7313

Demonstracije proti draginji

Spominska plošča o demonstracijah proti draginji 7. avgusta 1940, odkrita 28. novembra 1959.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 18.

Nekdanja Titova cesta 238, danes Dunajska cesta 230. Dostop je malo neroden z avtom, če je parkirišče pred hišo že zasedeno.

[zvezda, ki ima not srp in kladivo]

DNE 7. SEPTEMBRA 1940 LETA

JE BILA NA TEM MESTU

VELIKA PROTIDRAGINJSKA

ANTIFAŠISTIČNA DEMONSTRACIJA

DELOVNIH LJUDIBIVŠE OBČINE JEŽICE

POD VODSTVOM ČLANOV KPS

OBČ. KOM. ZKS LJ BEŽIGRAD

1959

—

—

Obstoječi spomeniki

—

S. Gradišnik

23.3.2022. 00:00

—

Popravila sem: danes Dunajska cesta 230. Mojca Ž., 26. 5. 2022 Prestavil zvezdico na št. 230. M. Hladnik 28. 5. 2022. Obiskala Mojca Ž., 30. 5. 2022.

Spominska plošča

Ljubljana

1735 STOŽICE, 211/1

8148

Ljubljana, Žale, Božič Ljubo, Alojz in Bogdan

V seznamu Žal je le Ljubo (tam vpisan kot Bogoljub; Sistory: 2. 2. 1942, Ljubljana), Alojza (Sistory: okt. 1944, Merilovec pri Paračinu) in Bogdana (Sistory: 18.2.1945, Doboj) pa ni. 

Ljubljana, pokopališče Žale, oddelek [31B], vrsta [1], grob [2]

NAŠIM SINOVOM IN 
BRATOM BORCEM NOB
              BOŽIČ
      LJUBO     † 1942
      ALOJZ      † 1944
      BOGDAN † 1945
[fotografija treh mladeničev v ovalnem okviru).

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 14.11.2022, po slikah in besedilu M. Luštrek

9.3.2023. 00:00

—

M. Kermavnar, 9.3.2023, Prenesel iz skupinskega zapisa v samostojni zapis.

Grob(išče)

Ljubljana

K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11

2276

Murski Črnci, spomenik talcem

Po nalogu tajnika ekspoziture vojaškega naglega sodišča v Murski Soboti Jozsefa Sardyja so 31. marca 1945 madžarski orožniki ustrelili 8 talcev v Črnskih mejah. To je bilo prvo in zadnje streljanje talcev v Prekmurju. Prostor, kjer so Madžari streljali talce leži ob cesti Murska Sobota-Tišina, severno od vasi M.Črnci. Okrajni odbor ZB NOB Murska Sobota je dal tu postaviti spomenik, ki je bil odkrit ob 10-letnici svobode, na dan vstaje slovenskega naroda 22. julija 1955.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana 1978

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 237.

EŠD 21134

Črnske Meje. Ob cesti iz Murske Sobote proti Murskem Črncu, ali Tišini, na desni strani ob cesti pred odcepom desno s prepovedjo vožnje.

Na tem mestu so bili dne 31. marca 1945 ob 10. uri ustreljeni

na ukaz madžarskega vojnega zločinca Sardy Jozsefa

Partizan ZVONKO                 iz Litije

GAŠPARIČ AVGUST             študent-Vučja Gomila

TRAJBARIČ  ŠTEFAN           študent-Filovci

GONZA STANKO                   logar, Podturen

OSTERC PERINKO               trgovec-Beltinci

BALKANY ALEKSANDER      trgovec-Lendava

MAYER JOSIP                       prevoznik-Lendava

DERVARICS JOZSEF           uradnik-Zalaegerszeg

              SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU!

                                                  OOZB-Sobota

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Dopolnil D.Divjak, 4.maj 2020

4.5.2020. 00:00

—

https://www.prlekija-on.net/lokalno/17546/crnske-meje-talci-tik-pred-svobodo-1945.html Povezavo dodal Bor1974-10.XII.2023

Spomenik

Tišina

K.o.: 275 VEŠČICA, št.parc.: 1/1

3640

Bolnica ob cesti Vrsno-Krn

Bronasti relief na skali, pod njim kamnita napisna plošča. Postavljeno je bilo leta 1978.

• EŠD 15339
• Glej knjigo Čas človečnosti

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123

Ob cesti Vrsno - Krn, 600 m JZ od vasi Krn. Plošča je tik ob cesti na levi strani.

                 zvezda

V BLIŽINI JE DELOVALA

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA

POD KRNOM USTANOVLJENA

4.APRILA 1943. V NJEJ SE JE 

ZDRAVILO OKOLI 40 RANJENCEV.

—

—

—

—

Vojko Hobič 26.12.2018 1.marec 2021 dopolnil D.Divjak

1.3.2021. 00:00

—

1.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak

bronasta plošča

Kobarid

K.o.: 2226-VRSNO, št.parc.: 659/5

9389

VRTOVČE 4 - spominska plošča ustanovitvi OO OF za Vipavsko okrožje

EŠD: NI!
Kamnita spominska plošča velikosti cca 0,40 m  x 0,60 m, je okoli 1,80 m od tal pritrjena v desnem vogalu zida stavbe na dvorišču Vrtavče 4. Napis na plošči je vklesan.
Med cestiščem in zidom s spominsko ploščo je površina z otroškimi igrali.

Kdaj so postavili to spominsko ploščo, ni znano!

Eden od dostopov do Vrtovč je iz Štanjela skozi Šmarje in sicer v dolžini okoli 3 km.

- peterokraka zvezda nad simbolom Triglava in črki OF
- napis:
V TEJ HIŠI JE BIL USTANOVLJEN 26.1.1943 PRVI OKROŽNI ODBOR OF ZA VIPAVSKO OKROŽJE

—

—

Obstoječi spomeniki

—

Teofil Bizjak, Miran Štupica

21.11.2024. 00:00

—

—

kamnita plošča, memorialna dediščina, kraj zgodovinskega dogajanja

Ajdovščina

k.o. 2396 - Šmarje, parc. št.: 279/13

9198

Šentožbolt, pokopališče, Matjan Franc in Pavel

Franc Matjan: Sistory navaja: Ime in priimek: Franc Matjan, Oče: Martin, Mati: Marija, Po domače: Samrglar, Datum rojstva: 19. 11. 1878, Kraj rojstva: Zgornji Tuhinj, Kraj bivanja: Podmilj, Stara občina: Blagovica, Nova občina: Lukovica, Poklic (soc. status): kmet, Datum smrti/izginotja: 30. 12. 1944, Kraj smrti/izginotja: Podmilj, Kraj pokopa: Šentožbolt.
.
»Žrtve narodnoosvobodilne vojne na območju Št. Ožbolta […]

Franc Matjan-Samrglar v Podmilju, r. 1878. Z OF je sodeloval do marca 1943, vlasovci so ga ustrelili doma na dvorišču3o. decembra 1944.«

(Stane Stražar, Črni graben,  Od Prevoj do Trojan,  Lukovica: Kulturno-umetniško društvo Janko Kersnik Lukovica,1985, str. 901)

.- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Pavel Matjan: Sistory navaja: Ime in priimek: Pavel Matjan, Oče. Franc, Mati: Magdalena, Po domače: Samrglar, Datum rojstva: 29. 12. 1908, Kraj rojstva: Podmilj, Kraj bivanja: Podmilj, Stara občina: Blagovica, Nova občina: Lukovica, Poklic (soc. status): kmečki delavec, Datum smrti/izginotja: 05. 03. 1945, Kraj smrti/izginotja: Krka na Dolenjskem, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija. 
.
»Žrtve narodnoosvobodilne vojne na območju Št. Ožbolta […]

Pavel Matjan-Samrglarjev iz Podmilja, r. 1908, sodeloval z OF od maja 1942. V Šlandrovo brigado je prišel julija 1944, pozneje je bil v Cankarjevi brigadi. Padel je 5. marca 1945 na Dolenjskem.«

(Stane Stražar, Črni graben,  Od Prevoj do Trojan,  Lukovica: Kulturno-umetniško društvo Janko Kersnik Lukovica,1985, str. 901)

Opomba: 
Podatek o dnevu smrti Pavla Matjana je v Sistory in knjigi Črni graben (5.) drug kot na nagrobniku (15.).Franc Matjan in Pavel Matjan sta napisana tudi na spominski plošči V spomin padlim borcem na pokopališču v Šentožboltu.

Pokopališče Šentožbolt, od pokopališkega vhoda (stopnice) desno, ob zidu 1. grob.

[križ, pšenično klasje]

MATJANOVI

FRANC                19. 11. 1878     -     30. 12. 1944 

SIN PAVEL          29. 12. 1908     -      15.  3. 1945

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 12.7.2024, po predlogi Zdenke Primožič

12.7.2024. 00:00

—

—

—

Lukovica

K. o. 1926 Šentožbolt, parc. št. 1

7995

Ljubljana, Žale, Jože Borštnar

Jože Borštnar s partizanskim imenom Gabrovčan, slovenski partizan, politični komisar, politik, sodnik, prvoborec in narodni heroj.

Borštnar je vstopil v KPS leta 1940. Po okupaciji Kraljevine Jugoslavije je organiziral sabotažne akcije na železnici, vzdrževal partijske povezave s Hrvaško in organiziral povezavo med NOB v Ljubljani in na Štajerskem čez italijansko-nemško mejo. Ob ustanovitvi Cankarjeve brigade 1942 je bil najprej namestnik, od decembra 1942 pa politični komisar brigade. Sodeloval je v številnih bojih na Dolenjskem in Hrvaškem, med drugim tudi v napadu na italijanski bataljon v Jelenovem Žlebu. Avgusta 1943 je postal politični komisar 15. divizije; februarja 1944 pa politični komisar IV. operativne cone. Od avgusta do decembra 1944 je bil komandant IV. operativne cone nato pa je postal komandant 9. korpusa. V slovenskem primorju je vodil obrambne boje med veliko sovražnikovo ofenzivo in preboj sovražnikove obkolitve na Vojskem, reorganiziral korpus in vodil njegove sklepne boje za osvoboditev Gorice in Trsta.

.
herojgrob123

Pokopališče Žela oddelek 44B, vrsta 5, grob 7

             B O R Š T N A R

                           .

       JOŽE        1915 - 1992

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar 12.12.2022 D.Divjak 12.12.2022

12.12.2022. 00:00

—

D.Divjak dopolnil podatke dodal posnetke 12.12.2022

Grob

Ljubljana

K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11

3021

Spominska plošča ustanovitve XII (Štajerske) brigade, Mokronog

Vila Vera, sedaj v lasti Iztoka Repa, prej Marije Čoš, stoji na cesti Mokronog - Trebelno.

Na pročelju je pritrjena marmorna plošča, katera ima na zgornjem robu plapolajočo zastavo s petokrako rdečo zvezdo.

Mož Marije Čoš, France Čoš, je bil v Mokronogu predstojnik sodišča. 21. maja 1944 so ga ubili belogardisti.

Plošča na hiši priča, da je bila na tem mestu kjer stoji poslopje ustanovljena XII. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada, ki se je odlikovala v mnogih velikih bojih na Dolenjskem.

Odkrili so jo 9. septembra 1959.

Zbor XII. slovnske narodnoosvobodilne udarne brigade v Mokronogu.

Spominska plošča se nahaja na zasebni hiši "vila vera", na naslovu Gubčeva Cesta 9, Mokronog.

[zvezda]

NA TEM KRAJU JE BILA 

V MESECU SEPTEMBRU 1943

USTANOVLJENA XII SLOVENSKA 

 NARODNOOSVOBODILNA

 UDARNA BRIGADA

—

—

—

—

B.jJerčič,23.4.2018

23.4.2018. 00:00

—

—

bela marmorna plošča z napisi, spomenik NOB.

Mokronog-Trebelno

K.o. Mokronog, št. parcele 39/3, Iztok Rep

2990

Spomin padlim med NOB v Drežnici

Pred vasjo DSrežnica ob cesti v zaselku Lašče, z lepim pogledom na vas in Krn stoji spomenik 20 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja.

Odkrit 7. 11. 1965. Avtor Andrej Maligoj - Silvo.

Iz Kobarida vpo cesti v Drežnico. Pred vasjo Drežnica tik ob cesti na levi strani stoji spomenik.

V spomin padlim junakom NOB in žrtvam fašizma 1941-1945

Padli borci

GROSAR JOŽEF    1914 - 1943 KOSEČ

KANALEC ALOJZ   1920 - 1945 DREŽNICA

KANALEC OLGA    1925 - 1943 DREŽNICA

KRAVINA JOŽEF   1922 - 1944 RAVNE

PERDIH JOŽEF    1924 - 1945 DREŽNICA

RAKUŠČEK JANKO 1925 - 1943 MAGOZD

SKUBIN JOŽEF     1922 - 1945 JEZERCA

Žrtve fašizma

BIZJAK MARIJA      1922 - 1944  RAVNE

BRIC JOŽEF           1876 - 1944 DREŽNICA

IVANČIČ JOŽEF      1899 - 1944 RAVNE

KOREN ALOJZ        1909 - 1944 KOSEČ

KOREN ANTON       1878 - 1945 KOSEČ

KOREN CVETKA      1908 - 1945 MAGOZD

KOREN JOŽEF        1909 - 1945 DREŽNICA

KOREN JOŽEF        1898 - 1945 MAGOZD

KOREN PAVLA        1922 - 1945 KOSEČ

KOREN MARIJA      1883 - 1945 KOSEČ

KUTIN ANDREJ       1909 - 1942 KOSEČ

LISTER MARIJA      1893 - 1944 RAVNE

PAVLIN FRANC       1905 - 1944 DREŽNICA

KO ZB Drežnica 1965

—

—

—

—

Dušan Škodič, in Vojko Hobič 8.1.2019 28.februar 2021 dopolnil D.Divjak

30.4.2021. 00:00

—

28.2.2021 dopolnil podatke in popravil posnetek D.Divjak, 30. 4. M. Hladnik

Kamnit steber s ploščo in urejeno okolico

Kobarid

K.o.: 2225-DREŽNICA, št.parc.: 2400/3

8527

Šentjakob, pokopališče, družina Kralj

• Lucija Kralj. Sistory.
• Ivanka Kralj. Sistory.
• Franc Kralj. Sistory.
• Terezija Kralj. Sistory.
• Katarina Kralj. Sistory.
• Jernej Kralj. Sistory.
• Jakob Kralj. Sistory.

________________________________________________________________________

»23. KRALJ Ivanka, hči, rojena 1913,

  24. KRALJ Jernej, sin, rojen 1927,

  25. KRALJ Katarina, rojena 1924, hči,

  26. KRALJ Lucija, rojena 1882, mati in

  27. KRALJ Terezija, rojena 1921, hči, vsi doma iz Podgorice 8 pri Črnučah, in njihov brat partizan (že vpisan v prvi knjigi žrtev)

9. avgusta 1944 je prišlo v vas Podgorica sto nemških policistov in domobrancev, ki so v Domžalah dan prej ustanovili svojo postojanko. V hiši Lucije Kralj so na hlevu našli skritega domačega sina Franca. Ženske so zaprli v hišo, obložili okna in vrata s slamo in jo zažgali. Vse štiri so žive zgorele, prav tako tudi sin Jernej, ves čas skrit v senu. Partizana Franca Kralja ter Franca Paternostra – Srečka, ki je bil skrit pri njih, pa so obstrelili v noge, da nista mogla zbežati. Tretjega partizana so ujeli in ga 3. novembra 1944 ustrelili v Begunjah (Vir: Franc Šušteršič, Na levem bregu Save, str. 177; poročilo Pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko fasc. 670/12 v AS DE II)«

(Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi sodelavci, Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, 1997, str. 182)              

__________________________________________________________________________

»Sovražnik je moral biti obveščen, kje naj poišče »najtežji plen«, ker so domobranci, gestapovci in raztrganci v sredo, 9. avgusta, prišli naravnost k Bognarjevim in naredili preiskavo. Zaman so stikali po hiši, nič sumljivega niso odkrili. Ozmerjali so mater Lucijo in hčerke, ki so na njihova vprašanja trmasto odkimavale in molčale, in zapustili hišo. Tedaj pa je nekdo pokazal na hlev, češ da je tisto, kar iščejo, verjetno skrito tam notri …

Sledilo je ostro povelje in že so obkolili domačijo. Nekaj jih je navalilo na hlev. Gromozansko so kričali in pozivali »bandite«, naj pridejo ven. Ker ni nihče odgovoril, so se povzpeli v senik.

Tam so bili skriti Franc in Jernej Kralj, Franc Goropečnik in Franc Paternoster-Srečko. (Franc Kralj in Goropečnik sta bila prejšnji dan prišla z okrajnega centra.) Braniti se niso mogli, ker je bilo, kot bi se znašli v mišnici, pobegniti pa se tudi ni dalo skozi obroč besne tolpe. Tako so zločinci zajeli Goropečnika, Franca Kralja in Franca Paternostra – slednja dva so obstrelili v noge, da ne bi poskusila bežati. Jernej Kralj pa ni prišel na svetlo. Ostal je v seniku, in ko so ga domobranci zažgali, je zgorel (verjetno si je skrajšal muke tako, da se je ustrelil) …

Mater Lucijo in hčerke Ivanko, Zinko (Terezijo) in Katarino Kralj so bili medtem zaprli v hišo, ki je stala nasproti hleva, da bi prej opravili s tistimi iz skrivališča. V hišo so nato spravili še Franca Paternostra in Franca Kralja, ki sta krvavela iz ran na nogah ter junaško prenašala bolečine in zasramovanje. Zločinci, med katerimi sta imela glavno besedo Najnar in poveljnik domobranske postojanke Cerar, p. d. Čebulj (znan še izpred vojne kot navdušen hitlerjanec) so se še posebno znašali nad Paternostrom, ki jim je do zadnjega kljuboval z besedo, sicer pa je bil nemočen in je ležal pred njimi kakor posekan hrast.

Vsem v hiši je bil namenjen grozen konec, ki spominja na grozodejstva v časih srednjeveške inkvizicije.

.

      Tik pred zadnjim dejanjem drame je nekdo izmed rabljev poklical mater Lucijo in ji dejal, da ji je prizaneseno in da so ji namenili izselitev v Nemčijo. Ponudbo je odklonila s prezirom in se stisnila k svojim otrokom. Prostovoljno se je odločila umreti skupaj z njimi …

.

Uniformirani rablji so že nanosili v hišo in okrog nje slame in butar – pri tem so jim morali pomagati tudi nekateri vaščani – in vse to zažgali. Hišo so objeli plameni in dim, in da ja ne bi kdo ušel skoz vrata ali okna, je pobesnela tolpa tja streljala s puškami in brzostrelkami. Streljanje se je mešalo s pokanjem ostrešja in kriki žrtev, ki so med buhtánjem ognja počasi pojenjavali …

Tako je tega dne, ko so domobranci požgali Kraljevo hišo in hlev v Podgorici, umrlo strašne smrti sedem žrtev: Lucija Kralj, stara 62 let, njene tri hčere – najstarejša, Ivanka, je imela 31 let, najmlajša, Katarina, pa 20 let – njena sinova Franc in Jernej – ta je imel komaj 17 let – in Franc Paternoster-Srečko, ki ga poznamo iz prejšnjih poglavij. Tem sedmim se je v jeseni pridružila še osma žrtev, Franc Goropečnik: 30. novembra 1944 so ga ustrelili v Begunjah.

To je bil začetek »kariere« domžalskih domobrancev, ki so jo pod vodstvom gestapa nadaljevali do konca.

Gestapovsko-domobranski zločin v Podgorici je bil uvod v eno najtežavnejših obdobij narodnoosvobodilnega gibanja v teh krajih, ki se je vleklo do osvoboditve.

Zločin je zbudil daleč naokrog zelo mučen odmev, ki so ga spremljale ostre obsodbe vseh slojev prebivalstva. Belogardistična propaganda, katere glavno občilo je bil dnevnik Slovenski dom, ga je zato skušala naprtiti partizanom …«

(Šušteršič France, Zločin po zgledu inkvizicije, Na levem bregu Save, Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad, 1. zvezek, Ljubljana, 1982, str. 176–178)

 

»3. Iz bivše občine Podgorica (sedanje krajevne skupnosti Podgorica-Šentjakob):

[…]

KRALJ FRANC iz Podgorice, rojen leta 1914, zgorel v obkoljeni hiši 9. 8. 1944.

KRALJ IVAN IZ Podgorice, rojen leta 1919, odšel k partizanom 13. 4. 1944.

KRALJ IVANKA iz Podgorice, rojena leta 1913, zgorela v obkoljeni hiši 9. 8. 1944.

KRALJ JAKOB - DINAR iz Podgorice, rojen leta 1919, odšel k partizanom 1. 3. 1943, padel 4. 6. 1943.

KRALJ JERNEJ iz Podgorice, rojen leta 1927, padel oziroma zgorel v obkoljenem bunkerju 9. 8. 1944.

KRALJ KATARINA iz Podgorice, rojena leta 1924, zgorela v obkoljeni hiši 9. 8. 1944.

KRALJ LUCIJA iz Podgorice, rojena leta 1882, zgorela v obkoljeni hiši 9. 8. 1944.

KRALJ TEREZIJA   iz Podgorice, rojena leta 1921, zgorela v obkoljeni hiši 9. 8. 1944.

[…]

(Šušteršič France, Seznam borcev in političnih aktivistov NOV ter žrtev sovražnikovega nasilja, Na levem bregu Save, Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad, 1. zvezek, Ljubljana, 1982, str. 205, 206)

Pokopališče Šentjakob, Ljubljana, Oddelek:[2], Vrsta [5], Grob [4], https://grobovi.zale.si/#

[križ]
                             KRALJ
[plošča posebej]
LUCIJA  ROJ. LOŽ             *8. 12. 1882       + 9. 8. 1944
IVANA                                 *8. 2.   1913       + 9. 8. 1944
FRANC                             *20. 12. 1914       + 9. 8. 1944
TEREZIJA                           *4. 10. 1921      + 9. 8. 1944
KATI                                   *30. 4. 1924       + 9. 8. 1944
JERNEJ                              *24. 8. 1927      + 9. 8. 1944
JAKOB                               *24. 4. 1919               + 1943

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M.Kermavnar, 18.8.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič

23.2.2025. 00:00

—

—

družinski nagrobnik

Ljubljana

K. o. 1759 Podgorica, parc. št. 1047/2

5550

RADOMERJE, plošča padlim borcem in žrtvam

Na pročelju doma gasilcev in krajanov, ob cesti Ljutomer - Ormož, je spominska plošča  11 padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja iz Radomerja in okolice. Ploščo je dala vzidati Krajevna organizacija ZB NOV Radomerje; odkrita je bila 15. maja 1955, ob 10-letnici zmage nad okupatorjem..Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana 1978

Radomerje 2, gasilski dom

                       1941    [zvezda]    1945             
V ČASU NOB SO IZ VASI RADOMERJE IN OKOLICE 
      ŽRTVOVALI ZA SVOBODO SVOJA ŽIVLJENJA             
.
ČERVIČ ALOJZ                       IZ RADOMERJA
GOLOB MARICA                     IZ CUBRA
HOLC KAREL                          IZ RADOMERŠČAKA
KOROŠEC ALOJZ                   IZ RADOMERŠČAKA
KRIŽMANIČ FRANC               IZ PREKMURJA
NOVAK ANDREJ                     IZ RADOMERJA
PIHLAR FERDO                      IZ RADOMERJA
PIHLAR JANKO                       S KAMENŠČAKA
PIHLAR MATIJA                      S KAMENŠČAKA
VIHER JANEZ                         IZ VELIČAN
ZADRAVEC STANKO              IZ SP. KRAPJA
.
 BUDNI ČUVARJI SVOBODE             
 OSTALI NAJTEŽJE STE DNI.             
 ROD VAROVALAZABLODE             
 CENA BO VAŠE KRVI.             
 ENOTNO OBLJUBO SPREJMITE:             
"MED NAMI NA VEKE ŽIVITE"             
.
                            Vzidano 15.5.1955             

—

—

Obstoječi spomeniki

—

D.Divjak, 7.maj 2020

20.6.2022. 00:00

—

Dodal fotografije Luke Kropivnika. M. Hladnik 20. 6. 2022

Spominska plošča

LJUTOMER

K.o.: 264-RADOMERJE, št.parc.: 14/37

8136

Bitnje, pokopališče, Demšar Stanislav

Sistory navaja:Datum smrti/izginotja: 30. 3. 1945, Kraj smrti/izginotja: Tambovska oblast.
(Wikipedia: Tambovska oblast je oblast v Rusiji v Osrednjem federalnem okrožju.)
Okoliščin smrti nismo ugotovili.

Pokopališče Bitnje, Kranj, P-9-4/11,12

[križ]
                    S O R Š K O V I
SIN DEMŠAR STANISLAV    * 6. 10. 1923  PADEL V NOV

—

—

Obstoječi spomeniki

—

M. Hladnik, 29. 8. 2020

6.3.2023. 00:00

—

M.Kermavnar, 6.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič

družinski nagrobnik

Kranj

2132 BITNJE, 1602

5561

Mala Nedelja, spomenik talcem

Eno zadnjih grozodejstev 8. marca 1945, tik pred koncem vojne, v Prlekiji so zagrešili Nemci z ustrelitvijo 19 talcev, ki so jih pripeljali iz ptujskih zaporov v Malo Nedeljo. Med vožnjo je eden izmed 20 talcev skočil z drvečega tovornjaka in se tako rešil. To je bilo njihovo maščevanje za ubitega vnetega nacista in župana v Bučkovcih inženirja Ferda Lupša. 22. julija 1959 je bil na tem mestu odkrit kamnit spomenik z na marmornati plošči vklesanimi imeni ustreljenih talcev, ki ga je izdelal Avgust Gajzer. Postaviti ga je dal Krajevni odbor ZB NOV Bučkovci.

• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana 1978.
• Prlekija.net: fotografije 3/1 do 3/4

• EŠD 1473

V grapi v gozdu zahodno od pokopališča v Mali Nedelji. Hiša v bližini: Mala Nedelja 42. Pred vhodom na pokopališče k spomeniku usmerja kažipot.

                               [zvezda]
ZA SVOBODO IN DOMOVINO SO ŽRTVOVALI
SVOJA ŽIVLJENJA TER BILI USTRELJENI
KOT TALCI NA TEM MESTU DNE 8. 3. 1945

SUPAN Franc           roj.  1915   Loka
KOTNIK Alojz            "     1922   Dobrije
TEJHMAN Jože         "     1922  Jakobski dol
ZUPANEC Franc       "     1923   Radoslavci 
HERCOG Kazimir      "     1925  Poljčane  
GROS Franc              "     1919   Mislinje
JURMAN Mihael        "     1898   Luče
KLEMENC Janez       "     1907   Luče
PEČNIK Anton           "     1922   Trbovlje
BALON Ivan               "     1914   Podbreg
BIZJAK Anton            "     1900   Janžev vrh
BOŽJAK Stanko         "     1912   Trbovlje
BRENČIČ Ivan           "     1902   Sv. Peter
BRUSIČ Ivan              "     1913   Zalesje
ČUK Franc                 "     1900   Ljubljana
GREBENC Rok          "     1917   Stari trg
HERGA Ivan               "     1902   Ormož
HORVAT Florijan        "     1919   Štefanja vas
HRENC Martin            "     1909   Zreče
                   Slava njim!
                                     Krajevni odbor ZB Bučkovci.

—

—

Obstoječi spomeniki

—

D.Divjak, 9.maj 2020, 2.5.2023

9.6.2024. 00:00

—

D.Divjak dopolnil opis 2.5.2023 M.Kermavnar, 25.3.2024, na predlog Zdenke Primožič dodal fotografije 3/1 do 3/4 z internetne strani https://www.prlekija-on.net/lokalno Dodal fotografije, popravil imena in označil kot obstoječe M. Hladnik 9. 6. 2024

Spomenik

LJUTOMER

K.o.: 252-BUČKOVCI, 240/1, 240/2