| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ihan, pokopališče, Kvas Anton |
Sistory navaja: Ime in priimek: Anton Kvas, Oče: Jurij, Mati: Marija, Datum rojstva: 30. 05. 1902, Kraj rojstva: Prelog, Kraj bivanja: Prelog, Stara občina: Ihan, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): mizar, Datum smrti/izginotja: 05. 10. 1944, Kraj smrti/izginotja: Sv. Križ pri Moravčah, Kraj pokopa: Ihan. »188. KVAS Anton-Damjan, iz Preloga pri Domžalah, aktivist OF. Najprej so
kamniški domobranci ujeli dva kurirja v Vinjah. Drugi dan, 5. oktobra 1944, so
ujeli njega in tri aktiviste in jih ubili. (Vir: Dr. Tone Ferenc, Ljudska oblast
v kamniškem okrožju 1944, str. 171, Zbornik, Kamnik 1479–1979)« |
Pokopališče Ihan, Iskalnik grobov Domžale, Ihan, P: C, V: 1, S: 1 1 (Iskalnik grobov Domžale, Ihan Dostop: 12. 6. 2024) |
[razpelo] ANTON 30. 5. 1902 - 5. 10. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 12.6.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
12.6.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1964 Ihan, parc. št. 151 |
|
Ihan, pokopališče, Rape Vladimir in Marjan |
Vladimir Rape: Sistory navaja: Ime in priimek: Vladimir Rape, Oče: Jože, Mati: Alojzija, Po domače: Rapetov, Datum rojstva: 25. 07. 1925, Kraj rojstva: Zaboršt, Kraj bivanja: Zaboršt, Stara občina: Ihan, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): Ni podatka, Datum smrti/izginotja: 13. 02. 1945, Kraj smrti/izginotja: Martinj vrh, Kraj pokopa: Ljubljana. Opomba: Podatek o dnevu rojstva je v Sistory (25.) drug kot na nagrobniku
(6.).Vladimir Rape je napisan tudi na spomeniku v Spominskem parku pri cerkvi
Sv. Martina v Stražišču pri Kranju. Marjan Rape: Sistory navaja: Ime in priimek: Marijan Rape, Oče: Jože, Mati: Alojzija, Po domače: Rapetov, Datum rojstva: 09. 09. 1927, Kraj rojstva: Domžale, Kraj bivanja: Zaboršt, Stara občina: Ihan, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): dijak, Datum smrti/izginotja: 28. 09. 1945, Kraj smrti/izginotja: pri Drganjih Selih, Kraj pokopa: Dolenjske Toplice. Opomba: Sistory navaja letnico smrti 1945. Marjan Rape je napisan tudi na spominski plošči 13 padlim dijakom srednje šole v Domžalah. |
Pokopališče Ihan, Domžale, Iskalnik grobov Domžale, Ihan, P: C, V: 1, S: 7 (Iskalnik grobov Domžale, Ihan Dostop: 12. 6. 2024). |
[križ] MARJAN 9. 9. 1927 pad. 28. 9. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 12.6.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
12.6.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1964 Ihan, parc. št. 151 |
|
Dušan Mravljak - Mrož |
1953. leta je bila odkrita plošča v stavbi pljučnega oddelka dr. Dušana Mravljaka-Mroža na Slivniškem Pohorju s posvetilom članu Pohorskega bataljona Dušanu Mravljaku. Vir: Milan Ževart, Po sledovih NOB, str. 331. . ALI JE TO DVOJNIK MK zapisa: "Dr. Dušan Mravljak" https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:7872_x1738108.992435705_y5859396.678043737_s15_b362 |
Slivniško Pohorje 7, Pljučni oddelek. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
14.11.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Maribor |
— |
|
Žarščina |
V zaselku Žarščina je delovala v baraki nad vasjo telefonska centrala. Bila je izdana in enota X. Mass jih je obkolila ter tri partizane ustrelila. |
Iz Kanala se peljemo na Lig in po Kanalskem Kolovratu proti Brdam. Pod Korado, kjer je križišče in spomenik prisege borcem zavijemo desno in se spustimo po cesti do zaselka Žarščina, kjer je spoominska plošča. Plošča je bila obnovljena v mesecu marcu 2020. |
V LETIH 1944 -1945 JE DELOVALA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič |
6.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Kanal ob Soči |
2275 PLAVE, 1752 |
|
Dunaj -- selske žrtve |
Na marmorni plošči je pod besedilom pritrjenih 13 lesenih jagod in leseno rezilo sekire, ki simbolizirajo glave žrtev in giljotino. V spominsko
sobo,
v kateri je ta plošča, vodijo vrata z napisom
"GEDENKSTÄTTE". Skoznja vstopimo v predprostor, ki je za sedaj prazen, a
predsednik sodišče Friedrich Forsthuber je napovedal, da bo spomladi 2024 v njej
urejena širša predstavitev žrtev nacionalsocialističnega sodnega režima. Na
nekdanje morišče vstopimo skozi naslednja vrata z napisom "ZUM
HINRICHTUNGSRAUM". Na levi steni je velika fotografija giljotine, s kakršno so
nacisti pokončevali obsojence. V kotu, obloženem s keramičnimi ploščicami, je
oltar in ob njem pipa, na katero je bila pritrjena cev za splakovanje krvi. Na
tleh je odtok za kri, sedaj prekrit z mrežo -- stojalom za sveče. Vse spominske
plošče so na desni steni. Na zadnjo steno je obešenih več trakov v barvah
avstrijske zastave in z napisom "Niemals vergessen".
Po priključitvi Avstrije k Tretjemu rajhu leta 1938 so bili mnogi tamkajšnji Slovenci vpoklicani v Wermacht. Nekateri se pozivu niso odzvali, ampak so se skrili, mnogi na ozemlje sosednje Jugoslavije. Podobno velja za nekatere, ki so vojaščino že služili. Med njimi je bil tudi Tomaž Olip iz Sel. Ko so Nemci leta 1941 zasedli še Jugoslavijo, se je vrnil v domačo vas in si junija 1942 v Hlipovčnikovem jarku zgradil skrivni bunker. Tako kot številni drugi dezerterji, ki se jih je oprijel naziv »zeleni kader«, je velikokrat pomagal partizanom, a se jim ni pridružil. Po izdaji zajetega Petra Blažiča je gestapo 1. decembra vdrl v bunker ter v njem prijel Olipa in Jaka Oražeja. V bunkerju je našel tudi Olipov dnevnik. V prvih mesecih 1943 so sledile številne aretacije koroških aktivistov, nekaterih razkritih tudi na podlagi Olipovega dnevnika. Proti 134 je celovški gestapo vložil ovadbe zaradi veleizdaje. Petintridesetim, vključno z omenjenima, so začeli na ljudskem sodišču v Celovcu soditi 7. aprila. Zloglasni sodnik Roland Freisler, ki je za to priložnost prišel iz Berlina, jih je dva dni kasneje trinajst obsodil na smrt. Prepeljali so jih v »sivo hišo« na Dunaj, kjer so jih 29. aprila obglavili z giljotino. Čeprav niso bili vsi prav iz Sel, ampak so bili nekateri tudi iz okoliških krajev, so znani kot "selske žrtve". (Povzeto po Brigitte Entner: Kaj človek vse doživi!/Was der Mensch alles erlebt! Mohorjeva družba, Celovec 2018) . Ploščo so ob 50. obletnici zločina postavili Center avstrijskih narodnosti in vaščani Sel. . Soba je javnosti dostopna vsak prvi torek v mesecu ob 15. uri. O tem obveščata stekleni plošči v nemščini in angleščini obakraj vhoda na sodišče. . Glej obeležje na cerkvi na avstrijskem Koroškem, Sele - Fara |
Dunaj, Plošča je nameščena v spominski sobi (nekdanjem prostoru za usmrtitve) v pritličju deželnega sodišča za kazenske zadeve ("siva hiša") na Landesgerichtsstrasse 11. |
IM GEDENKEN AN DIE OPFER
DER NS-GEWALTHERRSCHAFT, DIE AUFGRUND IHRER VOLKSGRUPPENZUGEHÖRIGKEIT UND IHRER DEMOKRATISCHEN GESINNUNG VERFOLGT WURDEN V SPOMIN IN OPOMIN! NJIM NA ČAST! DICSÖSÉG EMLÉKÜKNEK! ČEST JEJICH PAMATCE! PATIW TUMENGE! ERRICHTET AM 50. JAHRESTAG DER ENT- HAUPTUNG DER 13 OPFER AUS ZELL/SELE UND DEN BENACHBARTEN SÜDKÄRNTNER GEMEINDEN. IN AUF- RECHTER EHRERBIETUNG * ÖSTERREICHISCHES VOLKS- GRUPPENZENTRUM * BÜRGER AUS ZELL/SELE * 29.4.1993 Nad to ploščo je še deset medeninastih plošč s 536 imeni žrtev nacionalsocialističnega sodnega režima v letih 1942 do 1945. Med njimi je tudi več slovensko zvenečih imen in seveda vseh 13 "selskih žrtev". Njihova imena so zapisana po nemško: . DOUJAK JOHANN GREGORITSCH FRANZ KELICH FLORIAN KELICH ULRICH OLIP MARIA OLIP THOMAS ORASCHE BARTHOLOMÄUS ORASCHE JAKOB ORASCHE JOHANN PASTERK GEORG PRISTOVNIK FRANZ SCHUPANZ MICHAEL WEINZERL FRANZ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, po besedilu in fotografijah Mojce in Janija Luštrek |
26.9.2023. 00:00 |
— |
— |
spominska plošča |
Avstrija |
— |
|
Partizanska bolnišnica R6 Javoršica-Loka pri Žusmu |
Delno vkopan objekt pravokotnega tlorisa je zgrajen iz brun, prekrit s strešno lepenko, na katero je bila nasuta zemlja. Bolnica z oznako R6 je bila zgrajena leta 1944. V njej je bilo prostora za 12 ranjencev, bolničarko, kuharico in oskrbnika. Obnovljena je bila leta 1977 in 2002. EŠD 15616 https://www.turizem-sentjur.com/Kulturna-dediscina/Partizanska-bolnisnica-R-6-v-Javorsici/ Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Ob lokalni cesti Loka pri Žusmu-Virštanj.
Dostop:
z avtom: iz smeri Gorica pri Slivnici—Dobrina—Virštanj do domačije na levi strani, označeno z informativno tablo.
peš: od domačije Žlender-Bah (kjer se nahaja tudi ključ od bolnice) 700 m po kolovozu
|
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 30.03.2019 |
30.3.2020. 00:00 |
— |
— |
Rekonstrukcija partizanske bolnišnice-zemljanke |
Šentjur |
— |
|
Ljubljana, Žale, Medvedšek Viktor |
Sistory: Ime in priimek: Viktor Medvedšek, Datum rojstva: 16.01.1923, Kraj rojstva: Ljubljana, Dravlje, Datum smrti / izginotja: 08.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Allach/Dachau, Kraj pokopa: Allach |
Ljubljana, pokopališče Žale, oddelek [11B], vrsta [2], grob [3]. Iskalnik grobov ga ne najde. |
RODBINA MEDVEDŠEK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 14.11.2022, po slikah in besedilu M. Luštrek |
9.3.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 9.3.2023, Prenesel iz skupinskega zapisa v samostojni zapis. |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
|
PLOŠČA PADLIM GARIBALDINCEM |
Informacija ANPI Čedad. |
V Bači pri Modreju zavijemo za Podbrdo in po 2 km je na desni strani most - brv. Plošča je stebru mosta. |
V NOČI 1. JANUARJA 1945 JE NA TEJ BRVI ČEZ REKO BAČO BRIGADA "GUIDO PICELLI" JURIŠNE DIVIZIJE GARIBALDI-NATISONE, KI JI JE POVELJEVAL GINO LIZZERO "ETORE", KASNEJE ODLIKOVAN Z VOJAŠKO MEDALJO ZA HRABROST, PADLA V NACISTIČNO ZASEDO. V SPOPADU JE PADLO 17 PARTIZANOV, 23 PA SO JIH UJELI IN ODPELJALI V IZGNANSTVO V NEMČIJO. SMRT FAŠIZMU- SVOBODA NARODU LETO 2020 . LA NOTTE DEL 1°GENNAIO 1945, SU QUESTA PASSARELA ATTRAVERSANTE IL FIUME BAČA, LA BRIGATA "GUIDO PICELLI" DELLA DIVISIONE D`ASSALTO GARIBALDI-NATISONE, COMANDATA DA GINO LIZZERO "ETORE" MEDAGLIA D`ARGENTO AL VALOR MILITARE, CADE VITTIMA DI UNA IMBOSCATA NAZISTA: 17 FURONO I PARTIGIANI UCCISI IN COMBATTIMENTO MENTRE ALTRI 23 VENNERO CATTURATI E DEPORTATI IN GERMANIA. MORTE AL FASCISISMO-LIBERA`AI POPOLI ANNO 2020 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič 1.september 2020
Dopolnil D.Divjak-18.januar 2021 |
18.1.2021. 00:00 |
— |
18.1.2021-dopilnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Tolmin |
K.o.: 2246-MOST NA SOČI, št.parc.: 1190/1 |
|
Družina Planinc |
Spominska plošča v spomin družine Planinc. Planinc Franc-Utaha je bil skavtski organizator in sekretar SKOJ v Celju. Julija 1941 je bil aretiran in 10. avgusta 1941 ustreljen. V akciji proti sorodnikom borcev, talcev in aktivistov NOV je bila avgusta 1942 družina aretirana in odgnana v koncentracijsko taborišče.
Planinc Franc, krojač, posledice intern.Planinc Jožefa, gospodinja, internirankaPlaninc Franc, krojač, talecPlaninc Anton, brivski pom., borecPlaninc Ivanka, gosp. pom., internacijaPlaninc Jožefa, šivilja, interniranka |
Cinkarniška pot 2, Celje |
[zvezda] V TEJ HIŠI JE DO 1941 ŽIVELA ZVESTA DRUŽINA PLANINČEVIH FRANC, JOŽEFA, FRANC, ANTON, IVANKA, JOŽICA, DVA SINOVA, DVE HČERI IN MATI. ŽIVLJENJE SO MORALI DATI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
s.Gradišnik 28. 4. 2022 |
21.8.2022. 00:00 |
— |
Fotografije Urh Ferlež 21. 8. 2022. |
Spominska plošča |
Celje |
1074 SPODNJA HUDINJA, 1647 |
|
Fram, osrednji spomenik NOB |
Spomenik je posvečen padlim domačinom v drugi svetovni vojni, odkrit je bil leta 1973.
|
Ob cesti skozi Fram, na JV vogalu osnovne šole (Turnerjeva 120). |
ŽRTVOVALI STE ŽIVELJENJA ZA SVOBODO |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 24. 5. 2018 |
21.9.2023. 00:00 |
— |
Spomenik so enkrat po letu 2018 prestavili pred pokopališče Fram. Nadstrešek se je pri tem verjetno tako poškodoval, da so ga nadomestili z novim, ki je nekoliko drugače oblikovan. Zaradi zgodovinskih fotografij sem prvotno mesto spomenika označil z zeleno zvezdo. -- Po informaciji R. Zupanca M. Hladnik 21. 9. 2023 |
kamniti stebri in marmornata plošča z betonskim nadstreškom |
Rače - Fram |
— |
|
Sveti Lovrenc, gasilski dom |
Plošča je posvečena 27 smrtnim žrtvam. Vas se je po vojni imenovala Gornja vas. KLS, Žalec |
Gasilski dom Sveti Lovrenc 25, 3312 Prebold |
1941 [zvezda] 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano
Stane Gradišnik 3. 5. 2020 |
8.2.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 8.2.2024, dodal Besedilo na spomeniku in katastrske podatke |
Spominska plošča na zidu. |
Prebold |
K. o. 1004 Gornja vas, parc. št. 778/3 |
|
Ribnica, Jože Petek, pokopališče Hrovača |
Na družinskem grobu Petkovih je napisan tudi Jože Petek, ki je padel 3. januarja 1945 ob napadu Nemcev na Lučko kočo nad Lučami. Na plošči je napisan datum smrti 5. januar 1945. https://www.ribnica24.eu/ribnica/joze-petek-110-let-rojstva-in-50-letnica-petkove-galerije/ |
Krajevno pokopališče v Hrovači po glavni poti mimo cerkve proti novemu delu. Nagrobnik je ob sami poti na desni strani, na drugi strani je grob ribniškim duhovnikom |
DRUŽINA PETEK JOŽE *31.8.1912 +5.1.1945 . Opomba: datum smrti je bil 3.1.1945, 5.1.195 so Nemci usmrtili ostale zajete partizane/D. D. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 20.11.2023, 28.0.2024 |
28.10.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal posnetke, 28.10.2024 |
Grob |
Ribnica |
K.o.: 1626-GORIČA VAS, št.parc.:1019/2 |
|
LJUBLJANA - Spominska plošča ureditvi objekta ob obletnici KPJ |
Spominska plošča je bila odkrita septembra 1959 na pobudo uprave Gostinskega šolskega centra Ljubljana na objektu Pod gozdom 12. Plošča je posvečena ureditvi šolske delavnice Gostinskega šolskega centra v Ljubljani v prostorih tedanjega hotela Bellevue, ki so jo odprli ob priložnosti praznovanja 40. obletnice ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije (beograjski kongres leta 1919 in vukovarski kongres leta 1920). Čeprav je objekt danes v skrajno zanemarjenem stanju, je plošča na njem še vedno vzidana. Vir: Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 44. |
Plošča je vzidana na pročelju razpadajočega hotela Bellevue na naslovu Pod gozdom 12, na vogalu levo od glavnega vhoda. V bližini hale Tivoli, dostop po Vodnikovi cesti, ki se nadaljuje v Pod gozdom, ali mimo hale Tivoli po Cesti na Bellevue. |
GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER LJUBLJANA ŠOLSKA DELAVNICA HOTEL BELLEVUE PREUREJENA V ČASU 40 OBLETNICE KPJ SEPTEMBRA 1959 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
22. avgust 2021 D. Divjak |
29.3.2024. 00:00 |
— |
Hotel je pogorel in je le še razvalina; fotografije so iz leta 2008. M. Hladnik 3. 9. 2021
M. Kermavnar, 29. 3. 2024, dodal fotografijo 1 iz knjige Spomin je moč.
I. Smiljanić 30. 4. 2025 dodal fotografiji 2 in 3 in spremenil status v ohranjen. |
Spominska plošča |
Ljubljana |
K.o.: 1740 - SPODNJA ŠIŠKA, št.parc.:1312/1 |
|
Zgornje Gorje, pokopališče, Šoklič Vinko |
SIstory navaja Ime in priimek: Vincenc Soklič, Oče: Vinko, Mati: Ivana, Po domače: Pri Medvedu, Datum rojstva: 23. 03. 1903, Kraj rojstva. Zgornje Laze, Kraj bivanja: Zgornje Laze, Datum smrti/izginotja: 30. 03. 1945, Kraj smrti/izginotja: Sinji vrh, Kraj pokopa: NULL. »[…]127. SOKLIČ VINCENC Rojen 13. marca 1903 na Zgornjih Lazah v kmečki družini. Kmalu po prihodu okupatorja je začel sodelovati s partizani. Nazadnje pa se je februarja 1945 priključil borcem tudi sam. Dodeljen je bil Gradnikovi brigadi, v boju za Sinji vrh pa je 30. aprila 1945 padel.« (Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 471- ob fotografiji) |
Pokopališče Zgornje Gorje |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 20.7.2023, po besedilu Zdenke Primožič. |
20.7.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Gorje |
K. o. Zgornje Gorje, parc. št. 93/2 |
|
Spominska plošča na Ravniharjevi, p.d. Kalanova hiša |
Spominska plošča, odkrita 18. decembra 1950, je posvečena članom te družine, ki so dali življenje za svobodo. 14. decembra 1941 so se bratje Joško, Janko, Polde in Lojze odzvali klicu k ljudski vstaji. Vstopili so v Jelovško četo Cankarjevega bataljona in se udeležili največjih bojev tega bataljona. Pomniki NOB na Škofjeloškem (glavni in odgovorni urednik Krapež Stane). Ljubljana: Borec, 1980, str. 167-168. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 255. |
Dostop je iz Stare Loke ccr. 4,5 km do Križne Gore. Hiša stoji nad Gostilno pri Boštjanu proti Planici. |
V SPOMIN JUNAKOM NOB IZ TE HIŠE SO SE BRATJE RAVNIHAR PRVI V LETU 1941 ODZVALI KLICU K NARODNI VSTAJI VSTOPILI V OBOROŽENO BORBOPROTI FAŠISTIČNIM OKUPATORJEM IN NJIHOVIM DOMAČIM PLAČANCEM TER DALI SVOJE ŽIVLJENJE ZA SVOBODO IN NEODVISNOST JOŠKO ROJEN 27. 5. 1916 PADEL 27.3.1942 JANKO " 28.3.1924 " 9.9. 1942 POLDE " 28.10.1918 " 9.9. 1942 LOJZE " 18.6.1917 " 14.3. 1943 MINKA " 10.11.1914 " 23.3.1945 SLAVA NEPOZNANIM BORCEM ZA SVOBODO! KO - ZBNOB STARA LOKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Gantar Lado in Gantar Davor |
13.9.2023. 00:00 |
— |
Prestavil oznako z napačne lokacije na h. št. 8 na dejansko na h. št. 9 in dodal sveži boljši sliki. -- M. Hladnik 13. 9. 2023 |
Spominska plošča iz hotaveljskega marmorja, velikosti 70 krat 60 m |
Škofja Loka |
— |
|
Franc Gomilšek, Benedikt |
Ob nemški ofenzivi 27. oktobra 1943 je dekan Gomilšek skušal skušal posredovati pri nemških vojakih. Naletel je na dr. Hermanna Görgerja, ki ga je prepoznal iz časa ptujskih zaporov, kar je bilo zanj usodno. Po izropanju njegovega stanovanja so ga odpeljali in ga 29. oktobra na cesti iz Dobrniča pri Rdečem Kalu dvesto metrov od prve hiše ustrelili. Pokopan je v Dobrniču.
|
Levo od glavnega vhoda v cerkev sv. Benedikta, Sveti Benedikt v Slovenskih goricah. |
[kelih] Spomin Ob 25 letnici njegove smrti – |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M, Hladnik 6.5.2021
D.Divjak 26.8.2022, 24.3.2023
R. Zupanec, 23. 9. 2023 |
23.6.2024. 00:00 |
— |
D.Divjak,dodal povezavi in dopolnil podatke 26.8.2022, dodal posnetek 24.3.2023
Označil kot obstoječe, popravil mikrolokacijo, dodal tri lastne fotografije, popravil besedilo lokacije, k.o. in parcele.
R. Zupanec, 23. 9. 2023
M. Kermavnar, 23.6.2024, dopisal besedilo na plošči. |
Spominska plošča |
Benedikt |
520 Benedikt, *71 |
|
Plošča relejni kurirski postaji P 26 |
Ni podatkov. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji1234 |
Ko se peljemo iz vasi Krn proti parkirišču na planini Kuhinja ob cesti kjer je pet hiš na levi strani na stavbi št.21, stoji plošča. |
[zvezda]
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič 26.12.2018
1.marec 2021 dopolnil D.Divjak |
1.3.2021. 00:00 |
— |
1.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 26. 8. 2023, fotografija 3/2 Mojce Luštrek |
Spominska plošča |
Kobarid |
K.o..: 2226-VRSNO, št.parc.:607/2 |
|
Marija Draksler - Marjana |
Bronasti doprsni kip na kamnitem podstavku je bil posvečen Mariji Draksler - Marjani (1903-1973), v Ljubljani rojeni šivilji, ki se je med obema vojnama začela politično udejstvovati in je bila zaradi podpore komunizmu do leta 1941 desetkrat v zaporu. Postala je članica pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo in članica mestnega partijskega komiteja za Ljubljano. Med drugo svetovno vojno se je po kratkotrajni aretaciji umaknila v ilegalo in v ljubljanski Šiški aktivno delovala pri organizaciji upora, zbiranju orožja in drugih akcijah. Poleti 1942 je odšla v partizane, kjer je kot politična aktivistka delovala na različnih področjih. Po vojni je opravljala številne politične funkcije, med drugim je bila ljudska poslanka v slovenski republiški skupščini in članica glavnega odbora AFŽ, delala pa je tudi v zgodovinskem arhivu. Na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Dravlje so ji v avli doma za starejše občane, ki je nosil njeno ime, odkrili doprsni kip, delo akademskega kiparja Antona Sigulina. Svečano odkritje je bilo 26. aprila 1983, ob deseti obletnici njene smrti. Danes kipa ni več v prostorih DSO, kljub poizvedbam njegova usoda ni jasna. Viri: Jože Čurin, "V spomin na Marijo Draksler - Marjano", Javna tribuna, maj 1983, str. 17 (vir slike 2) (povezava). Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 61-62 (vir slike 1). |
Kip je stal v avli Doma starejših občanov Ljubljana-Šiška na Kunaverjevi ulici 15, vendar ga tam ni več. |
MARJANA DRAKSLER |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
30.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip |
Ljubljana |
— |
|
Grobovi in obeležje borcem NOV in žrtvam fašizma na starem pokopališču v Trbovljah. |
Vir: Trbovlje, Pomniki našega boja, str.77. Na starem pokopališču je bil nagrobnik PADLIM ZA SVOBODO. ob preselitvi pokopališča v 70.letih, spomenik ni bil prestavljen na novo lokacijo. Na nov spomenik so prepisali le imena padlih. ..................................................... Ob južnem zidu je bilo na nekdanjem mestnem pokopališču v Trbovljah 63 samostojnih grobov s 102 pokopanimi borci NOV. Vsi so bili urejeni v vrsti, kot samostojni grobovi z enakimi spominskimi ploščami, pritrjenimi na pokopališki zid in osrednjim večjim grobiščem s centralno spominsko ploščo. Grobove borcev omenja tudi različna literatura: Vodnik po partizanskih spomenikih, Založba Borec 1978 (“Na starem pokopališču, pri stavbi občinske skupščine, urejeno skupno grobišče trboveljskih revolucionarjev”) in Krajevni leksikon III, DZS 1976, str 412 (“S. od občinske skupščine je pokopališče na Brodih, kjer je vrsta grobov padlih borcev NOB, med drugim tudi grob narodnega heroja Alojza Hohkrauta”) V sedemdesetih letih je bilo zgrajeno novo pokopališče za mesto Trbovlje pri naselju Gabrsko. Iz nejasnih razlogov je bil tudi del pokopališča z grobovi borcev opuščen in spremenjen v navadni park. Pokopališki zid z grobovi je bil razrušen. Prekopi niso bili izvršeni, tako, da so posmrtni ostanki borcev pokopani še vedno na istem mestu. Na mestu partizanskih grobov pa je bila narejena brežina z stopniščem v obliki amfiteatra. Tukaj pokopani, ki še vedno niso bili prenešeni na novo pokopališče, nimajo postavljenega nobenega spomenika. Njihova imena so izpisana le na spomeniku vsem padlim v NOV, v spominskem parku novega krajevnega pokopališča v Gabrskem. herojgrob123 |
Staro pokopališče v Trbovljah |
PADLIM ZA SVOBODO |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
12.5.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik opravil razgovor z vodjem pokopališča, 12. 5. 2023 |
več nagrobnikov |
Trbovlje |
— |
|
Pavlu Pancetu, Čepovan |
Na marmorni spominski plošči je vklesan napis padlemu borcu v NOV Pavlu Pancetu. Postavljena je bila leta 1947. EŠD 21931 |
Na skali na desni strani ceste Čepovan - Lokovec.
Koordinate: S 46.04159, V 13.77840. |
[križ] PAVEL PANCE iz Kranja, roj. 10. 3. 1927. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, Mara Bolčina, Čepovan, foto 1988, dopolnila P. K. 19. 5. 2020 |
3.7.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 3. 7. 2024, uredil besedilo na plošči in dodal fotografiji 3/1 do 3/3 Mojce Luštrek, dodal koordinate, premaknil zvezdico na rob ceste, kjer v resnici stoji in čeprav je stala na koordinatah zapisanih v Lokaciji. |
spominska plošča |
Nova Gorica |
K. o. Čepovan. parc. št. 149, Kmetijska lastniška skupnost |
|
Spomenik izgnancem druge svetovne vojne |
Spomenik izgnancem druge svetovne meje je postavljen na obcestnem opornem zidu in simbolizira vračanje izgnancev s tega območja po svetovni vojni ter razmejitveno črto med Italijo in Nemčijo po sredini naselja Krmelj. Mejna črta v podobi bodeče žice je vtisnjena v oporni zid in v tla pred spomenikom. Spomenik so odkrili v letu 1996, avtor pa je sevniški umetnik Rudi Stopar. EŠD 29872 |
Spomenik na opornem zidu je na severnem delu naselja v neposredni bližini nekdanje šole oziroma predvojne rudniške bolnišnice, pri h. št. 96. |
Spomenik izgnancem druge svetovne vojne 41 45 95 POMLAD 45 JE PRINESLA LEPŠE SONCE, MOČNEJŠE, ŽAREČE IN PTICE SELIVKE SO SE VRNILE V SVOJE VALOVITE GRIČE DOMOVINE. NE VSE, PRENEKATERE SO OSTALE V GLOBELI ZLA TUHE ZEMLJE. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ljubo Motore, 15. 3. 2018
D.Divjak 18.4.2022 |
18.4.2022. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil zapis in podatke 18.4.2022 |
Kovinsko betonska konstrukcija |
Sevnica |
K.o.: 1389 - GOVEJI DOL, št.parc.: 567/11 |
|
Krašnja, pokopališče, Žibert Jože |
Sistory navaja: Ime in priimek: Jože Žibert, Oče: NULL, Mati: Frančiška, Po domače: Jernačev, Datum rojstva: 16. 07. 1927, Kraj rojstva: Krajno Brdo, Kraj bivanja: Krajno Brdo, Stara občina: Krašnja, Nova občina: Lukovica, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): posestnikov sin, Datum smrti/izginotja: 11. 04. 1944, Kraj smrti/izginotja: Golnik, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija. »Na spomeniku v Krašnji pa niso napisani […]
Jože Žibert-Jernačev iz Krajnega brda, r. 1927. Ubil ga je drobec mine na pragu domače hiše 10. aprila 1944.«
(Stane Stražar, Črni graben, Od Prevoj do Trojan, Lukovica: Kulturno-umetniško društvo Janko Kersnik Lukovica,1985, str.895, 896)
Opomba |
Pokopališče Krašnja, od glavnega pokopališkega vhoda (stopnice) po tlakovani poti, levo, 7. vrsta, 4 grob (od zidu, z leve strani vrste).
|
[križ, reliefna podoba Kristusa] JERNAČEVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 20.6.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
20.6.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Lukovica |
K. o. 1931 Krašnja, parc. št. 185 |
|
Bolnica v Županovem lazu |
Spomenik v bližini delujočim snežniškim partizanskim bolnišnicam je delo kiparja Petra Černeta, odkrit leta 1976. Na betonskem podstavku s posvetilom je iz hrasta izdelana skulptura štirih partizanov, ki nosijo ranjenca na nosilih. EŠD 24750 https://obelezja.wordpress.com/2018/03/19/zupanov-laz-spomenik/ Vir: fotografija Miloš Toni, Obeležja Cerknica, obelezja.wordpress.com Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 in Bolnica1234 |
Na Županovem lazu ob razpotju poti, jugozahodno od Babnega Polja. |
V TEH GOZDOVIH SO BILE V LETIH 1942 DO 1945 SNEŽNIŠKE PARTIZANSKE BOLNIŠNICE. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
Dopolnil D.Divjak, 25. maj 2020
16.marec 2021 dopolnil D.Divjak |
10.5.2022. 00:00 |
— |
16.3.2021 dodal fotografijo D.Divjak
Fotografije M&J Luštrek 9. maja 2022.
Slovenska vojna partizanska bolnica Snežnik (SVPB - S) je sestavljena iz vrste manjših bolnišničnih postojank na različnih lokacijah, ki jih kaže zemljevid z informacijske table pri spomeniku na Županovem lazu (https://obelezja.wordpress.com/2018/03/19/zupanov-laz-spomenik/#jp-carousel-2953). Z masivnimi hrastovimi šesterokotnimi tablami so jih označili v 70. letih (najbrž leta 1976). Mitja Jerič jih je popisal v Vodiču po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom (2009). Logarji so mu pomagali najti lokacije, on pa se je menda oddolžil tako, da je poskrbel za njihovo označitev še s kovinskimi ploščami na bližnjih skalah. -- M&J Luštrek |
bolnica |
Loška dolina |
K.o.: 1651-BABNOPOLJE, št.parc.: 135/4 |
|
Žetale, žrtvam vojn |
V Občini Žetale so leta 2008 na platoju pred mrliško vežico odkrili spominsko obeležje žrtvam 1. in 2. svetovne vojne. |
Žetale, pokopaliišče |
PADLI V VOJNI OD 6. DO 17. APRILA 1941 KUNSTEK ANTON ROJ. 1917 ŽETALE PADLI V NARODNO – OSVOBODILNEM BOJU HORVAT JOŽEF ROJ. 1922 ČERMOŽIŠE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 17. 5. 2021 |
3.8.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 3.8.2024, dodal imena na spomeniku in fotografije 3/3 do 3/5 |
— |
Žetale |
K.o.: 506 Žetale, parc. št. 7/4 |
|
Štefan Lotrič, Martinj Vrh |
Spominska plošča na osnovni šoli v Martinj Vrhu je posvečena Štefanu Lotriču, ustanovitelju pionirskega odreda »Ratitovec«. Ploščo so odkrili 23. maja 1980, dostop do šole v Martinj Vrhu je z Jesenovca. Štefan Lotrič, rojen 21. novembra 1928 v Železnikih, je bil 20. decembra 1943 imenovan za poveljnika pionirskega odreda Rdeča roža v Železnikih, od marca 1944 se je odred imenoval Ratitovec. Pionirji iz Železnikov in okolice so od začetka okupacije po svojih močeh pomagali pri raznih akcijah proti okupatorju, bili so obveščevalci, kurirji, zbirali so hrano in drug material za partizane, pogosto pa so celo sodelovali v vojaških akcijah. Štefan Lotrič in njegova družina so bili zaradi njegovih drznih akcij izgnani v Begunje in nato v Goričane. Iz Goričan je Štefanu uspelo pobegniti, priključil se je kurirjem na karavli G-3. Padel je 4. aprila 1945 v zadnji sovražnikovi ofenzivi pri Mšiču v Martinj Vrhu. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 191-192. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/martinj-vrh.html EŠD 21078 |
Na OŠ, dostop do šole v Martinj Vrhu je z Jesenovca. |
NA TEM MESTU JE DNE 4. APRILA 1945 PADEL 15. LETNI ŠTEFAN LOTRIČ ORGANIZATOR P. O. RATITOVEC RK ZSMS |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
19.4.2022. 00:00 |
— |
Ni sprememb, poroča Mihael Simonič 18. 4. 2022. |
Spominska plošča |
Železniki |
K. o. 2070 Martinj Vrh, parc. št. 562/3 |