosimo v srcih ta grozen prizor, ki ga ne bomo nikoli pozabili.' [besedilo pod fotografijo] Spominska plošča na Matejkovi domačiji« (Boštjan Grošelj, Uboj Franca Pavška v Borjeh, Pomniki viharja /Odmev pretresljivih časov/, Šentlambert: Krajevna skupnost, 2022, str. 20, 21)

Na jugozahodnem vogalu hiše Borje 2.

PAVŠEK FRANCU 

ROJ. 11. 3. 1905, ZA POŽRTVOVALNO 

DELO ZA NOV OD L. 1941. PADEL 

V ROJSTNI HIŠI KOD ŽRTEV 

FAŠIZMA DNE 15. 4. 1945 

SLAVA MU! 

                                     ZB

                                    S

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 29. 5. 2019 neobiskano nedokončano Dokončal in obiskal, Janez Jani Majes 30.7.2020 D. Divjak 5.april 2021 Z. Primožič 17.9.2024
17.9.2024. 00:00
5.4.2021 dopolnil podatke D. Divjak 17. 9. 2024 Zdenka Primožič dopolnila Opis s podatki iz knjige Pomniki viharja.
Spominska plošča
Zagorje ob Savi
K.o.: 1887-ŠENTLAMBERT, ŠT.PARC.:717
3390
Ljubljana - Doprsni kip Oskarja Kovačiča

Tone Logonder (kipar; 1965)

V zgornjem delu kvadrastega kamnitega stebra je doprsna upodobitev aktivista OF in narodnega heroja Oskarja Kovačiča (1908-1944), pod njo pa vklesan napis. Doprsje je delo kiparja Toneta Logondra in je bilo odkrito leta 1965 na pobudo pionirskega odreda, plačano pa je bilo iz sredstev šolskega sklada (povezava).

EŠD 22804

OŠ na Rakovniku nasproti strelišča

Narodni heroj Oskar Kovačič

Obstoječi spomeniki
Dušan Škodič, 19.08.2018
13.4.2020. 00:00
Doprsni kip
Ljubljana
Dolenjska cesta 20, na zelenici pred osnovno šolo na Rakovniku v Ljubljani.
2598
Štefan Stare

Štefan Stare je padel v Kramparici pod Golico, gl. EŠD 5414.

SIstory navaja Ime in priimek: Štefan Stare, Oče: Štefan, Mati: Frančiška, Priimek matere: Kavčič, Po domače: Pri Rožiču, Datum rojstva: 7.12.1919, Kraj rojstva: Planina pod Golico, Kraj bivanja: Planina pod Golico, Stara občina: Jesenice, Nova občina: Jesenice, Pokrajina: , Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): tesarski pomočnik, Narodnost: Slovenec, Spol: moški,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 2.4.1945, Kraj smrti / izginotja: Planina pod Golico, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija

Dodatne informacije

Levo od vhoda, ob zidu na pokopališču pri cerkvi sv. Križa, Planina pod Golico.

Štefan Stare
*21. 12. 1878 + 12. 5. 1952

mama Frančiška Stare

Ohranili bomo v naših srcih trajno hvaležen spomin na tebe dragi očka!

Borci NOV

na dodatni plošči:

ŠTEFAN STARE

  PADEL 1945

 POD GOLICO

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik 7. 12. 2017
17.9.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Jesenice
2174 PLANINA, 351
5184
Lokavec, Spominsko znamenje padlim partizanom

Na iz delno obdelanega kamna zidanem obeležju, zaključenem s simbolom Triglava, je vzidana marmorna plošča z vklesanim napisom. Posvečeno je štirim partizanom, ki so leta 1943 padli v bližini. Spominsko znamenje je bilo odkrito 27.04.1981.

EŠD 24537

Spomenik stoji na desni strani stare, od plaza poškodovane ceste Lokavec - Predmeja, v predelu Jožkova štala, 1,4 km od razcepa stare in nove ceste iz Lokavca na Predmejo

V NEPOSREDNI BLIŽINI TEGA KRAJA
SO PADLI ZA SVOBODO KOT ŽRTVE
FAŠISTIČNEGA NASILJA 8.2.1945
KRAPEŽ IVAN  OTLICA 8
ROJ. 14.11.1880
IN TRIJE NEPOZNANI PARTIZANI
IX. KORPUSA NOV
27.4.1981                   ZB NOV
                           OTLICA - KOVK

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
1.4.2020. 00:00
M. Kermavnar, 8.8.2021, fotografije
Ajdovščina
K. o. 2381 Lokavec, parc. št. 1852/417
5630
Trava, Grob dveh partizanov

Pravokoten okvirjen grob, v katerem sta pokopana padla partizana. Na njem je postavljen nagrobnik v obliki pravokotne granitne plošče z vklesanim napisom.
EŠD 22547

Grob leži ob jugozahodnem pokopališkem zidu. Trava, Loški Potok

zvezda

PADLA ZA SVOBODO

BARAGA FRANC   1924 - 1945

IN NEZNANI PARTIZAN

SLAVA   JIM!

                                          ZB  DRAGA

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 19.5.2020 D.Divjak 21.4.2021,3.11.2022
3.11.2022. 00:00
D.Divjak dodal fotografije in tekst s plošče 22.4.2021, dopolnil podatke 3.11.2022
Grob(išče)
LOŠKI POTOK
K.o.: 1585 - TRAVA, št.parc.: 1757/2
2493
Spominsko obeležje pri Domu kulture

Na manjši tlakovani ploščadi pred glavno fasado ormoškega Doma kulture na Skolibrovi ulici je urejeno spominsko obeležje, sestavljeno iz ploskovne skulpture v spomin padlim borcem NOB ter iz petih prostostoječih spominskih plošč z imeni prisilno mobiliziranih v nemško vojsko ter imeni ostalih žrtev vojne.

Ploskovna skulptura je ostanek prvotnega obeležja (postavljenega 1. 11. 1950, po podatkih s fotografije, ki je del krajevne zgodovinske zbirke iz Središča od Dravi), sedanja ureditev pred Domom kulture, dopolnjena s spominskimi ploščami in stopničasto urejeno tlakovano ureditvijo pred celotnim obeležjem, pa je novejšega datuma.

Pred Domom kulture, Skolibrova 17, Ormož

SVET UMIT V VAŠI KRVI
BO VNAPREJ BOLJ ČIST.
                   (MATEJ BOR)
                PADLIM V NOB
                         1941-1945

.

                NOVAK ALOJZ
         ČERMEZELJ JOSIP
         KARBA MARJETKA
        SKOLIBER MARTIN
        ŠOŠTARIČ SREČKO
           ŠTUCL LJUDMILA
          BRUMEN STANKO
                     ČARF JURIJ
                HERGA JANEZ
                 JEREMIC IVAN
                  KRAJC ALBIN
                  PLAVEC IVAN
                  ŠULEK JOŽEF
        TRSTENJAK JANEZ
  VLAJSAVLJEVIČ VASO
            ZADRAVEC CIRIL
                  ŽIGER FRANC
                 PEVEC MILAN
       GOMIONIK STANKO
   ROGANOVIČ DIMITRIJ

Obstoječi spomeniki
Janko Prejac Dopolnil D.Divjak, 12.maj 2020
12.5.2020. 00:00
Ormož
K.o.: 331-ORMOŽ, št.parc.: 470
2095
Grobišče in spomenik prvim krškim borcem in ostalim padlim, Krško

Ploščad obnovljena 1980, spomenik 2011. Grobišče, urejeno leta 1950 (po drugem viru 1946; projektant ing. Anton Žigante), prekriva tlakovana ploščad, na kateri je spredaj cvetje in pet pokrovov grobnic, zadaj pa steber z vklesanim posvetilom in imeni padlih. Prekop posmrtnih ostankov je bil 2.decembra 1945.

Opomba: pri Mirku Pircu je zapisano, da je padel na Pošillniku, pravilno Polšniku pri Litiji, glej osmrtnico Slovenski poročevalec, 1. 12. 1945, str.8, D. Divjak

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 130.

http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=28080&submit.x=0&submit.y=0

Pokopališče Krško.

PADLIM BORCEM ZA SVOBODO            
KAPLAN ZDENKO    ROJ.    1922    
KAPLAN MILAN           "        1918    
KAPLAN RADO           "        1912    
PRESKAR TONE         "        1920    
KASTELIC RAJKO      "        1916    
KASTELIC FRANC      "        1922    
GRABAR JOŽE           "        1922    
JERNEJC PETER       "        1905    
URANJEK IVANKA      "        1919    
PADLI   30. 7. 1941    V   DOBRAVI
.
RADANOVIČ DUŠAN  ROJ.1921 PADEL V ILOVI GORI            
HERCEG BRUNO  ROJ.1910 PADEL V TREBELNIKU            
PIRC MIRKO  ROJ. 1921 PADEL V POŠILNIKU P. LITIJI            
ZAVRIČ MILKA  ROJ. 1925 PADLA V ILOVI GORI            
RUMPRET IVKO  ROJ. 1924  PADEL V SPODNJE JAVORJE          
ROSTOHAR HILDA  ROJ. 1926 PADLA V POHORJU            
BIZJAK FRANCI  ROJ. 1907 PADEL V GRADINJU-KOSTANJEVICA     
OCEPEK HINKO ROJ. 1922 PADEL 1945 V SLIVNJAK BRKINI
.
.
                        SLOVENIJI STE DALI MLADA ŽIVLJENJA
                        TRPLJENJA NE ZABI NIKDAR NAŠ ROD
                        RAZSTRELJENA PRSA, ŠE KRI JE ZEVRELA
                        LJUDSTVO LE, NAROD, BLA SKRB JE VSEM
                        EN DIH-ŠE, TO ZADNJI JE BIL – DOMOVINA!            

Obstoječi spomeniki
Anton Petrovič, 6. 8. 2017 29.januar 2021- dopolnil D.Divjak 17.avgust 2021, 26.8.2023- dopolnil D.Divjak
26.8.2023. 00:00
29.1.2021 - dopolnil podatke, D.Divjak 17.8.2021 vnesel imena in priimke s plošče D.Divak 26.8.2023 popravil iz Pošilniku v Polšniku, D.Divjak
spominsko obeležje na pokopališču
Krško
K.o.: 1321-LESKOVEC, št.parc.: 994/1, Župnija Krško
8345
Ljubljana, pokopališče Dravlje, Šoba Tonček

Sistory navaja Ime in priimek: Anton Šoba, Oče: Anton, Mati: Ivana, Datum rojstva: 29. 1. 1924, Kraj rojstva: Iška vas, Kraj bivanja: Ljubljana, Dravlje, Datum smrti: 00. 00. 1944, Kraj smrti/izginotja: pri Podturnu, Kraj pokopa: NULL.

» [besedilo pod fotografijo] … in Anton Šoba – Zvonko, sin delavca električne cestne železnice iz Dravelj in partizan od poletja 1941 (padel pri Podturnu leta 1944)  […] Seznam borcev 1. slovenskega proletarskega udarnega bataljona Toneta Tomšiča, […] Šoba Anton-Zvonko *1925 Ig pri Ljubljani    +Podturen […]« (Franci Strle, Tomšičeva brigada, Uvodni del, Ljubljana, 1980, str. 524, 535, 543)

(iskalnik grobov Žale, Dravlje, spletni naslov: https://grobovi.zale.si/# )


Pokopališče Dravlje, Ljubljana, Oddelek: [5], Vrsta; [11], Grob: [3]

                       RODBINA ŠOBA
SIN TONČEK   * 29. 1. 1924 PADEL ZA SVOBODO 1944

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 24.5.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič
24.5.2023. 00:00
družinski nagrobnik
Ljubljana
K. o. 1738 - Dravlje, parc. št., 253
5609
Visole, spomenik NOB

Spomenik (23 m visoka obelisku podobna forma iz aluminijaste pločevine na granitnem podstavku) padlim domačinom v NOB. Postavljen je bil 1961, načrt zanj je izdelal arh. Branko Kraševac.

Ob spomeniku stoji informacijska tabla z opisom spomenika.

  • EŠD 20163
Spomenik stoji severno od jedra vasi Visole, ob cesti proti Turiški vasi na Pohorju. Hiša v bližini: Visole 83

DALI SO ŽIVLJENJA ZA SVOBODO

V NARODNO OSVOBODILNI VOJNI

BERA FRANC

BLAŽIČ FRANC 

BLAŽIČ JANEZ

BLAŽIČ JOŽEF

BLAŽIČ GREGOR

BRENCE JOŽE

BRENCE MATIJA

DEGIAMPIETRO FURJO

GRACELJ FRANC

GRACELJ RUDOLF

GREGORIČ LROPOLD

JANŽIČ SIMON

JANŽIČ MATIJA

JUHART ANTON

KANCLER ANTON

KANCLER MILAN

KANGLER ANICA

KOS FRANC I.

KOS FRANC II.

KOS MARTIN

KOPRIVC JOŽE

KMETEC JOŽE

MAUER HERMAN

MLAKAR HENRIH

MLAKAR IVAN

OJCINGER RIHARD

PETROVIČ MIHAEL

STOPAR FRANC

STEGNE ALOJZ

STEGNE MARIJA

ŠKRBINEK FRANC

ŠKRBINEK ANTON

ŠERBAK IVAN

ŠERBAK MIRAN

ŠEGA JANEZ

ŠEGA FERDO

ŠEGA EVA

ŠPES JURIJ

ŠPES JANEZ

TRAMŠEK ANTON

VODUŠEK KARL

VODOVNIK JURIJ

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar 18. 5. 2020
24.8.2023. 00:00
Dodal fotografije Romana Zupanca. M. Hladnik 4. 8. 2023
obelisk in infotabla
Slovenska Bistrica
2227
Štab VDV, Podturn pri Dolenjskih Toplicah

Sredi vasi Podturn v križišču ceste, ki iz Soteske pelje proti Črmošnjicam in dalje proti Beli krajini, je pri odcepu za Dolenjske Toplice na obcestni fasadi hiše Podturn pri Dolenjskih Toplicah št. 21 pritrjena spominska plošča s posvetilom.

Lastniki hišo prenavljajo, spominska plošča pa je do zaključka prenove shranjena na Zavodu za varstvu kulturne dediščine v Novem mestu.

V središču Podturna, h. št. 21, križišče za Dolenjske Toplice. Koordinate S 45º 44' 330,25"; V 015º 02' 28,98"

V tej hiši je deloval od aprila do decembra 1944 štab 1. bataljona 1. brigade VDV

Odbor in Krka - TOZD zdravilišče

Uničeni spomeniki
Dušan Škodič, 26.8.2017, Franc Kulovec 1.11.2019
23.12.2024. 00:00
Dodal posnetka hiše brez plošče in začasno spremenil oznako v odstranjeno. M. Hladnik 23. 12. 2024
Plošča
Dolenjske Toplice
KO PODTURN, Pc. št. 2354/2, *86
3359
Spominska plošča žrtvam Črne roke, Ponikve

Pravokotna kamnita plošča s kovinskim napisom (odkrita leta 1980) je posvečena trem članom Zakrajškove družine, očetu Edvardu ter sinovoma Edu in Dušanu, ubitim junija 1944.

EŠD 21950

Edvard Zakrajšek: SIstory navaja Ime in priimek: Edvard Zakrajšek, Oče: Anton, Mati: NULL, Datum rojstva: 31. 01. 1978, Kraj rojstva: Vrhnika pri Ložu, Kraj bivanja: Ponikve, Stara občina: Videm – Dobrepolje, Nova občina: Dobrepolje, Poklic ( soc. status):  trgovec z lesom, Datum smrti/izginotja: 22. 06. 1944, Kraj smrti/izginotja: Velike Lašče, Kraj pokopa: Velike Lašče.

Edvard Zakrajšek: SIstory navaja Ime in priimek: Edvard Zakrajšek, Oče: Edvard, Mati: Ivanka, Datum rojstva: 07. 01. 1916, Kraj rojstva: Ponikve, Kraj bivanja: Ponikve, Stara občina: Videm – Dobrepolje, Nova občina: Dobrepolje, Datum smrti/izginotja: 22. 06. 1944, Kraj smrti/izginotja: Velike Lašče, Kraj pokopa: Velike Lašče.

Dušan Zakrajšek: SIstory ne ponudi podatkov.

»Štiri kilometre od Velikih Lašč proti Dobrepoljam je ob cesti vas Ponikve. Prva hiša v vasi stoji na samoti, čeprav je tik ob cesti. Pod hišo teče potok Raščica, za hišo pa je čudovito gozdnato pobočje.

Lastnik hiše Edvard Zakrajšek je bil lesni trgovec. Imel je žago in za domačo rabo še mlin. Z ženo Ivanko sta imela dva krepka in pridna sina ter tri brhke hčerke. Pred vojno so bili vsi pri sokolih in v društvu kmečkih fantov in deklet.

Že od prvih dni vstaje so bili vsi v družini za OF in proti okupatorju. Zakrajškov sin Edvard je bil med organizatorji OF v domači okolici. Pri njih doma so se oglašali vidni funkcionarji OF, posebno 1942. leta, ko so se umaknili iz Ljubljane na Dolenjsko in jih je pot vodila mimo Zakrajškove hiše, kjer so se odpočili, dobili potrebne informacije, nadaljnje zveze in hrano. Zaradi aktivnega dela za OF sta bila Zakrajškova fanta Edvard in Dušan več kot leto dni v italijanski internaciji. Za to delo je družina dobila največje priznanje s tem, da je bil oče Edvard izvoljen za odposlanca zgodovinskega zbora odposlancev slovenskega naroda, ki je zasedal od 1. do 3. oktobra 1943. leta v Kočevju.

Zakrajškova družina je bila srečna, poštena in delavna. Marsikateri domobranski lenuh jim je zavidal. Posebno taki, ki so raje postopali s puško v rokah in morili domače ljudi, kot pa da bi kmetovali. Ko je nekega poletnega dne sonce najbolj žgalo, so velikolaški črnorokci pobili vse tri moške člane Zakrajškove družine: očeta in dva sina. Na dan zločina so bili v Zakrajškovi hiši oče Edvard, star 66 let in njegova 62-letna žena Ivanka, ki je smrtno bolna ležala na postelji, 30-letna hčerka Vanda, 28-letni sin Edvard in 24-letni Dušan. Hčerki Nada in Mira sta bili odsotni. Mati in vse tri hčerke še živijo, toda od tistihmal se je ustavilo mlinsko kolo in od nekdaj mogočne žage so ostali le strohneli sledovi.

Vanda mi je smrt očeta in dveh bratov opisala takole:

' 22. junija 1944 leta okrog pol devetih se je po pobočju izza naše hiše iz gozda usula skupina domobrancev. Med njimi so bili Kožar, Vintar, Levstek, Peček in drugi. Seveda ni manjkalo tudi kaplana Malovrha. Najprej so aretirali očeta, ki je sedel pri žagi, in brata Dušana, ki je stal pri cirkularju in rezal les. Edvarda so aretirali v mlinu.

Visok, plečat domobranec mi je ukazal, da moram z njim v hišo. Zahteval je, naj mu odprem blagajno. Doma smo imeli veliko železno blagajno. Medtem ko sem odpirala, se je domobranec oziral po sobi in tuhtal, kaj bi še lahko odnesel s seboj. Njegovo nepazljivost sem takoj izkoristila. Ko sem odprla blagajno, sem zagrabila šop denarja in ga potisnila med star papir pred blagajno.

Ja, kje pa imate denar? je vprašal in zijal v prazno blagajno. Komaj sem zadržala smeh. Iz sobe je odnesel radioaparat, daljnogled, nahrbtnik, plašče za kolesa in razno orodje.

Pred hišo niso nikogar zasliševali. Odpeljali so jih po gozdni poti za hišo proti Velikim Laščam. Okrog poldneva so vaščani Velikih Lašč slišali strele iz gozdička nad železniško postajo. Mi teh strelov nismo slišali, ker smo predaleč in ob potoku. V bližini tistega gozdička je jasa, na kateri so takrat otroci pasli krave. Videli so, kako je manjša skupina domobrancev v spremstvu kaplana Franca Malovrha gnala naše v gozd. Otroci so opazili, da so se domobranci sami vrnili iz gozda.

Naslednjega dne je mama prosila ženo nekega zdravnika, naj gre vprašat na nemško komando v Velike Lašče, če oni kaj vedo, kje so oče in brata. Nemci so ji odgovorili, da nimajo pojma, kaj vse počnejo domobranci, ki pobijajo ljudi na svojo roko, to je samovoljno.

Kmalu so vaščani začeli šušljati, da so jih pobili. Mesec dni pozneje smo odkrili dva groba. Oče in Edvard sta bila skupaj pokopana, Dušan pa precej naprej, kot da je hotel pobegniti. Ljudje so vedeli povedati – to so domobranske družine slišale od morilcev – da jih je kaplan Malovrh hotel pred smrtjo spovedati, a mu je oče odgovoril, da se z morilcem ne bo pogovarjal o poštenosti in grehih, o Bogu in nebesih. Pri prekopu smo videli, kako so bili stolčeni. Morilci so bili isti kot pri vseh drugih zločinih v tukajšnji okolici.

Po umoru so hodili k nam z vozovi in odvažali les. Imeli smo ga 600 kubičnih metrov. Odpeljali so nam vse vozove. Dan za dnem so prihajali ropat. Še zadnji dan, ko so se že umikali proti Koroški, so nam vzeli pisalni stroj.

Tistega dne, ko so odpeljali očeta in brata, so za hišo pustili velik letak z narisanimi vislicami, na katerih je visel obešenec, spodaj pa je pisalo Smrt aktivistom OF.

Ko je mati okrevala in jih opazovala, kako odvažajo les, jih je zmerjala: Vi, Kristusova vojska, morilci, roparji, zginite mi izpred oči, stran! Nekega domobranca je to tako zjezilo, da ji je odvrnil: Poslušaj, če ne bi bila tako stara, bi te ubil. Mamo je to še bolj raztogotilo, skočila je pokonci, razgalila prsi in zavpila: Če ti še ni dosti krvi, ubij me in se napij.'«

(Jože Vidic, »Vi, Kristusova vojska, morilci …«, Po sledovih črne roke, Ljubljana: Založba Borec, 1982, str. 509–512)

S ceste Škofljica-Kočevje se na Rašici zavije levo proti Videm Dobrepolju. Okoli 100 m za krajevnim znakom v obliki malega kozolca in napisa dobrodošlice je na desni strani nekdanji mlin. Do njega vodi kratka dovozna makadamska cesta preko dveh mostičev. Plošča je dobro vidna s cesta na fasadi stavbe Ponikve 74.

                   ZVEZDA

      IZ TE HIŠE JE "ČRNA ROKA"

    22.6.1944 ZVERINSKO UBILA

        ZAKRAJŠEK EDVARDA

ODPOSLANCA KOČEVSKEGA ZBORA

      SINA EDOTA ROJ. 7.1.1916

     IN DUŠANA ROJ. 28.10.1920

   VZOR BITI DRUGIM. TO DOSEČI.

       TI BODI VZOR NAJVEČJI!

1.6.1980               ZZB NOV DOBREPOLJE

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 31. julij 2018 Dopolnil podatke D.Divjak, 2. januar 2021
21.10.2023. 00:00
2.1.2021-dopolnil podatke D.Divjak M.Kermavnar, 21.10.2023, dopolnil Opis po predlogi Zdenke Primožič
Spominska plošča
Dobrepolje
K.o.: 1796-Cesta, št.parc.: 1176/39