| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Spomenik padlim v NOB ob Ižanski cesti |
Drago Černič / Šola Eda Mihevca (arhitekt; 1950) Nepravilen okrogel steber, zidan iz kamnitih kvadrov, na katerem je pritrjen masiven blok z vklesanimi imeni v NOB padlih domačinov, je bil odkrit leta 1950. Je delo arh. Draga Černiča iz seminarja prof. Eda Mihevca. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 71. EŠD 22818 |
Spomenik stoji na tlakovani ploščadi ob odcepu Orlove ulice z Ižanske ceste.
Hiša v bližini: Ižanska cesta 63 |
KOT ŽRTVE STE UMRLI PEZDIR MARJAN PREDALIČ IVAN OGOREVC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 4.8.2017 |
28.4.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 28.4.2024, dodal imena na spomeniku in katastrske podatke. |
Okrogel steber zidan iz kamnov s ploščo |
Ljubljana |
K. o. 1695 Karlovško predmestje, parc. št. 166/23 |
|
SUHORJE, krajevno pokopališče - spomenik trem padlim partizanom |
Spomenik (Stane Dolenc, besedilo Vasja Ocvirk) je posvečen partizanom, padlim v sosednji vasi, pokopani na vaškem pokopališču v Suhorju, ob cerkvi sv. Miklavža. Spomenik predstavlja pravokotno grobišče, velikosti cca 2,00 x 3,00 m, okvirjeno s kamnitimi robniki. Na tem prostoru je v levem kotu postavljena trilistna betonska kompozicija visoka okoli 2,50 m, ki v sredini nosi pravokotno kamnito ploščo, velikosti okoli 0,40 x 0,60 m z vklesanim sporočilom. Na treh od osmih betonskih tristranih kvadrih so pritrjene tri pravokotne kamnite plošče, velikosti okoli 0,20 x 0,30 m z vklesanimi imeni in priimki padlih borcev. |
Pokopališče Suhorje, na jugu vasi, pri vhodu. |
Pravokotna marmornata plošča z vklesanim sporočilom pritrjena na treh
betonskih listih: Na treh tristranih kamnitih stebrih od osmih so pritrjene pravokotne plošče z
vklesanimi imeni in priimki padlih: KRUŠEC LOVRENC 14.10.1924 - 29.12.1944 sredina: 17.7.1923 - 21.10.1944 na desni: 7.6.1913 - 2.12.1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 11.7.2020
31. julij 2021 dopolnil D.Divjak
25.8.2022 dopolnila T.Bizjak in M.Štupica |
25.8.2022. 00:00 |
— |
31.7.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
kamen, beton - grobišče, memorialna dediščina |
Pivka |
K.o.: 2495 - SUHORJE, št.parc.: 1642/6 |
|
Celje, pokopališče, Lešer Ivan - Vanči |
Sistory navaja: Ime in priimek: Ivan Lešer (Lešar), Oče: Franc, Mati: Frančiška, Datum rojstva: 21. 10. 1921, Kraj rojstva: Celje, Kraj bivanja: Celje, Stara občina: Celje, Nova občina: Celje, Poklic (soc. status): nameščenec, Datum smrti/izginotja: 16. 02. 1945, Kraj smrti/izginotja: Beograd, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Ni podatka. Sremska fronta Wikipedia |
Mestno pokopališče Celje, desno od vhoda v poslovilne vežice, mimo spomenika prisilno mobiliziranim, nato levo in po poti naravnost, nekaj grobov naprej od klopi.
|
[križ] DRUŽINA LEŠER IVAN - VANČI 21. 10. 1921 - PADEL 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 1.10.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
1.10.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Celje |
K. o. 1082 Teharje, parc. št. 904/4 |
|
Taborišče I. Pohorskega bataljona |
Obeležje sestavljajo osrednja granitna plošča z bronasto plastiko 2 borcev (kipar Slavko Tihec), 16 granitnih plošč, kjer so bile postavljene zemljanke, ter 32 granitnih blokov z imeni, ki ponazarjajo položaje in kraj smrti borcev. Načrt za obeležje je delo arhitekta Branko Kocmuta. Zaradi izdajstva domačinov je bilo taborišče obkoljeno, v neenakem spopadu (1:30) je padlo vseh 69 borcev. Sedem članov Pohorskega bataljona so razglasili za narodne heroje. Od 69 padlih borcev na Osankarici so bili na narodne heroje razglašeni:
EŠD 418 Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 227-228. https://sl.wikipedia.org/wiki/Pohorski_bataljon Geslo: herojsmrt123 |
Od koče na Osankarici vodi označena pešpot čez nekaj lesenih mostičkov skozi gost gozd v smeri proti severu. Pribl. 30 minut hoje (1100 m severno od h. št. Lukanja 19). Z avtom obeležje ni dostopno.
Spominsko področje obsega gozd na Pohorju nad Osankarico (Trije žeblji), severovzhodno nad Mrzlim Studencem. |
V BOJ ZA SVOBODO SVETA STE ŠLI KOT PONOSNI JUNAKI, VENEC JE VEČNO ZELEN POHORJE VAM SPOMENIK. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
15.4.2020. 00:00 |
— |
— |
obeležje: spomenik-kip, info tabla, kamniti kvadri |
Slovenska Bistrica |
— |
|
Šmarje, spomenik na pokopališču |
Grobišče padlih v NOB. Spomenik je postavljen 04. 07. 1961. EŠD 17071 Po izjavi predsednika KS Šmarje je bilo obeležje obnovljeno 2023. |
V Šmarjah pri Kopru na vaškem pokopališču stoji spomenik in grob padlim v NOB. |
napis na stebru: OMAHNILI STE V BOJU POSTAVLJEN OB 20 LETNICI NOB ZVEZA BORCEV BERŽAN IVAN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Zorč 04. 03. 2018
D. Divjak 20.6.2024 |
20.6.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal posnetke obnovljenega obeležja 20.6.2024 |
Spomenik in grob |
Koper |
2608 ŠMARJE, 730/1 |
|
Šentjakobsko gledališče |
|
Na severni fasadi Šentjakobskega gledališča v Ljubljani, Krekov trg 2. |
Na plošči na vogalu stavbe levo od vhoda: . Na plošči na vogalu stavbe desno od vhoda: [bakla] MAVRIČ JANEZ 24.VIII. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 9. 4. 2017 nedokončano |
19.2.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 19.2.2024, dodal napis na spomeniku in fotografiji 3/2 in 3/3 |
spominske plošče |
Ljubljana |
POLJANSKO PREDMESTJE, 240/16 |
|
TREBNJE, Repče 14 - spominska plošča kurirski postaji TV - 4 |
EŠD: ni Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 V Repčah so se kurirji naselili na domačiji Lazarjevih, v prazni hiši imenovani "haus". Lazarjevi in drugi vaščani so jih lepo sprejeli. Kurirji s TV - 4, so imeli povezave s TV - 5, s TV - 3 in TV - 16. S kurirji nad Stično so imeli javko v Žlajpahovi gostilni v Šentlovrencu, včasih tudi v Mačjem dolu, na Medvedjeku in Velikem Gabru, s kurirji TV - 16 pa na Ostrem vrhu, pri Rdečem Kalu. (vir-po Zakonjšek, Rado:Partizanski kurirji, Ljubljana, 1985, str.:48) Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Iz Trebnjega gremo mimo Gradu proti Repčam. Po treh kilometrih pridemo v naselje Repče in nekako na sredini naselja je razpadajoča stavba Repče 14, ki pa ima na obcestni strani še vedno vidno spominsko ploščo, ki ohranja spomin na delovanje kurirske postaje TV - 4. |
V ZIMI LETA 1944 JE V TEJ HIŠI DELOVALA PARTIZANSKA KURIRSKA STANICA TV.4. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
L. Strajnar in T. Bizjak |
2.5.2021. 00:00 |
— |
— |
betonska plošča, spominski objekti in kraji - memorialna dediščina |
Trebnje |
k.o. 1423 - Vrhtrebnje, parc. št.: 1078/5 |
|
Carovigno, Italija, ustanovljen 1. tankovski /motoriziran/ bataljon |
1. tankovski bataljon, uradno »motorizirani bataljon«, je bil ustanovljen V Carovignu. Po odločitvi vrhovnega štaba NOVJ so tankisti 18. marca 1944 odpotovali v Egipt, v pristanišče Port Said, nato pa v Catadbo, kraj v puščavi kakih 45 kilometrov jugozahodno od Kaira. Tu se jim je pridružilo 600 pripadnikov bivšega kraljevega gardnega bataljona, ki je konec 1943 in v začetku leta 1944 skoraj ves prešel v vrste NOVJ. Pred tem so se 10. julija 1943 uprli in ustanovili prvi odred NOVJ na Bližnjem vzhodu, ki je imel skupaj 1211 mož. Ob uradni ustanovitvi je imela prva tankovska brigada NOVJ 16. julija 1944 štiri tankovske bataljone, inženirski bataljon, prištabne enote, oklepno četo (pozneje bataljon), skupaj 2003 mož ter 157 oklepnih vozil in kamionov. Del kadra 1. tankovske brigade, kakih 600 borcev, podoficirjev in oficirjev, z Vojom Radićem na čelu, je bil z letališča Bari odposlan v Kolomno v Sovjetsko zvezo, in sicer kot jedro 2. tankovske brigade NOVJ. To brigado so opremili s sovjetskimi tanki T-34 in se je pozneje bojevala na sremski fronti skupaj z enotami naše 1. armade. Udeležila se je bojev pri preboju sremske fronte pri Šidu ter bojev pri Vukovarju, Vinkovcih, Pleternici in Zagrebu. S 1. tankovsko brigado se je maja 1945 srečala v predmestju Trsta. Vir: Prekomorci, M. Ivančič, Koper, 2023Foto: A. Klun Geslo: prekomorci123, nedokončano123 |
— |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 5.5.2024 |
5.5.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
— |
— |
|
JELENOV ŽLEB - Spomenik bitki pri Jelenovem Žlebu |
Prvi spomenik je bil odkrit julija leta 1958 po zamisli kiparja Stojana Batiča. Visok je bil dva metra ter narejen iz brona, na njem so bili motivi iz NOB. Leta 2008 so morali postaviti nov spomenik, saj so starega, bronastega ukradli. Nov spomenik stoji na istem mestu, sestavljata ga dva kamnita bloka s kamnitim podstavkom in spominskima ploščama ter rdečo zvedo na sredini med njima. Spomenik je postavljen v spomin na boj Cankarjeve in Gubčeve brigade z italijanskim bataljonom Macerata 26. marca leta 1943. 4. julija 1979 so bile odkrite spominske plošče z imeni in rojstnimi podatki padlih partizanov v tem spopadu. Plošče so vgrajena na skalah nad cesto. 2017 je bil spomenik vandaliziran, storilec je z macolo razbil plošči na spomeniku. Slika poškodovanega spomenika. 30.marca 2019 sta bili na spomeniku montirani novi tabli iz COR-TENa s tekstom, ki je bil izrezan z laserjem. Na vrhu je bila postavljena nova zvezda. Obnovljeni spomenik je odkril udeleženec bitke general Lado Kocijan, ki je odkril tudi prva dva spomenika. Viri: Ambrožič Novljan, Lado. Jelenov Žleb. Ljubljana: ČZDO Komunist, 1983. Viri slik:
|
Spomenik bitki pri Jelenovem Žlebu stoji ob Rudeževi cesti tik nad Breznom, 2 km vzhodno od naselja Jelenov Žleb v pogorju Velike gore, 1,5 km zahodno od križišča gozdnih cest Korita, kjer je nasproti ruševinam stavbe infotabla o medvojnih dogodkih. Druga infotabla je v naselju Jelenov Žleb. Koordinate: 45,68802 (45° 41′ 16,88″ N), 14,6859 (14° 41′ 9,23″ E), https://maps.google.com?q=45.688023,14.685898
Naslednji dve informacijski tabli sta še na začetku Rudeževe ceste v Rakitnici ter nato pri Štirni. |
»Pregnane v mrak in mraz nas je hranila ljubezen do pravice in prostosti. Zahrope boj, smrt žanje v trumi gosti – in zašume nad zemljo zmage krila«. Cankarjeva in Gubčeva brigada, ob podpori Tomšičeve in Šercerjeve brigade, sta 26. marca 1943 pri Jelenovem Žlebu popolnoma premagali bataljon italijanske divizije Mačerata. . Napisi na ploščah na skali nad cesto: . srednja plošča: VAŠA RDEČA KRI NAPAJA KORENINE SMREKOVIH DREVES PADLI BORCI CANKARJEVE IN GUBČEVE BRIGADE 26.3.1943 . leva plošča: IVAN OMERZA - JOHAN ROJ. 1921 LAKNER PETER ROJ. 1925 MAKS PITINO ROJ, 1920 . desna plošča: JANEZ ŠMUC - ROMAN ROJ. 1919 JOŽE ŽAGAR - JUG ROJ. 1909 OBČINSKI ODBOR ZZB NOV RIBNICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sara Abrahamsberg, 11.12.2016, M. Hladnik 1. 8. 2017 (slika leta 2017 vandaliziranega spomenika), D.Divjak, 28.marec 2020, 18.1.2022 |
17.1.2022. 00:00 |
— |
17.1.2022 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominske plošče |
Ribnica |
K.o.: 1628 - DANE, št.parc.: 536/1 |
|
Bolnica Primož pod Malo Kopo |
Tretja po pričetku delovanja Pavčkovih bolnišnic na Pohorju je bila partizanska bolnišnica Št. Primož. Delovati je začela 4. oktobra 1944 kot centralna bolnišnica s posebno operacijsko barako za 45 ranjencev. Njene kapacitete so bile vedno zasedene zlasti z težkimi ranjenci, ki jim je bila tudi predvsem namenjena. Zvezo z zunanjim svetom so vzdrževali preko vojaške kurirske postaje 1-8 v Brdah. Ekonom je bil Albert Gradišnik-Berti, bolničar pa Kristjan Pori. Februarja 1945 je prišlo, da so jo odkrili sovražniki, zato so jo izpraznili in ranjence premestili v bolnišnico Krn. Potem se je izkazalo, da je bilo obvestilo neresnično in so jo ponovno začeli polniti z ranjenci. VIR: Marjan Lenasi, Paučkove partizanske bolnišnice 1944-1945 str.10, 24, 25. Partizanska saniteta na Koroškem. Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Pri gostišču Klevž na Legnu levo v graben, nato slediš smernim tablam TEMNIKAR. |
PARTIZANSKA BOLNIŠNICA PRIMOŽ |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 24. septembra 2017
S.Gradišnik, 7.11.2022 |
24.9.2017. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, 7.11.2022, dodal fotografije. Obeležje je odlomljeno, verjetno zaradi udarca padajoče skale. Obnova ne bo problematična zaradi bližine ceste. Vse informacije dobite na kmetiji Temnikar Bricman), Legen 165. |
Partizanska bolnišnica |
Slovenj Gradec |
— |
|
Posavski muzej |
V brežiškem gradu ima prostore Posavski muzej. Tu so pričevanja o prvih partizanskih enotah iz leta 1941 (krška partizanska skupina, Brežiška četa), o prvih slovenskih talcih, Razvoju NOV na Kozjanskem (Kozjanski bataljon 1942-1943, Kozjanski odred 1944-1945) ter okupatorjevem nasilju nad civilnim prebivalstvom.Prikazan je nacistični izgon slovenskih intelektualcev in drugih zavednih Slovencev na Hrvaško in v Srbijo ter splošno izseljevanje; Nemci so v letih 1941-1942 poslali 35.000 prebivalcev iz Posavja v nemška taborišča. Z dokumentarnim in slikovnim gradivom je predstavljeno življenje in delo slovenskih izgnancev po nemških taboriščih in po najrazličnejših deloviščih v Nemčiji.Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str. 469. |
Cesta prvih borcev 1 |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
9.10.2022. 01:00 |
— |
— |
stavba |
Brežice |
1300 BREŽICE, 1257 |
|
Padlim sinovom-Trbonje |
Prvi partizanski aktivisti in ilegalci so v vas začeli prihajati že leta 1943. To so bili: Ferdo Štibler-Jug, Ivo Marzel-Mio, Alojz Bobovnik-Albo, Franc Marzel-Sever in drugi. Velik vpliv na ljudi je imel miting, ki ga je februarja 1944 izvedla Pohorska brigada.Vir: Ludvik Pušnik, Po poteh spomina. |
Trbonje, pri trgovini |
[Triglav] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
9.11.2020. 00:00 |
— |
Slike Bor1974, 15.VIII.2021
S.Gradišnik dodal opis in vir, 4.3.2023 |
Velik kamen z marmorno ploščo |
Dravograd |
838 TRBONJE, 20/13 |
|
Josip Broz - Tito |
V vhodni avli slovenskega parlamenta, nekoč slovenske republiške skupščine, je stal celopostavni kip Josipa Broza - Tita v naravni velikosti, izklesan iz belega marmorja. Šlo je za delo akademskega kiparja Borisa Kalina iz leta 1957, ki ga je oblikoval na osnovi svojega znanega in množično reproduciranega Titovega doprsnega kipa, ki ga je izdelal leta 1948. Kip ni bil odkrit s posebno proslavo, temveč se je v avli nahajal že ob odprtju nove skupščinske stavbe leta 1959. Leta 1980 je bila pred kipom postavljena tudi krsta s Titovimi posmrtnimi ostanki, preden je bila z vlakom odpeljana na pokop v Beograd. Leta 1990 je bil kip odstranjen iz prostora. Okoli marmornate glave so namestili vrv in ga prestavili na kamion, ki ga je prepeljal na dvorišče Mestnega muzeja Ljubljana. Politik Jože Smole je proti odstranitvi protestiral in v časopisju se je razvila živahna polemika, toda kip se v avlo parlamenta ni več vrnil. Leta 1993 je bil razstavljen v kletki, skupaj z drugimi odsluženimi spomeniki, pred Kulturno informacijskim centrom Križanke, kot se vidi na sliki 3. Viri: Delo, 6. 5. 1980, str. 5 (vir slike 2) (povezava). Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 26 (vir slike 1). Božidar Jezernik, Mesto brez spomina: javni spomeniki v Ljubljani, Ljubljana: Modrijan, 2014, str. 433 (vir slike 3, foto Janez Kos). |
Kip je stal v vhodni avli današnjega slovenskega parlamenta na Šubičevi ulici 4 v Ljubljani, od koder je bil umaknjen. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
29.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Celopostavni kip |
Ljubljana |
— |
|
PLEŠIVICA na Barju - spomenik prisegi aktivistov OF Plešivica |
EŠD: 11594 Pravokotna granitna plošča z vklesanim napisom je posvečena prvi prisegi aktivistov OF iz Plešivice, januarja 1942. leta v hiši s sedanjo številko Plešivica 20. Spominsko ploščo so odkrili 1979. leta in sicer na fasadi hiše na obcestni strani. Hiša, v kateri je potekala prisega, so podrli in zgradili novo. Plošča je bila ob podiranju odstranjena in je sedaj v hrambi trenutnih lastnikov. Še ni na voljo za oglede. Plošča ni fotografirana. |
V Notranjih Goricah gremo s Ceste v Log na cesto Na Peske in po okoli 800 m pridemo do nove hiše z naslovom Plešivica 20. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
T. Bizjak, 25.3.2018. - nedokončano |
6.10.2020. 00:00 |
— |
Označil status odstranjen. -- M. Hladnik |
kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogodka |
Brezovica |
k.o. 1724 - Brezovica, parc. št. 2430 |
|
Lovro Rezar, Podbrezje |
Sistory pokaže, da gre za kmeta Lovrenca Rezarja, *4. 5. 1913, Pšenična
Polica, mati Marija Gašperlin, poročen, živel v vasi Viševca pri Cerkljah, padel
4. 5. 1945 pri Podbrezjah. Po izjavi domačinke "so ga izpustili iz begunjskega
zapora. Na poti do Podbrezij so ga na Posavskih vojeh pričakali in umorili
njegovi sovražno nastrojeni nasprotniki. Skrili so ga tja, kjer zdaj stoji ta
kamen." 4. 5. so begunjske zapore osvobodili partizani. Domačini so "domnevali,
da da so ga ubili Nemci prav iz Begunj, ki naj bi šli za njim, ker ga baje
niso mogli/smeli usmrtiti tam." "10. ERZAR Lovrenc, rojen l. aprila 1913, stanoval v Pšenični Polici 14, Kranj. 24. aprila 1945 so ga Nemci po enoletnem zaporu izpustili, domobranci iz Cerkelj pa so ga pri Brezjah aretirali. Njihova patrulja ga je tako mučila, da je po dveh dneh umrl. Prebili so mu lobanjo s strelom iz neposredne bližine. (Vir: KUVZ, fasc. 42 g-2042 v A Slovenije; Arhiv okrožnega sodišča Ljubljane, KO št. 200/45)" (Grgič: Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2: 78) |
Na začetku kolovoza, ki povezuje cesto Podbrezje-Kovor z Gobovcami, blizu znamenja na ovinku te ceste. |
LOVRO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 5. 2023 |
24.2.2025. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 12.5.2023, dodal fotografijo 4/3
Dodal vir Grgič. M. Hladnik 24. 2. 2024 |
kamen z napisom |
Naklo |
— |
|
Gažon, pokopališče, Sabadin Franc |
Sabadin Frančišek Viljan. Sistory. . (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 1. knjiga, Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Novo mesto: Dolenjska založba, 1995, str.180) »SABADIN FRANC (Ivan), Gažon (Vid Vremec [ur.], Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja,
Koper: Lipa, 1998, str.758) Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Gažon, od glavnih pokopaliških vrat po poti proti poslovilni vežici, desno 9. vrsta, 6. grob desno od poti oz. prvi grob z desne strani vrste. |
[križ] FRANC 1925 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 9.2.2025, po predlogi in fotografiji Zdenke Primožič |
23.2.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Koper |
K. o. 2607 GAŽON, parc. št. 402/2 |
|
Prehod Štirinajste skozi zaselek Straža |
Nočni pohod je bil zelo težaven, počasen in neskončno dolg. Kolona Štirinajste se je vila od Sel čez Kanjuce; od tam je zavila na vzhod mimo Sv.Florjana, čez Javornik in Svetli dol, potem pa čez Resevno in Kranjčico do lesenega mosta prek Voglajne pri Gaju v Prožinski vasi. Vir: F.Strle, Tomšičeva brigada, str.87. Opomba 1: M. in J. Luštrek: Kako je s ploščo povezana slika hišne številke 70a, ne veva. Midva te številke nisva opazila. |
V Opoki preko Železnice in Voglajne do Straže. Plošča je vzidana na škarpi pod stavbo in igriščem Kulturnega društva Straža, dobrih 100 mod hiše Prožinska vas 68 |
[zvezda] V SPOMIN NA PREHOD XIV. UDARNE DIVIZIJE NOV SKOZI ZASELEK STRAŽA DNE 14. 2. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 26. 9. 2023 |
10.6.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 10. 6. 2024, po predlogi Mojce Luštrek dodal Opombo 1 |
Spominska plošča |
Štore |
K. o. 1086 Prožinska vas, parc. št. 505/1 |
|
Spominsko znamenje padlim v NOB na Vrtači |
Pokončna pravokotna kamnita plošča z betonskim okvirom ter vklesanim napisom in imeni padlih v NOB z območja Vrtače je bila postavljena sredi 50. let 20. stol. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 30. EŠD 22808 |
Znamenje je vdelano v zidno ograjo na vogalu Levstikove ulice in Vrtače. |
ŽRTVOVALI SO ŽIVLJENJA ZA NAS PADLI BORCI DEMŠAR LADISLAV 1942 KEK DRAGO 1942 STURM FRANC ML. 1943 LIPEC STANISLAVA 1943 RAVBAR STANKO 1943 CERJAK MARIJ 1943 FIŠINGER FRANC 1944 ŽARGI ALOJZ 1944 KOS BORIS 1945 USTRELJENI KOT TALCI KRESNIK PETER 1942 STURM FRANC ST. 1944 RAVBAR RUDI 1944 UMRLI V INTERNACIJI RAVBAR MIROSLAVA 1944 LAJHNER IVANA 1944 MOSKOVIČ JULIJ 1944 MOSKOVIČ VERA 1944 MOSKOVIČ FELIKS 1944 JAMŠEK MARJAN 1945 MOSKOVIČ KLARA 1945 NIKELSBACHER FERDO 1945 POLAK PAVEL 1945 SENEKOVIČ MIROSLAV 1945 SLAVA JIM ZVEZA BORCEV NOV VRTAČA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 24.10.2017 |
22.9.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 22.9.2023, dodal napis na spomeniku |
Pokončna kamnita plošča |
Ljubljana |
Levstikova 18 |
|
Šentjakob, pokopališče, Paternoster Franc |
SIstory navaja Ime in priimek: Franc Paternoster, Oče: Franc, Mati: Elizabeta, Datum rojstva: 02. 02. 1908, Kraj rojstva: Podgorica, Kraj bivanja: Podgorica, Stara občina: Podgorica, Nova občina: Ljubljana, Datum smrti/izginotja: 09. 08. 1944, Kraj smrti/izginotja: Podgorica, Kraj pokopa: NULL. ____________________________________________________________________ »Sovražnik je moral biti obveščen, kje naj poišče »najtežji plen«, ker so domobranci, gestapovci in raztrganci v sredo, 9. avgusta, prišli naravnost k Bognarjevim in naredili preiskavo. Zaman so stikali po hiši, nič sumljivega niso odkrili. Ozmerjali so mater Lucijo in hčerke, ki so na njihova vprašanja trmasto odkimavale in molčale, in zapustili hišo. Tedaj pa je nekdo pokazal na hlev, češ da je tisto, kar iščejo, verjetno skrito tam notri … Sledilo je ostro povelje in že so obkolili domačijo. Nekaj jih je navalilo na hlev. Gromozansko so kričali in pozivali »bandite«, naj pridejo ven. Ker ni nihče odgovoril, so se povzpeli v senik. Tam so bili skriti Franc in Jernej Kralj, Franc Goropečnik in Franc Paternoster - Srečko. (Franc Kralj in Goropečnik sta bila prejšnji dan prišla z okrajnega centra.) Braniti se niso mogli, ker je bilo, kot bi se znašli v mišnici, pobegniti pa se tudi ni dalo skozi obroč besne tolpe. Tako so zločinci zajeli Goropečnika, Franca Kralja in Franca Paternostra – slednja dva so obstrelili v noge, da ne bi poskusila bežati. Jernej Kralj pa ni prišel na svetlo. Ostal je v seniku, in ko so ga domobranci zažgali, je zgorel (verjetno si je skrajšal muke tako, da se je ustrelil) … Mater Lucijo in hčerke Ivanko, Zinko (Terezijo) in Katarino Kralj so bili medtem zaprli v hišo, ki je stala nasproti hleva, da bi prej opravili s tistimi iz skrivališča. V hišo so nato spravili še Franca Paternostra in Franca Kralja, ki sta krvavela iz ran na nogah ter junaško prenašala bolečine in zasramovanje. Zločinci, med katerimi sta imela glavno besedo Najnar in poveljnik domobranske postojanke Cerar, p. d. Čebulj (znan še izpred vojne kot navdušen hitlerjanec) so se še posebno znašali nad Paternostrom, ki jim je do zadnjega kljuboval z besedo, sicer pa je bil nemočen in je ležal pred njimi kakor posekan hrast. Vsem v hiši je bil namenjen grozen konec, ki spominja na grozodejstva v časih srednjeveške inkvizicije. Tik pred zadnjim dejanjem drame je nekdo izmed rabljev poklical mater Lucijo in ji dejal, da ji je prizaneseno in da so ji namenili izselitev v Nemčijo. Ponudbo je odklonila s prezirom in se stisnila k svojim otrokom. Prostovoljno se je odločila umreti skupaj z njimi … Uniformirani rablji so že nanosili v hišo in okrog nje slame in butar – pri tem so jim morali pomagati tudi nekateri vaščani – in vse to zažgali. Hišo so objeli plameni in dim, in da ja ne bi kdo ušel skoz vrata ali okna, je pobesnela tolpa tja streljala s puškami in brzostrelkami. Streljanje se je mešalo s pokanjem ostrešja in kriki žrtev, ki so med buhtánjem ognja počasi pojenjavali … Tako je tega dne, ko so domobranci požgali Kraljevo hišo in hlev v Podgorici, umrlo strašne smrti sedem žrtev: Lucija Kralj, stara 62 let, njene tri hčere – najstarejša, Ivanka, je imela 31 let, najmlajša, Katarina, pa 20 let – njena sinova Franc in Jernej – ta je imel komaj 17 let – in Franc Paternoster-Srečko, ki ga poznamo iz prejšnjih poglavij. Tem sedmim se je v jeseni pridružila še osma žrtev, Franc Goropečnik: 30. novembra 1944 so ga ustrelili v Begunjah. To je bil začetek »kariere« domžalskih domobrancev, ki so jo pod vodstvom gestapa nadaljevali do konca. Gestapovsko-domobranski zločin v Podgorici je bil uvod v eno najtežavnejših obdobij narodnoosvobodilnega gibanja v teh krajih, ki se je vleklo do osvoboditve. Zločin je zbudil daleč naokrog zelo mučen odmev, ki so ga spremljale ostre obsodbe vseh slojev prebivalstva. Belogardistična propaganda, katere glavno občilo je bil dnevnik Slovenski dom, ga je zato skušala naprtiti partizanom …« (Šušteršič France, Zločin po zgledu inkvizicije, Na levem bregu Save, Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad, 1. zvezek, Ljubljana, 1982, str. 176–178) »3. Iz bivše občine Podgorica (sedanje krajevne skupnosti Podgorica-Šentjakob): […] PATERNOSTER FRANC-SREČKO iz Podgorice, rojen leta 1908, kot organizator NOG v podgoriški občini od leta 1941 odšel marca 1944 v ilegalo, padel oziroma zgorel v obkoljeni hiši 9. 8. 1944. […] (Šušteršič France, Seznam borcev in političnih aktivistov NOV ter žrtev sovražnikovega nasilja, Na levem bregu Save, Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad, 1. zvezek, Ljubljana, 1982, str. 205, 206) _________________________________________________________________________ »7. GOROPEČNIK Franc […] 9. avgusta so domobranci iz Domžal skupaj z Nemci obkolili domačijo Kraljevih v Podgorici. Zažgali so hišo, v kateri je zgorelo šest članov Kraljeve družine ter Franc Paternoster […] (Vir: Pismo občinskega odbora ZZB Ljubljana Bežigrad) (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi sodelavci, Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, 1997, str. 103) »23. KRALJ Ivanka, hči, rojena 1913, 24. KRALJ Jernej, sin, rojen 1927, 25. KRALJ Katarina, rojena 1924, hči, 26. KRALJ Lucija, rojena 1882, mati in 27. KRALJ Terezija, rojena 1921, hči, vsi doma iz Podgorice 8 pri Črnučah, in njihov brat partizan (že vpisan v prvi knjigi žrtev) 9. avgusta 1944 je prišlo v vas Podgorica sto nemških policistov in domobrancev, ki so v Domžalah dan prej ustanovili svojo postojanko. V hiši Lucije Kralj so na hlevu našli skritega domačega sina Franca. Ženske so zaprli v hišo, obložili okna in vrata s slamo in jo zažgali. Vse štiri so žive zgorele, prav tako tudi sin Jernej, ves čas skrit v senu. Partizana Franca Kralja ter Franca Paternostra – Srečka, ki je bil skrit pri njih, pa so obstrelili v noge, da nista mogla zbežati. Tretjega partizana so ujeli in ga 3. novembra 1944 ustrelili v Begunjah (Vir: Franc Šušteršič, Na levem bregu Save, str. 177; poročilo Pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko fasc. 670/12 v AS DE II)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi sodelavci, Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, 1997, str. 182) |
Pokopališče Šentjakob, Ljubljana. Iskalnik grobov Žale, Šentjakob ne ponudi nobenega zadetka. (Podatki za 1. grob desno – Železnik : Oddelek [2], Vrsta: [14], Grob [1], https://grobovi.zale.si/# ) |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 18.8.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
18.8.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Ljubljana |
K. o. 1759 Podgorica, parc. št. 1047/2 |
|
ILOVICA-Spomenik žrtvam |
V neposredni bližini nekdanjega rova je leta 1976 bilo odkrito spominsko obeležje, ki ga predstavlja granitna skala z napisom. Posvečeno je devetnajstim žrtvam, ki so jih Nemci tik pred koncem vojne ubili v rudniškem rovu. Vir: FB stran ZB za vrednote NOB Ljutomer ter prlekija on.net |
Dostop je otežen, ker se obeležje nahaja na slabše dostopnem mestu, ni ustrezne poti. Najbližji objekt je Ilovci 6. |
zvezda . ILOVCI 27.4.1945 OB TRESKU BOMB IN DIMU KI DUŠI V KRIKU GROZE SOLZAH BOLEČINAH UGAŠA V JAMI DEVETNAJST ŽIVLJENJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
30.junij D.Divjak |
30.6.2021. 00:00 |
— |
— |
Spomenik iz granitne skale |
LJUTOMER |
K.o.: 267 - ILOVCI, št.parc.: 226 |
|
Kostanjevica, Spomenik padlim borcem NOV, na pokopališču |
Spomenik stoji na vaškem pokopališču. Sestavljajo ga različno visoki pravokotni stebri izklesani iz marmorja. Pred njimi je na tla položena kamnita plošča z napisom. https://www.travel-slovenia.si/slo/location/spomenik-padlim-borcem-nov-in-borcem-za-svobodo-v-kostanjevici-na-krasu/ |
na vaškem pokopališču. Hiša v bližini: Kostanjevica na Krasu 61
45°49'57,57" N 13°34'40,95" E |
V SPOMIN 28. PADLIM BORCEM NOV IN ŽRTVAM ZA SVOBODO 1941 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK 9.4.2020
11.12.2021 D.Divjak |
5.2.2022. 00:00 |
— |
K. Poljšak Ščuka
11.12.2021 dopolnil podatke |
Kamniti spomenik |
Miren - Kostanjevica |
K.o.: 2332 - KOSTANJEVICA NA KRASU, št.parc.: 4 |
|
Pavel Mikuž in Franc Novak, Gorenja Brezovica |
2. junija 1942 je Pavle Mikuž – Bolte, kot komandir 2. čete 1. bataljona Ljube Šercerja razporedil svojo četo ob robu gozda in na grebenu pred Gornjo Brezovico, da bi ustavil prodirajoče italijanske enote, okrepljene z dvema tankoma. Žal je bil hudo ranjen in je zvečer ranam podlegel. Istega dne je tu padel tudi borec te čete, Novak Franc. Partizani so v tej borbi Italijanom prizadeli občutne izgube. Pavle Mikuž je bil rojen 10. 1. 1913 na Pakem. Po poklicu je bil delavec. Po njem je poimenovana Mikuževa ulica v Borovnici. Pavle Mikuž je pokopan v družinskem grobu družine Drobnič na pokopališču v Borovnici. Stanko Petelin – Vojko, Krajevna skupnost Podpeč - Preserje v NOB, Ljubljana, OK SZDL Vič-Rudnik, 1983 Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 73. Evidenčna številka po registru kulturne dediščine: 21381 |
Spomenik stoji ob poti s Kamnika pod Krimom na Rakitno, ob križišču, kjer se pot odcepi v Gorenjo Brezovico.
|
TU STA PADLA ZA NAŠO SVOBODO V BORBI S FAŠISTI DNE 2. 6. 1942 TOV. MIKUŽ PAVLE - BOLTE NOVAK FRANC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Peter Palčič maj 2017, dop.T.Bizjak in M.Štupica 21. 9. 2020 |
21.9.2023. 00:00 |
— |
20. 9. 2023 je Klemen Lah poslal fotografijo o skrunitvi spomenika: "Zraven partizanskega spomenika v Gorenji Brezovici pri Podpeči so postavili betonski blok s kranjskim orlom, ki je bil grb domobrancev. In prečrtanega goloba. Skrunitev je očitna in boleča." -- M. Hladnik 21. 9. 2023 |
kamen, beton |
Brezovica |
k.o.1705 - Preserje, parc. št.:1947/1 |
|
Brestje, Jožetu Peršolji - Filipu |
Vir: slika 3 FB stran Gremo v Brestje, sliki 4 M.Hladnik |
Na hiši Brestje 22, južna fasada |
zvezda V TEJ HIŠI SE JE RODIL 19. 3. 1912 JOŽE PERŠOLJA - FILIP ČLAN ZAPADNO-PRIMORSKEGA OKROŽJA KPS IN SEKRETAR RAJONA ZA VSHODNO BENEČIJO. 11. 7. 1944 JE V VALOVIH SOČE UTONIL. . ZAPADNO-PRIM. OKROŽJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK 15. 4. 2020, slike M. Hladnik 25. 5. 2020
14. februar 2021-dopolnil D.Divjak |
14.2.2021. 00:00 |
— |
14.2.2021-dopolnil podatke in dodal sliko D.Divjak |
Spominska plošča |
Brda |
K.o.: 2280-VRHOVLJE, št.parc.: 1786 |
|
Kamnik pod Krimom , grobnica padlih v NOB |
EŠD:5728 Iz obdelanih kamnitih kvadrov zidana okrogla grobnica, premera 6 m, ima na vrhu kamnito ploščo velikosti 2,00 x 1,00 m, kar predstavlja vhod v grobnico, desno od nje pa okrogel podstavek - kolut iz kamna, visok 15 cm, premera 60 cm, na katerem stoji 90 cm stilizirana kamnita žara, premera 60 cm, in na kateri sta vklesani imeni dveh znanih in 22 neznanih partizanov. Levi del oboda grobnice je poravnan z zemljiščem, desni pa je okoli 1,00 m od tal. Grobnica je projektiral arhitekt Peter Trpin, odkrita pa je bila 29. novembra 1953, skupaj s spomenikom padlim v NOB, ki je nedaleč stran. Vir: Stanko Petelin-Vojko, Krajevna skupnost Podpeč - Preserje v NOB,Ljubljana, OK SZDL Vič-Rudnik, 1983 Foto 4 - iz zgornje knjige, str, 405 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 73. |
Grobnica in spomenik padlim v NOB stojita na t.i. Sodnem vrhu, ki je JV od železniške postaje Preserje. Pot do nje je označena, vsekakor pa gremo mimo gostišča Pri Mari. Malo naprej pridemo do kraja, kjer zavijemo po makadamski cesti na desno, navkreber proti vrhu griča - Sodnemu vrhu, kjer že vidimo spomenik padlim v NOB. |
Na kamniti stilizirani žari je napis: GROBNICA PADLIH V NOV KOŠIR MIRKO IZ KAMNIKA GRČA ALOJZ IZ RIBNICE IN 22 NEZNANIH PARTIZANOV POSTAVLJENA NJIM V SPOMIN NA DAN REPUBLIKE 29. XI. 1953. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 25.4.2018
D. Divjak 6.11.2022 |
6.11.2022. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke in dodal foto 4 6.11.2022 |
kamnita skulptura, memorialna dediščina |
Brezovica |
Ko.1704 - Kamnik, parc. št. 931/20 |
|
UZMANI - Dovc, spomenik, kenotaf padlim borcem |
EŠD: ni! Spomenik predstavlja stiliziran kelih iz obdelanega kamna in betona. Osnova je prirezana prizma, velikosti 38 x 38 x 36 cm, na to prizmo je postavljena prav tako prirezana prizma, a narobe, velikosti 30 x 30 x 40 cm. V tej piramidi je vtisnjena peterokraka rdeča zvezda. Nad piramido je vložek velikosti 80 x 80 x 45 cm. Vse iz betona. Zgoraj sledi naslednji vložek iz temnega kamna in z vklesanimi in pozlačenimi črkami, velikosti 102 x 102 x 10 cm, sledi kamnita, granitna, plošča velikosti 112 x 112 x 3 cm, ki je kot nekakšen pokrov in na tej plošči še kamnito korito za rože, rdečkasto rjave barve, velikosti 45 x 45 x 11 cm. Spomenik je visok 145 cm. Tla okoli njega, velikosti 200 x 220 cm in obrobljena z robniki, so tlakovana s ploščami. Dostop do ceste je po osmih stopnicah. Kdaj so spomenik postavili in kdo je njegov avtor, ni znano! Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 69 in 73. |
Dostop iz Roba po cesti mimo naselja Pečki in Strletje, mimo naselja Uzmani proti vasi Purkače oz. proti vasi Centa. Spomenik je pod cesto, v ostrem ovinku in sicer 1600 m od križišča v naselje Pečki, oz. okoli 3 km od križišča v Robu. |
NA TEM MESTU JE BILO MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO POKOPANIH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 18.8.2019 |
13.1.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, uredil in popravil besedilo na kenotafu po predlogi Mojce Luštrek in dodal fotografije 4/1 do 4/5 Janija Luštreka. |
kamen in beton, memorialna dediščina |
Velike Lašče |
k.o.1713 - Krvava Peč, parc. št.:906/2 |