| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Bohinjska Češnjica |
Spominski plošči 13 padlim članom Gasilskega društva Bohinjska Češnjica ter 26 borcem in žrtvam NOB. Obe plošči sta delo kamnoseka Franca Lagondra, odkriti sta bili 18. decembra 1955 (padlim domačinom in 27. novembra 1955 (padlim gasilcem). Odkritje sta organizirala Občinski odbor ZZB NOV Srednja vas v Bohinju oz. Gasilsko društvo Češnjica v Bohinju. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 247 (navedeno leto odkritja 1956). Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 93-94. EŠD 16371 |
Bohinjska Češnica 79, gasilski dom. |
[zvezda] PADLI * †
* † VEČNA JIM SLAVA [gasilski simbol z zvezdo] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 5. 2013, 17. 4. 2017
D.Divjak 14.10.2022 |
14.10.2022. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 1.10.2022
M. Kermavnar, 20.7.2024, dodal fotografiji 3/1 in 3/2, uredil besedilo na plošči. |
spominski plošči |
Bohinj |
K.o.: 2196-BOHINJSKA ČEŠNICA, št.parc.: 68/1 |
|
DOLNJA BRIGA-Spominska plošča Okrožna komisija VOS |
Avtor idejnega osnutka ni znan. Spominska plošča je bila odkrita 1981. Vir: mag. Irena Škufca, “Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 Na ruševinah nekdanje šole sta vzidani tonalitni plošči (odkriti 1981) z vklesanim napisom. Posvečeni sta sedežu okrožne komisije VOS, padlima borcema in centralni tehniki KPS (12A), ki je v šoli delovala spomladi 1944. EŠD 24215 |
V vasi Donja Briga, na ruševinah nekdanje šole (prej Dolnja Briga 10), ob cesti v vzhodnem delu vasi. |
Na ruševinah nekdanje šole (danes hišna številka 10) je vzidana črna marmornata plošča (56x62 cm) z napisom: SEDEŽ OKROŽNE KOMISIJE VOS K.S. KOČEVSKA REKA 1981 |
— |
— |
— |
— |
Vasja Marinč, 7. 3. 2017
25.april 2021 dopolnil D.Divjak |
25.4.2021. 00:00 |
— |
25.4.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Kočevje |
K.o.: 1608-BRIGA, št.parc.: 3692/5 |
|
Trata - Kočevje |
Na mestu nekdanjega partizanskega pokopališča je stal kenotaf, visok 25 metrov. Kdaj so ga odstranili, ni znano. Danes tu stoji spominsko obeležje v obliki ošiljene konice, visoko okoli 1,5 metra s štirimi napisi. V letih 1948/1949 je potekala akcija zbiranja posmrtnih ostankov padlih borcev po Kočevski. Vseh 167 zbranih ostankov so pokopali na partizansko pokopališče na Trati, nasproti cerkve Chorpus Christi. Načrte zanj je izdelal arhitekt ing. Milan Bižal. Z novo prostorsko ureditvijo pa je bilo kasneje določeno, da se to pokopališče ukine. Ostali podatki niso znani. Posmrtne ostanke so 1968 prekopali na novo mestno pokopališče na Črnomaljski cesti. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 |
V Kočevju, na Trati, v bližini cerkve |
V SKUPNI GROBNICI LE KONČNO NAŠLI SVOJ VEČNI MIR. . TU JE POČIVALO V LETIH 1949-1968 167 PADLIH BORCEV NOV. . PREKOPANI SO NA MESTNO POKOPALIŠČE LETA 1968. . PADLI V RAZNIH KRAJIH DOMOVINE SO IMELI TU ZAČASNI GROB. Ostali podatki niso znani. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 8.3.2017
D. Divjak 30.1.2022, 8.2.2025 |
8.2.2025. 00:00 |
— |
D. Divjak dopolnil podatke 30.1.2022, dodal članek s fotografijo iz DL, 8.2.2025 |
Spomenik - park |
Kočevje |
K.o:: 1577 - KOČEVJE, št.parc.: 777 |
|
Spomenik borcem Šercerjeve brigade. |
V začetku decembra 1944 je Šercerjeva brigada zadrževala nemške ofenzivne sunke, usmerjene proti osvobojenemu ozemlju, na položajih Sv. Anton-Skorno-Gneč. Boji so trajali štiri dni in šele nemško topništvo je prisililo brigado k umiku. Brigada je izgubila 19 borcev. Na vaškem pokopališču je spominska plošča ob skupnem grobu borcev Šercerjeve brigade. Vir:Vodnik po partizanskih poteh,str:600. |
Za gostilno Acman v Penku zavijemo levo v hrib proti vrhu Skornega, proti cerkvi Sv. Anton. |
SLOVENSKA ZEMLJA POVSOD GROBOV SI TIHIH POLNA. V SPOMIN IN ZAHVALO VSEM, KI SO DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA OSVOBODITEV IN OBRAMBO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE LETA 1944. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik, 25. 6. 2020 |
24.11.2021. 00:00 |
— |
Posnetki obnovljenega spomenika 24. 4. 2021 Mojca Luštrek.
S. Gradišnik, opis in vir, 16.2.2022. |
Spominska plošča na skai. |
Šoštanj |
— |
|
ŠOŠTANJA-Spominska plošča padlemu prvoborcu Janku Vrabiču |
V 19. stol. zgrajena dvonadstropna stavba s poudarjeno arhitekturno
členitvijo. Dom revolucionarja in prvoborca Janka Vrabiča (1903-1969), obeležen
s kamnito spominsko ploščo. |
Kajuhova cesta 13, Šoštanj |
V TEJ HIŠI JE ŽIVEL IN DELOVAL JANKO VRABIČ MEDICINEC, ČLAN
SKOJ-a IN MK KPJ ŠOŠTANJ-VELENJE. LETA 1941 IZSELJEN V SRBIJO, KJER JE
NADALJEVAL S PARTIJSKIM DELOM. PADEL JE KOT KOMISAR 1.BATALJONA ŠUMADIJSKE
BRIGADE NA ČELU SVOJEGA BATALJONA 5. 12. 1943 V PRIJEPOLJU. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik, 29. 5. 2020
19.marec 2021 dopolnil D.Divjak
9. 10, 2021 dodal fotografijo S.Gradišnik. |
19.3.2021. 00:00 |
— |
19.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Plošča na fasadi. |
Šoštanj |
K.o.: 959-ŠOŠTANJ, št.parc.: 845 |
|
Ljubljana, spominski park na Žalah, Rudolf Ravbar in Anton Čop |
Rudolf Ravbar in Anton Čop sta bila med tistimi 28 žrtvami, ki so jih domobranci prepeljali iz Ljubljane na območje, ki ga domačini imenujejo Volčje jame in jih tam, le nekaj dni pred osvoboditvijo Ljubljane, kruto pobili. Po vojni so bili njihovi posmrtni ostanki prekopani. SIstory navaja: Ime in priimek: Rudolf Ravbar, Oče: Ivan, Mati: Ivana, Priimek matere: Kante, Po domače: NULL, Datum rojstva: 08.02.1908, Kraj rojstva: Črešnjice pri Frankolovem, Kraj bivanja: Ljubljana, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): pravnik, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Volčje jame na Turjaku, Kraj pokopa: Ljubljana, Žale, Država pokopa: Slovenija SIstory navaja: Ime in priimek: Anton Čop, Oče: Anton, Mati: Marija, Priimek matere: Zupan, Po domače: NULL, Datum rojstva: 02.07.1920, Kraj rojstva: Jesenice, Kraj bivanja: Ljubljana, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): študent prava, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Volčje jame (Turjak), Kraj pokopa: Ljubljana, Žale, Država pokopa: Slovenija Gerslo: turjaškežrtve123 |
Ljubljana, pokopališče Žale [B], oddelek [TAL], vrsta [L0], grob [808] |
RUDOLF RAVBAR 1908 - 1945 ANTON ČOP 1920 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 17.1.2025 |
17.1.2025. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Ljubljana |
K.o.: 1736-BRINJE I., št.parc.: 682/11 |
|
Škocjan, pokopališče, Lebar Vid |
Sistory navaja: Ime in priimek: Vid Lebar, Oče: Franc, Mati: Marija, Po domače: Starčev, Datum rojstva: 15. 06. 1915, Kraj rojstva: Prevalje, Dob, Kraj bivanja: Prevoje, Stara občina: Lukovica, Nova občina: Lukovica, Poklic (soc. status): mizar, Datum smrti/izginotja: 25. 4. 1945, Kraj smrti/izginotja: Vranja Peč, Kraj pokopa: Dob. »Med pripravami na vstajo v kamniškem okraju je k Ivanu Vovku, peku v Lukovici, prišel Vid Lebar-Starčev s Prevolje in dejal, da je zadolžen za izvedbo sabotažne akcije. Zvečer 27. julija 1941so se po dogovoru zbrali Ivan Vovk, Vid Lebar in Franc Lebar-Lebarjev s Prevolj in odšli na Bobovnik, kjer naj bi porušili telefonske drogove in uničil telefonsko zvezo med Moravčami in Lukovico. Naročeno jim je bilo, naj čakajo na močno eksplozijo in požar v Remčevi tovarni, kar naj bi pomenilo začetek vstaje. Ker tega znaka upora ni bilo in ker so zaslišali korake, mimo je namreč prišla lukoviška orožniška patrulja, akcije niso izvedli. […]
Padli v NOB in žrtve okupatorja / V krajevnih skupnostih Prevoje in Rafolče […]
Vid Lebar-Starčev s Prevolje, r.1915, padel leta 1945 na Vranji peči.«
(Stane Stražar, Črni graben, Od Prevoj do Trojan, Lukovica: Kulturno-umetniško društvo Janko Kersnik Lukovica1985, str. 772, 773, 890
Opomba: Vid Lebar je napisan tudi na partizanskem spomeniku v Prevojah. |
Pokopališče Škocjan, [Elektronski vir] Iskalnik grobov Domžale, Škocjan, P: A, V: 1, S: 1 8. Dostop: 20. 6. 2024. |
[križ] VID LEBAR * 15. 6. 1915 padel 25. 4. 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 22.6.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
22.6.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1946 Studenec, parc. št. 1 |
|
HOČEVJE |
Nazaj upognjeno betonsko znamenje, odkrito 1977, je obdano z okrasnim
zelenjem. Na njem sta pritrjeni zglajeni pravokotni tonalitni plošči, posvečeni
konec leta 1941 v bližini padlemu Milanu Ličnu - Čortu in še šestim drugim
padlim borcem V. SNOUB. Zadnjih 6 padlih partizanov so dodali kasneje. Sodelovali v veliki bitki v Suhi krajini, ki je trajala od 16. do 20. marca, ko je Cankarjeva brigada poskušala zavzeti sovražno postojanko v Hočevju. ZB NOV Videm – Dobrepolje je spomenik odkrila leta 1977 Vir: Pomniki NOB v občini Ivančna Gorica, str. 303
|
Na peščeni ploščadi v vzhodnem delu vasi, nasproti gasilskega doma, Hočevje 19.. |
Na prvi so pod vklesano peterokrako zvezdo Kajuhovi verzi: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik , 23.10.2021 D.Divjak |
23.10.2021. 00:00 |
— |
23.10.2021 dodal fotografije in podatkr D.Divjak
|
Spomenik |
Dobrepolje |
— |
|
Gomilsko |
Iz kamnitih pravokotnih blokov s podstavkom in na sprednji strani pritrjeno ploščo z napisom. Spomenik je postavljen v spomin padlim 54 borcem in žrtvam NOB, odkrito l. 1958 po osnutku V. Jordana iz Gotovelj.
|
Pri šoli nasproti župnišča pri cerkvi v Gomilskem, h. št. 34. |
V SPOMIN PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM IZ NARODNOOSVOBODILNE BORBE 1941 1945 . BORCI SOKLIČ FRANC 11.12.1912 17.11.1941 CIZEJ IGNAC 21.7.1919 31.7.1942 BLATNIK IVAN 10.12.1923 17.4.1944 KNEZ IVAN 28.8.1908 17.7.1944 MALIS JOŽE 8.3.1905 8.1944 VIRANT IVAN 16.11.1897 3.9 1944 CIZEJ JOŽE 26.3.1923 15.9.1944 KOŠENINA MIRKO 23.10.1910 20.10.1944 LOBNIKAR ANTON 4.5.1903 20.10.1944 CIZEJ FRANC 27.3.1922 30.10.1944 KORUN FRANC 27.3.1922 8.11.1944 CIZEJ IVAN 1.12.1919 14.11.1944 CIZEJ ALOJZ 6.6.1922 15.11.1944 PRIMOŽIČ JOŽE 3.3.1929 11.1944 TEKAVC KARL 27.7.1927 21.11.1944 POTOČNIK MARTIN 19.10.1900 21.11.1944 ROVŠNIK PAVEL 25.1.1911 12.1944 PRAPROTNIK JOŽE 30.1.1909 24.12.1944 KOSEM IVAN 3.7.1904 20.12.1944 BLATNIK VIKTOR 29.4.1927 1.1.1945 MUHOVIC JOŽE 3.3.1921 18.1.1945 KOŠENINA KERL 19.10.1908 2.1945 BORIN FRANC 29.9.1907 7.1.1945 JAVORŠEK KONRAD 16.12.1906 1945 . ŽRTVE PLASKAN IVAN 9.5.1914 10.8.1942 TURK ALBIN 2.3.1900 1941 BOŽIČ ALOJZ 25.5.1900 15.11.1941 KOSMELJ LEOPOLD 10.11.1912 6.1942 DRČA IVAN 27.3.1900 7.7.1942 RANČIGAJ IVAN 8.10.1893 28.10.1942 LOBNIKAR FRANC 3.3.1919 22.7.1942 SLANDER VINKO 23.7.1923 30.7.1942 ŽILNIK FRANC 15.11.1909 30.7.1942 STROŽER AMALIJA 2.7.1924 15.8.1942 KOSMELJ JOŽE 5.3.1921 15.8.1942 DRČA FRANC 31.3.1921 15.8.1942 STROŽER FRANC 26.3.1912 19.9.1942 STROŽER ROZALIJA 26.6.1888 24.9.1942 RAJOVEC ROZALIJA 24.7.1921 2.10.1942 LOBNIKAR FRANC 15.9.1883 10.1942 PLASKAN VERA 16.11.1893 22.11.1942 PLASKAN FERDO 13.5.1896 19.12.1942 KOVČE MAKS 18.2.1904 1942 CIZEJ FRANC 5.12.1920 14.1.1943 LOBNIKAR FRANČIŠKA 7.1.1894 2.1943 ZAVRŠNIK IZIDOR 4.4.1917 10.3.1943 CIZEJ MARIJA 21.11.1917 19.3.1943 CIZEJ SILVA 23.12.1923 23.3.1943 PINTER JUSTINA 8.4.1904 16.4.1943 LOBNIKAR HELENA 15.4.1909 10.7.1943 ROVŠNIK ANTON 1899 9.31.1944 DRČA FRANC 10.1.1873 9.4.1945 CIZEJ HELENA 14.5.1881 22.5.1944 ROJNIK FRANC 30.3.1912 10.3.1944 BOŽIČ IVAN 2.12.1902 14.3.1945 KOK ANTON 29.12.1906 1945 . SLAVA JIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik nedokončano |
7.5.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 27.9.2022, napis na spomeniku |
— |
Braslovče |
1008 GOMILSKO, 23 |
|
Stanko Cajnkar, rojstna hiša |
"Ob nemški zasedbi je bil 1941 izgnan." (SBL) "Med vojno je bil od leta 1941 do 1944 kaplan v Košani in Črnomlju na osvobojenem ozemlju. Od leta 1945 do 1974 je sodeloval v verski komisiji LRS oziroma SRS in bil izvoljen v ustavodajno skupščino in Svet narodov zvezne skupščine, ter bil član Sveta republike SRS." Pokopan je pri Svetem Tomažu.
|
Savci 65 |
[reliefna podoba] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
9.6.2024. 00:00 |
— |
— |
spominska soba, plošča, infotabla |
Sveti Tomaž |
— |
|
Franc Ritonja, Mala Nedelja |
Franc Ritonja, mati Jozefa Pintarič, oče Franc, roj. 4. 8. 1927 Precetinci, kraj smrti Gradec (Sistory) V Gradcu so pokopavali talce, preveriti, če ne gre za mobiliziranca v nemško vojsko. Franc Ritonja, Sistory Sistory: Osebni podatki: priimek: Ritonja Franc, oče Franc, mati Jozefa, priimek matere Pintarič, datum rojstva 04.08.1927, kraj rojstva Precetinci, naslov Precetinci, stara občina Mala Nedelja, nova občina Ljutomer, pokrajina Spodnja Štajerska, zakonski stan samski, poklic (soc. status) ?, narodnost Slovenec, spol moški; Podatki o smrti: vojni status: Nemška vojska, kraj smrti: Gradec, država smrti: Avstrija, država pokopa: ?, vzrok smrti: ?, povzročitelj smrti: ? Viri: Inštitut za novejšo zgodovino: Upravna enota Ljutomer, Krajevni urad Mala Nedelja, Sektor za upravno-notranje zadeve, RMK Mala Nedelja, l. 1927, str. 51, zap. 48., Gradivo Zveze društev mobiliz. Slovencev v nem. vojsko /na INZ/, Ljutomer-Radgona, št.143 |
Pokopališče Mala Nedelja |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
9.6.2024. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Ljutomer |
— |
|
TRBOVLJE-Spominska plošča spominski pomnik VOS-OF okrožja revirjev |
— |
Ulica 1.junija 15, v stavbi je muzej, plošča je na betonski steni pred muzejem. |
. Na levi strani zvezda z napisom VOS in OF . V NARODNOOSVOBODILNI VOJNI SO BORCI VARNOSTNO OBVEŠČEVALNE SLUŽBE OF OKROŽJA REVIRJEV IZVEDLI ŠTEVILNA REVOLUCIONARNA DEJANJA IN V SPOPADIH S SOVRAŽNIKI DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA . BALOH BLAŽ 4.6.1944, BORIŠEK JANEZ 4.6.1944, DROBEŽ OTO 23.5.1944, KNIFIC FRANC 16.6.1944, STRMOLE FRIDERIK 15.6.1944. . TRBOVLJE 1.6.1980 VOS OF REVIRJEV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
17.9.2021 D.Divjak |
17.9.2021. 00:00 |
— |
S.Gradišnik dodal fotografije 8.3.2022. |
Spominska plošča |
Trbovlje |
K.o.: 1871 - TRBOVLJE, št.parc.: 741/1 |
|
Rudarski dom. |
Med največjo rudarsko stavko v zgodovini Revirjev leta 1923 so trboveljski rudarji in komunisti z udarniškim delom, s prispevki in delnicami zgradili svoj Rudarski dom, imenovan tudi Dom komunistov. Tu so imele sedež revolucionarne organizacije. Upravljali so ga rudarji prek svoje zadruge. Ob spopadu 1.junija 1924 so ga orjunaši zažgali, a ga je delavstvo rešilo ter se je kot zaščiten spomenik iz predvojnega revolucionarnega dogajanja ohranil do današnjih dni.Na restavriranem Rudarskem domu, za novim Delavskim domom v središču Trbovelj, je vzidana spominska plošča.Vir: Vodnik po partizanskih poteh. |
Trg svobode 9. |
NA TEM MESTU SO 1. JUNIJA 1924 SKOJEVCI DOŽIVELI PRVI VEČJI OGNJENI KRST V ZMAGOVITEM SPOPADU Z ORJUNO.PO VZGLEDU HEROJSKEGA SKOJ-a SE VZGAJA MLADO POKOLINJE V NEUSTRAŠENE BORCE ZA ZMAGO PRAVIČNE STVARI. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
27.3.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča. |
Trbovlje |
— |
|
Spomenik Malgaju in tovarišem |
Ob regionalni cesti Ravne - Dravograd na desni strani ceste ob odcepu za selovec na Dobrijah v bližini domačije Blatnik na Dobrijah stoji spomenik, ki je posvečen komandantu koroških borcev - prostovoljcev Franju Malgaju in tovarišem. Spomenk je zasnoval arhitekt Pengov. spomenik je prvotno stal nad avtobusno postajo Dobrije. Leta 2015 pa so ga prestavili na sedanjo lokacijo . (Delo je vodilo društvo Franjo Malgaj na Ravnah) Na približno 4 m visokem kvadratnem spomeniku, zidanem iz belega granita, ki ima na vrhu knežji kamen s peterokrako zvezdo, so tri bronaste plošz napisi in pesmimi Karla de4stovnika - Kajuha in Rudolfa maistra - Vojanova |
Levo od regionalne ceste Dravograd - Ravne na Koroškem v kraju Dobrije pri odcepu za Selovec. (Tik za železniškim mostom v Dobrijah levo) |
MALGAJU IN TOVARIŠEM, KI SO PADLI V BORBAH ZA KOROŠKO 1918 - 1945 LEPO JE VEŠ MAMA LEPO JE ŽIVETI TODA ZA KAR SEM UNRL BI HOTEL ŠE ENKRAT UMRETI (Karel Destovnik-Kajuh) O JAZ NE SPIM, LE ČAKAM ČAS, ČAKAM VAS, DA GREMO SKUPAJ ČEZ ŠENTVID MED BRATE NAŠE ZILO PIT (Rudolf Majster - vojanov) |
— |
— |
— |
— |
Alojz Ovnič, 15. april 2017
18.10.2021 D.Divjak |
18.10.2021. 00:00 |
— |
Slike 4 Bor1974, 01.II.2021
18.10.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Kvadratni granitni steber s stiliziranim knežjim kamnom na vrhu in peterokrako zvezdo |
Ravne na Koroškem |
K.o.: 879 - KOROŠKI SELOVEC, št.parc.: 443/8 |
|
Lahovče |
Spominsko obeležje je postavil krajevni odbor ZB NOV Cerklje in ga ob obletnici dogodka 4. oktobra 1959 slovesno odkril. Izdelano je po načrtu gradbenega tehnika Hinka Cigliča. Prostovoljno ga je na svojo pobudo leta 2015 obnovil Ivan Krivec. Vir: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 194. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 231.
|
Spomenik se nahaja pred cerkvijo na pokopališču v Lahovčah. |
[zvezda] V BORBI Z OKUPATORJEVIMI HLAPCI SO NA TEM MESTU PADLI BORCI VI SNOUB SLAVKA ŠLANDRA 4. 10. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivo Krivec in Petra Ropret |
12.10.2023. 00:00 |
— |
Standardiziral ime spomenika. M. Hladnik 8. 6. 2023
M.Kermavnar, 12.10.2023, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 Zdenke Primožič |
Blok surovo obklesane naravne skale z zglajeno ploskvijo za napis, ki je vklesan in rdeče obarvan. |
Cerklje |
2115 LAHOVČE, 476 |
|
Partizanska tehnika Krim |
Mojca Luštrek o obeležju piše: Pod ploščo štrli iz stene odkrušeno držalo za venec. Na polici pod steno, na kateri je plošča, leži nekaj tramov, morda ostankov "rekonstrukcije", iz skal in kamnov pa je sestavljena majhna miza. Še odlomek iz Kočarjeve knjige: »Omenil sem že, da je v Iški delovala tudi partizanska ciklostilna tehnika "Krim" v času od marca do julija oz. avgusta 1943. V Iško (pod Benkotom na Ustju oz. vštric Smrekovca) so jo prestavili z Jezera (Podpeško jezero). Prostor z barako je bil viden šele, ko si stal tik pred barako-tiskarno, ki je bila kot objekt zelo pomembna, sicer je ne bi skrili na tako težko dostopnem mestu. Barako, velikosti okoli 2,5-3 × 4 m so postavili na malem platoju, dolgem okoli dvajset in širokem od enega in pol do treh metrov; "prislonjena" pa je bila na mogočno skalno steno okoli 120 višinskih metrov nad Iško /.../. Od vode navzgor se barake ni videlo, ker jo je zakrival krajši rob tik pod platojem. Okoli 50 m vstran in malo nižje od platoja je mali graben s potočkom, na katerem naj bi vodja tehnike Apih postavil še mali električni generator, ki je dajal elektriko za eno oz. dve žarnici. Od opreme so imeli v baraki ciklostilni stroj in radio na baterije. Poleg vodje tehnike Milana Apiha (predvojni komunist, 4 leta na robiji v Sremski Mitrovici), so bili v ekipi še Ivče Melik – tiskar, Alojz Komel - Radovan, neki Rudi, Apihova prva žena Ančka in Justi Brancljeva – Koščeva iz Podkraja, Tomišelj, sicer žena kurirja tehnike Debevca - Škrjančka z Jezera (padel v partizanih). Hrano so dobivali iz naselja Iška preko veze pri Grabljicah, material (papir, matrice oz. 'izdelke') pa sta dvakrat tedensko v nahrbtnikih prenašala izmenično dva iz tiskarske ekipe. Pot jih je vodila, ne navzdol k vodi in naprej proti "nevarnima naseljema Iška oz. Iška vas", ampak po smeri (brezpotje), po kateri so marca 1943 selili tiskarno z Jezera v Iško. Material so tako prenašali navzgor po strmini proti Ustju, proti Benkotu (višinska razlika okoli 200 m) oz. v desno na Gornji Ig (takrat požgana vsa vas) in navzdol vse do Črne vasi, kjer so oddali tiskan material oz. prejeli papir, matrice in drugo ter se po isti poti vrnili v tehniko (najmanj 6 ur hoje!). Vodja tehnike Apih je moral julija 1943 "po nalogu višje komande" na Hrvaško, ženo Ančko, ki je nameravala po odhodu moža še "skočiti" v Ljubljano, pa so zaradi izdaje zajeli belogardisti v Črni vasi, ko je bila že na drugi strani bloka. Po odhodu Apiha je vodstvo tehnike prevzel Ivek Melik, vendar je tiskarna kmalu nato prenehala delovati.«
Marko Apih, sin Milana Apiha, piše: "Končno sva našla polico z ostanki barake in ploščo. A čez njo polzi voda. Pobarval sem lahko le zvezdo s srpom in kladivom (barvni odtenek: lesketajoč baker). Napisa je toliko, da bi tudi v najboljših razmerah rabil nekaj ur. Kakorkoli, ekspedicija me je razbremenila dolga obljube. Morda jo ponovim v ugodnejših razmerah." Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 62. |
Plošča je na skritem in težko dostopnem mestu. Pot do nje je bolj kot ne brezpotje, zahtevno in pogosto nevarno za zdrs. Začnemo pri gostišču Iški vintgar in gremo po levem bregu Iške do Grabljic, kjer se sprehajalna pot konča. Desno poiščemo lovsko stezo in se po njej povzpnemo na višino približno 420 m. Steza se kmalu izgubi in občasno spet pojavi. Nadaljujemo približno po izohipsi čez sitne grape in podrto drevje dober kilometer ob reki navzgor. Nasproti Smrekovca kakih 120 višinskih metrov nad vodo po strmih travah poiščemo polico pod rahlo previsno steno, na kateri je plošča.
Koordinate: S 45.89538, V 14.49181 |
[srp in kladivo v zvezdi] TU JE DELOVALA TEHNIKA KRIM OD MARCA DO AVGUSTA 1943 OBNOVLJENA OB 40 LETNICI KPJ 1959 OBČINSKI ODB. ZB RUDNIK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 19.11.2023, po fotografijah in besedilu Mojce in Janija Luštrek |
13.10.2024. 00:00 |
— |
Dodal sveže slike Matevža Novaka, ki jih je poslal Marko Apih, Matevžev stric. M. Hladnik 13. 10. 2024 |
Spominska plošča |
Ig |
K. o. 1707 Iška vas, parc. št. 2/111 |
|
Bele Vode, pokopališče |
Pred izgradnjo mrliške vežice je na tem mestu stalo spominsko obeležje 26 padlim borcem z belo marmornato ploščo na granitnem podstavku. Obeležje so v letih pred izgradnjo mrliške vežice porušili. Prvotno spominsko obeležje je projektiral in izdelal arhitekt Andrej Šifrer.
Opis v RKD: |
Natančna lokacija grobišča na pokopališču Bele Vode ni znana. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 28. 5. 2019 |
25.3.2024. 00:00 |
— |
S. Gradišnik, 26.10.2021.
Na pokopališču ni partizanskih spomenikov. M. Hladnik 5. 2. 2023.
M.Kermavnar, 25.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič Opis iz RKD in katastrske podatke. |
Nagrobnik |
Šoštanj |
K. o. 945 Bele Vode, parc. št. 603/1 |
|
Hrvatini, pokopališče, Jug Ivan |
Ivan Jug je zadnja leta preživel v Premančanu in bil aktiven član Zveze borcev. »Kot 'arterijo' razvoja smo pripravili učno-rekreacijsko pot, […] Poimenovali smo jo simbolno po krajanu Premančana Ivanu Jugu, domoljubu, žrtvi totalitarnih sistemov. Ima tudi narodnoobrambni značaj, saj želimo z njo prehiteti severne sosede, ki bi preko naši krajev želeli zaključiti svoje poti.«
[Elektronski vir]
Glas
Hrvatinov/La voce di Crevatini, 2004, 6.
[Elektronski vir] Glas Hrvatinov/La voce di Crevatini, 2004, Priloga na sredinskem listu. .
|
Pokopališče Kolomban, skozi glavni pokopališki vhod, desno, 5. vrsta, 3. grob z desne strani vrste. Prvi grob levo od groba Ivana Juga ima oznako 149.
Hiša v bližini: Kolomban 6E
|
[fotografija v medaljonu] NEDOLŽEN ZAPRT 1907 - 1988 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 29.4.2025, po predlogi Zdenke Primožič |
29.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Koper |
K. o. 2590 HRIBI, parc. št. 1115 |
|
Janez Vipotnik |
Janez Vipotnik je bil prvoborec in po vojni več let predsednik Zveze borcev.
|
Pokopališče Žale v Ljubljani, Žale [B]: JANEZ VIPOTNIK 1917-1998, Oddelek [14B], Vrsta [4], Grob [10]. |
na nagrobniku: VIPOTNIK JANEZ 21. 8. 1917 - 21. 4. 1998 OLGA 8.7.1923 - 30.12. 2009 na dodatni plošči: JANEZ VIPOTNIK 21. 8. 1917 - 21. 4. 1998 [podpis] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 18. 11. 2018 |
19.12.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 19.12.2022, dodal fotografijo 3/1 Mojce Luštrek |
Nagrobnik |
Ljubljana |
— |
|
Bazovica, Italija, spominska plošča padlim |
V veži Bazovskega doma, Ul.Iga Grudna 72/1, Basovica |
PADLIM NOB IZ BAZOVICE 1941 - 1945 VAM BORCI, KI STE ŽRTVOVALI SVOJO SRČNO KRI DA SO NAM ZASVETILE NOVE ZARJE ŽIVLJENJA V SPOMIN VAŠČANI BAZOVICA NA DAN OTVORITVE DOMA 1969 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 10.3.2024 |
10.3.2024. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Italija, Trst |
K.o.: Devin-Nabrežina |
||
Spominsko obeležje pri Strmolovcu |
Spominsko obeležje Pod češpljami pri Strmolovcu je posvečeno borcu Prešernove brigade Danimirju Ažmanu - Črtomiru iz Kranja, ki je padel 3. avgusta 1943. Obeležje, ki leži pod cesto Spodnje–Zgornje Lajše, so odkrili leta 1976. Pot prek Selških Lajš, Jamnika in Krope proti Radovljici so partizani uporabljali kot najugodnejši prehod med zgornjim delom Gorenjske in Primorsko že od leta 1942, okupator je zato ob tej poti postavljal pogoste zasede. 3. avgusta 1943 je pozno popoldne padla v nemško-domobransko zasedo nad cerkvijo v Lajšah in Lobnikarjevo hišo partizanska patrulja iz Krope. V zasedi je obležalo pet partizanov – med njimi tudi Danimir Ažman - Črtomir iz Kranja. Več... Podatki o padlem borcu: Danimir Ažman - Črtomir, rojen 20. marca 1921 v Ljubljani, živel je v Kranju, padel je 3. avgusta 1943 kot borec Prešernove brigade. Podatki o drugih borcih, padlih 3. avgusta 1943 v zasedi v Selških Lajšahi: Jože Božič, rojen 13. marca 1921 v Kališah, kmečki delavec, v partizane je vstopil maja 1943. Franc Fajfar, rojen 9. marca 1921 na Rudnem, kmečki delavec, v partizane je vstopil 2. februarja 1943. Janko Luznar - Janušek, rojen 19. decembra 1913 v Dolenji vasi, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil 29. aprila 1942. Franc Pfajfar, rojen 30. septembra 1920 v Selcih, kmečki delavec, v partizane je vstopil leta 1943. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 278-280. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/selscaronke-lajscarone.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 265. EŠD 21376 |
Obeležje leži pod cesto Spodnje–Zgornje Lajše. |
TU POČIVA BOREC PREŠERNOVE BRIGADE AŽMAN DANIMIR – ČRTOMIR IZ KRANJA ROJ. 3. III. 1921 PADEL V LAJŠAH 3. VIII. 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar
9.12.2021 D.Divjak |
25.3.2023. 00:00 |
— |
9.12.2021 dopolnil podatke in popravil lokacijo D.Divjak
Dodal sliko. M. Hladnik 25. 3. 2023 |
Spomenik |
Železniki |
K.o.: 2063 - KALIŠE, št.parc.: 436/1 |
|
Dob, pokopališče, Cerar Martin |
SIstory navaja Ime in priimek: Martin Cerar, Oče: Janez, Mati: Marija, Po
domače: Šuštar, Datum rojstva: 10. 11. 1896, Kraj rojstva: Žeje, Kraj bivanja:
Spodnja Brezovica, Stara občina: Dob, Nova občina: Domžale, Poklic (soc.
status): kmet, Datum smrti/izginotja: 14. 03. 1945, Kraj smrti/izginotja:
Mauthausen, Kraj pokopa: Mauthausen, Država pokopa: Avstrija. Opomba: V knjigi Slovenci v Mauthausnu avtorja Franceta Filipiča je oblika priimka Cerer.Cerar Martin je napisan tudi na spominski plošči Padlim borcem za svobodo in žrtvam fašističnega nasilja 1941–1945 v Dobu. Pokopališče Dob, Iskalnik grobov Domžale |
Pokopališče Dob, Trg svetega Martina 1, Domžale, Iskalnik grobov Domžale, Dob, P: N, V: 1 2, S: 1 2 5
Iskalnik grobov Domžale, Dob Dostop: 26. 4. 2024. |
[križ] CERAR MARTIN POČIVAJTE V MIRU V TIHEM DOMU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 26.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
26.4.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1943 Dob, parc. št. 4/9 |
|
LESNO BRDO - spomenik Kuclerjevi družini |
Na betonsko stelo, v katero je vzidan del originalnega portala 1942 požgane hiše, je pritrjena kovinska plošča z reliefnim napisom, posvečena v NOB padlim Kuclerjevim staršem in petim sinovom. Spomenik so odkrili 1982. leta.
|
Spomenik je na vrtu med hišama Lesno Brdo 59 a in Lesno Brdo 61. |
NA TEM MESTU JE STALA KUCLERJEVA HIŠA, POMEMBNA PARTIZANSKA JAVKA IN OPORIŠČE OSVOBODILNE FRONTE NA LESNEM BRDU IN DRENOVEM GRIČU V LETIH 1941 - 42. DNE 26. AVGUSTA 1942 SO ITALIJANI HIŠO OBKOLILI IN JO POTEM ZAŽGALI. GOSPODARJA FRANCA SO PRED HIŠO USTRELILI, GOSPODINJO ANTONIJO - NARODNI HEROJ - SO USTRELILI V GRAMOZNI JAMI. V PARTIZANIH PA JE PADLO PET KUCLERJEVIH SINOV. KRAJANI DRENOVEGA GRIČA - LESNEGA BRDA 6. 5. 1982. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 22. 2. 2017. |
31.1.2021. 00:00 |
— |
Priimek družine je v virih zapisan Kuclar ali Kucler. -- M. Hladnik |
Spomenik |
Vrhnika |
k.o.1998, parc.št.:1695/5 |
|
ZREČE-Spomenik talcem s področja Zreč. |
Spomenik 20 talcem Zrečanom. Ustrelili so jih 9. 3. 1944 zaradi serije uspešnih partizanskih akcij: uničenje žandarmerije in urada, požig tovarne in železniške postaje.
|
Spomenik se nahaja ob cest na Dobravo, takoj nad bencinskim servisom, nad cesto, ki pelje iz spodnjega dela Zreč v zgornjega. |
IZ NJIHOVE KRVI JE ZRASLO NOVO ŽIVLJENJE ANTON MERNIK JURIJ MERNIK JOŽEF KROPEJ IVAN LESKOVAR ALOJZ KOTNIK MAKS KOROŠEC JOŽEF JERNEJ IVAN FONDA DRAGO BERNAT IVAN MIKLAVEC JURIJ MILER ALOJZ ATELŠEK IVAN BAŠ VINCEN PIRNAT HENRIK PAVLOVIČ ANTON ROVŠNIK ANTON ROVŠNIK ANTON ČEBIN RUDOLF SERŠEN FRANC TRUDEN 9. 3. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik, 8. junija 2020, dop. M. Hladnik18.8.2020
22.marec 2021 dopolnil D.Divjak
12.9.2021 S.Gradišnik. |
22.3.2021. 00:00 |
— |
22.3.2021 dopolnil podatke in popravil mesto obeležja D.Divjak
12.9.2021 odstranjene ja plošča na desni strani spomenika (krožec). |
Kovinska skulptura z napisno ploščo. |
Zreče |
K.o.: 1100-ZREČE, št.parc.: 1389/2 |
|
Orehovica pri Izlakah |
EŠD: 1112 Ob osrednjem spomeniku - lesenem obelisku z listi, ki jih na sredi prekinja ognjeni zubelj, sta na desni in levi požganici dveh objektov Klančišarjeve domačije, v katerih je zgorelo 16 vaščanov. Obe razvalini sta lično okrašeni z rdečimi pelargonijami. Ob cesti je primerno veliko parkirišče, na desni pa info tabla z zgodovinskimi podatki in informacijami o avtorjih spomenika (arhitekta Anton Bitenc in Miloš Lapajne, rezbar Jože Lapuh). Spomenik je nastal sredi 50. let prejšnjega stoletja. SS enota je maščevala napad Šlandrove brigade na SS-ovsko vozilo, v katerem so bili ubiti štirje Nemci, med njimi komandant izlaške alarmne čete, in eden ujet. Naslednji dan, 18. maja 1944, so požgali Orehovico ter v goreče poslopje Klančišarjeve domačije zmetali 16 vaščanov ter zašgali še dve domačiji (Drnovškovo in Sopotnikovo). Spomenik je približno sedem metrov visok lesen spominski steber. V spodnjem delu se iz predrtega stebra dviga ognjeni zubelj, površinsko pa je v steber vrezana tanka veja z listi, ki se vzpenja okrog debla, na vrhu pa je krivuljasto prirezano. Spomenik so odkrili 1. 7. 1956. VIRI: Forte, Aleksandra. Spomeniki Zasavja - Hratnik, Trbovlje, Zagorje. Zasavski muzej, 2002. |
Desno ob cesti Trojane - Izlake |
Napis na lesenem obelisku: TU SO NEMŠKI OKUPATORJI 18. V. 1944 POŽGALI VAS IN V GOREČE HIŠE ZMETALI 16 VAŠČANOV. -------------------------------- KLANČIŠAR FRANCI ST. ANČKA ST. ANČKA FRANCI SLAVI ---------------------------------- KOŽELJ IVAN RAMŠAK MARIJA DERNOVŠEK JOŽEFA ---------------------------------- SOPOTNIK CIRIL ST. MARIJA ST. IVANA MARIJA FRANCKA CIRIL MILENA SLAVI |
— |
— |
— |
— |
Mira Hladnik; Nina Resnik |
30.5.2022. 00:00 |
— |
V Krečičevem katalogu je spomenik pripisan Jožetu Plečniku, čeprav je kot avtor naveden samo Tone Bitenc. -- M. Hladnik 30. 5. 2022 |
Lesen obelisk ob 2 požganih stavbah |
Zagorje ob Savi |
— |