| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Partizanska tehnika Krim |
Mojca Luštrek o obeležju piše: Pod ploščo štrli iz stene odkrušeno držalo za venec. Na polici pod steno, na kateri je plošča, leži nekaj tramov, morda ostankov "rekonstrukcije", iz skal in kamnov pa je sestavljena majhna miza. Še odlomek iz Kočarjeve knjige: »Omenil sem že, da je v Iški delovala tudi partizanska ciklostilna tehnika "Krim" v času od marca do julija oz. avgusta 1943. V Iško (pod Benkotom na Ustju oz. vštric Smrekovca) so jo prestavili z Jezera (Podpeško jezero). Prostor z barako je bil viden šele, ko si stal tik pred barako-tiskarno, ki je bila kot objekt zelo pomembna, sicer je ne bi skrili na tako težko dostopnem mestu. Barako, velikosti okoli 2,5-3 × 4 m so postavili na malem platoju, dolgem okoli dvajset in širokem od enega in pol do treh metrov; "prislonjena" pa je bila na mogočno skalno steno okoli 120 višinskih metrov nad Iško /.../. Od vode navzgor se barake ni videlo, ker jo je zakrival krajši rob tik pod platojem. Okoli 50 m vstran in malo nižje od platoja je mali graben s potočkom, na katerem naj bi vodja tehnike Apih postavil še mali električni generator, ki je dajal elektriko za eno oz. dve žarnici. Od opreme so imeli v baraki ciklostilni stroj in radio na baterije. Poleg vodje tehnike Milana Apiha (predvojni komunist, 4 leta na robiji v Sremski Mitrovici), so bili v ekipi še Ivče Melik – tiskar, Alojz Komel - Radovan, neki Rudi, Apihova prva žena Ančka in Justi Brancljeva – Koščeva iz Podkraja, Tomišelj, sicer žena kurirja tehnike Debevca - Škrjančka z Jezera (padel v partizanih). Hrano so dobivali iz naselja Iška preko veze pri Grabljicah, material (papir, matrice oz. 'izdelke') pa sta dvakrat tedensko v nahrbtnikih prenašala izmenično dva iz tiskarske ekipe. Pot jih je vodila, ne navzdol k vodi in naprej proti "nevarnima naseljema Iška oz. Iška vas", ampak po smeri (brezpotje), po kateri so marca 1943 selili tiskarno z Jezera v Iško. Material so tako prenašali navzgor po strmini proti Ustju, proti Benkotu (višinska razlika okoli 200 m) oz. v desno na Gornji Ig (takrat požgana vsa vas) in navzdol vse do Črne vasi, kjer so oddali tiskan material oz. prejeli papir, matrice in drugo ter se po isti poti vrnili v tehniko (najmanj 6 ur hoje!). Vodja tehnike Apih je moral julija 1943 "po nalogu višje komande" na Hrvaško, ženo Ančko, ki je nameravala po odhodu moža še "skočiti" v Ljubljano, pa so zaradi izdaje zajeli belogardisti v Črni vasi, ko je bila že na drugi strani bloka. Po odhodu Apiha je vodstvo tehnike prevzel Ivek Melik, vendar je tiskarna kmalu nato prenehala delovati.«
Marko Apih, sin Milana Apiha, piše: "Končno sva našla polico z ostanki barake in ploščo. A čez njo polzi voda. Pobarval sem lahko le zvezdo s srpom in kladivom (barvni odtenek: lesketajoč baker). Napisa je toliko, da bi tudi v najboljših razmerah rabil nekaj ur. Kakorkoli, ekspedicija me je razbremenila dolga obljube. Morda jo ponovim v ugodnejših razmerah." Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 62. |
Plošča je na skritem in težko dostopnem mestu. Pot do nje je bolj kot ne brezpotje, zahtevno in pogosto nevarno za zdrs. Začnemo pri gostišču Iški vintgar in gremo po levem bregu Iške do Grabljic, kjer se sprehajalna pot konča. Desno poiščemo lovsko stezo in se po njej povzpnemo na višino približno 420 m. Steza se kmalu izgubi in občasno spet pojavi. Nadaljujemo približno po izohipsi čez sitne grape in podrto drevje dober kilometer ob reki navzgor. Nasproti Smrekovca kakih 120 višinskih metrov nad vodo po strmih travah poiščemo polico pod rahlo previsno steno, na kateri je plošča.
Koordinate: S 45.89538, V 14.49181 |
[srp in kladivo v zvezdi] TU JE DELOVALA TEHNIKA KRIM OD MARCA DO AVGUSTA 1943 OBNOVLJENA OB 40 LETNICI KPJ 1959 OBČINSKI ODB. ZB RUDNIK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 19.11.2023, po fotografijah in besedilu Mojce in Janija Luštrek |
13.10.2024. 00:00 |
— |
Dodal sveže slike Matevža Novaka, ki jih je poslal Marko Apih, Matevžev stric. M. Hladnik 13. 10. 2024 |
Spominska plošča |
Ig |
K. o. 1707 Iška vas, parc. št. 2/111 |
|
Bele Vode, pokopališče |
Pred izgradnjo mrliške vežice je na tem mestu stalo spominsko obeležje 26 padlim borcem z belo marmornato ploščo na granitnem podstavku. Obeležje so v letih pred izgradnjo mrliške vežice porušili. Prvotno spominsko obeležje je projektiral in izdelal arhitekt Andrej Šifrer.
Opis v RKD: |
Natančna lokacija grobišča na pokopališču Bele Vode ni znana. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 28. 5. 2019 |
25.3.2024. 00:00 |
— |
S. Gradišnik, 26.10.2021.
Na pokopališču ni partizanskih spomenikov. M. Hladnik 5. 2. 2023.
M.Kermavnar, 25.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič Opis iz RKD in katastrske podatke. |
Nagrobnik |
Šoštanj |
K. o. 945 Bele Vode, parc. št. 603/1 |
|
Hrvatini, pokopališče, Jug Ivan |
Ivan Jug je zadnja leta preživel v Premančanu in bil aktiven član Zveze borcev. »Kot 'arterijo' razvoja smo pripravili učno-rekreacijsko pot, […] Poimenovali smo jo simbolno po krajanu Premančana Ivanu Jugu, domoljubu, žrtvi totalitarnih sistemov. Ima tudi narodnoobrambni značaj, saj želimo z njo prehiteti severne sosede, ki bi preko naši krajev želeli zaključiti svoje poti.«
[Elektronski vir]
Glas
Hrvatinov/La voce di Crevatini, 2004, 6.
[Elektronski vir] Glas Hrvatinov/La voce di Crevatini, 2004, Priloga na sredinskem listu. .
|
Pokopališče Kolomban, skozi glavni pokopališki vhod, desno, 5. vrsta, 3. grob z desne strani vrste. Prvi grob levo od groba Ivana Juga ima oznako 149.
Hiša v bližini: Kolomban 6E
|
[fotografija v medaljonu] NEDOLŽEN ZAPRT 1907 - 1988 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 29.4.2025, po predlogi Zdenke Primožič |
29.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Koper |
K. o. 2590 HRIBI, parc. št. 1115 |
|
Janez Vipotnik |
Janez Vipotnik je bil prvoborec in po vojni več let predsednik Zveze borcev.
|
Pokopališče Žale v Ljubljani, Žale [B]: JANEZ VIPOTNIK 1917-1998, Oddelek [14B], Vrsta [4], Grob [10]. |
na nagrobniku: VIPOTNIK JANEZ 21. 8. 1917 - 21. 4. 1998 OLGA 8.7.1923 - 30.12. 2009 na dodatni plošči: JANEZ VIPOTNIK 21. 8. 1917 - 21. 4. 1998 [podpis] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 18. 11. 2018 |
19.12.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 19.12.2022, dodal fotografijo 3/1 Mojce Luštrek |
Nagrobnik |
Ljubljana |
— |
|
Bazovica, Italija, spominska plošča padlim |
V veži Bazovskega doma, Ul.Iga Grudna 72/1, Basovica |
PADLIM NOB IZ BAZOVICE 1941 - 1945 VAM BORCI, KI STE ŽRTVOVALI SVOJO SRČNO KRI DA SO NAM ZASVETILE NOVE ZARJE ŽIVLJENJA V SPOMIN VAŠČANI BAZOVICA NA DAN OTVORITVE DOMA 1969 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D. Divjak 10.3.2024 |
10.3.2024. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Italija, Trst |
K.o.: Devin-Nabrežina |
||
Spominsko obeležje pri Strmolovcu |
Spominsko obeležje Pod češpljami pri Strmolovcu je posvečeno borcu Prešernove brigade Danimirju Ažmanu - Črtomiru iz Kranja, ki je padel 3. avgusta 1943. Obeležje, ki leži pod cesto Spodnje–Zgornje Lajše, so odkrili leta 1976. Pot prek Selških Lajš, Jamnika in Krope proti Radovljici so partizani uporabljali kot najugodnejši prehod med zgornjim delom Gorenjske in Primorsko že od leta 1942, okupator je zato ob tej poti postavljal pogoste zasede. 3. avgusta 1943 je pozno popoldne padla v nemško-domobransko zasedo nad cerkvijo v Lajšah in Lobnikarjevo hišo partizanska patrulja iz Krope. V zasedi je obležalo pet partizanov – med njimi tudi Danimir Ažman - Črtomir iz Kranja. Več... Podatki o padlem borcu: Danimir Ažman - Črtomir, rojen 20. marca 1921 v Ljubljani, živel je v Kranju, padel je 3. avgusta 1943 kot borec Prešernove brigade. Podatki o drugih borcih, padlih 3. avgusta 1943 v zasedi v Selških Lajšahi: Jože Božič, rojen 13. marca 1921 v Kališah, kmečki delavec, v partizane je vstopil maja 1943. Franc Fajfar, rojen 9. marca 1921 na Rudnem, kmečki delavec, v partizane je vstopil 2. februarja 1943. Janko Luznar - Janušek, rojen 19. decembra 1913 v Dolenji vasi, ključavničarski pomočnik, v partizane je vstopil 29. aprila 1942. Franc Pfajfar, rojen 30. septembra 1920 v Selcih, kmečki delavec, v partizane je vstopil leta 1943. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 278-280. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/selscaronke-lajscarone.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 265. EŠD 21376 |
Obeležje leži pod cesto Spodnje–Zgornje Lajše. |
TU POČIVA BOREC PREŠERNOVE BRIGADE AŽMAN DANIMIR – ČRTOMIR IZ KRANJA ROJ. 3. III. 1921 PADEL V LAJŠAH 3. VIII. 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar
9.12.2021 D.Divjak |
25.3.2023. 00:00 |
— |
9.12.2021 dopolnil podatke in popravil lokacijo D.Divjak
Dodal sliko. M. Hladnik 25. 3. 2023 |
Spomenik |
Železniki |
K.o.: 2063 - KALIŠE, št.parc.: 436/1 |
|
Dob, pokopališče, Cerar Martin |
SIstory navaja Ime in priimek: Martin Cerar, Oče: Janez, Mati: Marija, Po
domače: Šuštar, Datum rojstva: 10. 11. 1896, Kraj rojstva: Žeje, Kraj bivanja:
Spodnja Brezovica, Stara občina: Dob, Nova občina: Domžale, Poklic (soc.
status): kmet, Datum smrti/izginotja: 14. 03. 1945, Kraj smrti/izginotja:
Mauthausen, Kraj pokopa: Mauthausen, Država pokopa: Avstrija. Opomba: V knjigi Slovenci v Mauthausnu avtorja Franceta Filipiča je oblika priimka Cerer.Cerar Martin je napisan tudi na spominski plošči Padlim borcem za svobodo in žrtvam fašističnega nasilja 1941–1945 v Dobu. Pokopališče Dob, Iskalnik grobov Domžale |
Pokopališče Dob, Trg svetega Martina 1, Domžale, Iskalnik grobov Domžale, Dob, P: N, V: 1 2, S: 1 2 5
Iskalnik grobov Domžale, Dob Dostop: 26. 4. 2024. |
[križ] CERAR MARTIN POČIVAJTE V MIRU V TIHEM DOMU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 26.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
26.4.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1943 Dob, parc. št. 4/9 |
|
LESNO BRDO - spomenik Kuclerjevi družini |
Na betonsko stelo, v katero je vzidan del originalnega portala 1942 požgane hiše, je pritrjena kovinska plošča z reliefnim napisom, posvečena v NOB padlim Kuclerjevim staršem in petim sinovom. Spomenik so odkrili 1982. leta.
|
Spomenik je na vrtu med hišama Lesno Brdo 59 a in Lesno Brdo 61. |
NA TEM MESTU JE STALA KUCLERJEVA HIŠA, POMEMBNA PARTIZANSKA JAVKA IN OPORIŠČE OSVOBODILNE FRONTE NA LESNEM BRDU IN DRENOVEM GRIČU V LETIH 1941 - 42. DNE 26. AVGUSTA 1942 SO ITALIJANI HIŠO OBKOLILI IN JO POTEM ZAŽGALI. GOSPODARJA FRANCA SO PRED HIŠO USTRELILI, GOSPODINJO ANTONIJO - NARODNI HEROJ - SO USTRELILI V GRAMOZNI JAMI. V PARTIZANIH PA JE PADLO PET KUCLERJEVIH SINOV. KRAJANI DRENOVEGA GRIČA - LESNEGA BRDA 6. 5. 1982. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 22. 2. 2017. |
31.1.2021. 00:00 |
— |
Priimek družine je v virih zapisan Kuclar ali Kucler. -- M. Hladnik |
Spomenik |
Vrhnika |
k.o.1998, parc.št.:1695/5 |
|
ZREČE-Spomenik talcem s področja Zreč. |
Spomenik 20 talcem Zrečanom. Ustrelili so jih 9. 3. 1944 zaradi serije uspešnih partizanskih akcij: uničenje žandarmerije in urada, požig tovarne in železniške postaje.
|
Spomenik se nahaja ob cest na Dobravo, takoj nad bencinskim servisom, nad cesto, ki pelje iz spodnjega dela Zreč v zgornjega. |
IZ NJIHOVE KRVI JE ZRASLO NOVO ŽIVLJENJE ANTON MERNIK JURIJ MERNIK JOŽEF KROPEJ IVAN LESKOVAR ALOJZ KOTNIK MAKS KOROŠEC JOŽEF JERNEJ IVAN FONDA DRAGO BERNAT IVAN MIKLAVEC JURIJ MILER ALOJZ ATELŠEK IVAN BAŠ VINCEN PIRNAT HENRIK PAVLOVIČ ANTON ROVŠNIK ANTON ROVŠNIK ANTON ČEBIN RUDOLF SERŠEN FRANC TRUDEN 9. 3. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik, 8. junija 2020, dop. M. Hladnik18.8.2020
22.marec 2021 dopolnil D.Divjak
12.9.2021 S.Gradišnik. |
22.3.2021. 00:00 |
— |
22.3.2021 dopolnil podatke in popravil mesto obeležja D.Divjak
12.9.2021 odstranjene ja plošča na desni strani spomenika (krožec). |
Kovinska skulptura z napisno ploščo. |
Zreče |
K.o.: 1100-ZREČE, št.parc.: 1389/2 |
|
Orehovica pri Izlakah |
EŠD: 1112 Ob osrednjem spomeniku - lesenem obelisku z listi, ki jih na sredi prekinja ognjeni zubelj, sta na desni in levi požganici dveh objektov Klančišarjeve domačije, v katerih je zgorelo 16 vaščanov. Obe razvalini sta lično okrašeni z rdečimi pelargonijami. Ob cesti je primerno veliko parkirišče, na desni pa info tabla z zgodovinskimi podatki in informacijami o avtorjih spomenika (arhitekta Anton Bitenc in Miloš Lapajne, rezbar Jože Lapuh). Spomenik je nastal sredi 50. let prejšnjega stoletja. SS enota je maščevala napad Šlandrove brigade na SS-ovsko vozilo, v katerem so bili ubiti štirje Nemci, med njimi komandant izlaške alarmne čete, in eden ujet. Naslednji dan, 18. maja 1944, so požgali Orehovico ter v goreče poslopje Klančišarjeve domačije zmetali 16 vaščanov ter zašgali še dve domačiji (Drnovškovo in Sopotnikovo). Spomenik je približno sedem metrov visok lesen spominski steber. V spodnjem delu se iz predrtega stebra dviga ognjeni zubelj, površinsko pa je v steber vrezana tanka veja z listi, ki se vzpenja okrog debla, na vrhu pa je krivuljasto prirezano. Spomenik so odkrili 1. 7. 1956. VIRI: Forte, Aleksandra. Spomeniki Zasavja - Hratnik, Trbovlje, Zagorje. Zasavski muzej, 2002. |
Desno ob cesti Trojane - Izlake |
Napis na lesenem obelisku: TU SO NEMŠKI OKUPATORJI 18. V. 1944 POŽGALI VAS IN V GOREČE HIŠE ZMETALI 16 VAŠČANOV. -------------------------------- KLANČIŠAR FRANCI ST. ANČKA ST. ANČKA FRANCI SLAVI ---------------------------------- KOŽELJ IVAN RAMŠAK MARIJA DERNOVŠEK JOŽEFA ---------------------------------- SOPOTNIK CIRIL ST. MARIJA ST. IVANA MARIJA FRANCKA CIRIL MILENA SLAVI |
— |
— |
— |
— |
Mira Hladnik; Nina Resnik |
30.5.2022. 00:00 |
— |
V Krečičevem katalogu je spomenik pripisan Jožetu Plečniku, čeprav je kot avtor naveden samo Tone Bitenc. -- M. Hladnik 30. 5. 2022 |
Lesen obelisk ob 2 požganih stavbah |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Beričevo, pokopališče, Lukežič Ivan |
LUKEŽIČ FRANCI: SIstory ne ponudi podatkov. »»2. Iz bivše občine Dol (sedanjih krajevnih skupnosti Beričevo-Brinje in
Dol): […] LUKEŽIČ IVAN-SILVESTER IZ Brinja, rojen leta 1917, odšel k partizanom
3. 8. 1943, padel 24. 12. 1944.« |
Pokopališče Beričevo, 4. vrsta levo od vhoda v cerkev, 6. grob z leve strani vrste.
Hiša v bližini: Beričevo 5 |
[križ] FRANCI 1926 - 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 6.2.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
6.2.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Dol pri Ljubljani |
K. o. 1760 Beričevo, parc. št. 10/2 |
|
LESNO BRDO, Kobilja dolina - Partizanska jama |
EŠD: NI! Spominsko znamenje je kovinska plošča iz nerjaveče kovine, z napisom, velikosti 35 x 40 cm in s štirimi sidrnimi vijaki privita v skalo, levo od vhoda v jamo. Prejšnjo kamnito ploščo z vklesanim napisom so razbili vandali. |
Pot do Partizanske jame - Petrove jame oz. do izvira levega kraka potoka Zrnica poteka skozi naselje Drenov Grič vse do križišča cest pod vzpetino oz. pod gozdom Popit. Tu gremo na levo do hiše Lesno Brdo 53 in nato naprej do križišča ceste s kolovozom, ki gre v desno po robu gozda oz. Kobilje doline, vse do korita potoka Zrnica. Ob potoku se napotimo proti izviru in se držimo desne strani. Ko pridemo do sotočja obeh izvirov, gremo v desno (levi krak potoka) in po 50 m opazimo kamnito steno in na dnu stene vhod v Petrovo oz. Partizansko jamo, ki pa je zavarovan z rešetko.
Razdalja od ceste Ljubljana - Vrhnika do vhoda v jamo je okoli 1700 m. |
V TEJ JAMI JE BIL OD NOVEMBRA 1943 DO MAJA 1945 SEDEŽ RAJONSKEGA ODBORA OF HORJUL. Obnovljeno 2013 ZB NOB Vrhnika |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 22.2.2017 |
22.2.2017. 00:00 |
— |
— |
spominska plošča, kraj zgodovinskega dogodka |
Vrhnika |
k.o.1998, parc. št.:1756/5 |
|
Mirko Pleiweiss, Selce pri Crikvenici |
"Po postavi je bil bolj majhen, toda po dejanjih zelo velik. Redkim ljudem že za živih dni postavijo spomenik, njemu so ga. Leta 1954 so ga postavili v Selcah pri Crikvenici v spomin na junaška dejanja kapitana bojne ladje Mirka Pleiweissa aprila 1941. Država in vojska sta razpadali, on pa je kot poveljnik pomorske obrambe severnega Jadrana ostal neomajen. Ko so ustaši prišli v Crikvenico razglašat Nezavisno državo Hrvatsko, je s četico mornarjev nastopil proti njim kot izdajalcem. Ustaški zarotniki so se pod vodstvom Petra Kvaternika, brata Evgena Kvaternika, zbrali na pošti v Crikvenici. Kapitan Pleiweiss jih je s svojimi mornarji presenetil. Zarotnike je opozoril, da bodo njegovi mornarji streljali, če se bodo upirali, toda kljub temu je eden izmed ustašev, verjetno Kvaternik, ubil okrajnega komisarja dr. Hajdinjaka iz Pleiweissovega spremstva. Mornarji so v odgovor začeli streljati. Pri tem so ubili Petra Kvaternika, drugi zarotniki so bili huje ali laže ranjeni. V Kvaternikovi torbi so našli seznam oseb, ki jih je treba prijeti in likvidirati. Mirko Pleiweiss je bil na njem napisan kot prvi."
Pridružil se je partizanom, po vojni napisal knjigo Zlomljeno sidro (1975), srb. prevod 1978. Pokopan je v Pobrežju, Maribor.
|
Selce pri Crikvenici, natančna lokacija ni poznana. |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
27.9.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Hrvaška, Crikvenica |
— |
|
Spomenik revolucije v Zagorju |
OPIS SPOMENIKA: figuralni spomenik s trikotniško spomeniško kompozicijo s poudarjenimi diagonalami in krivuljami, njegove ploskve prekriva plitvi relief. Spomenik ima za motiv človeško figuro. Spodaj so tri polkorožne odprtine, ki spominjajo na jamske vhode, proti vrhu pa se kompozicija pahljačasto širi in spomenik se zaključi s tremi vrhovi. Relief prikazuje splet figuralnih in grafičnih oblik. V spodnjem delu se figure množijo in se proti vrhu vzpenjajo vse do množice silhuet brez obrazov. Poleg pa so še simbolna znamenja, ki ponazarjajo borbo in delo (srp, kladivo,..). Zunanja forma spomenika je monumentalna in predstavlja prikaz revolucionarnega dela. Učinek reliefne kompozicije pa se stopnjuje proti vrhu spomenika, kjer se kaže koz simbol družbene izkušnje kolektivizma. Spomenik je bil odkrit 3. 7. 1965, avtorja pa sta arhitekt Oton Gaspari in kipar Stojan Batič. Bronasti Spomenik je visok pet metrov in stoji na nizkem betonskem podstavku krožne oblike. VIRI: Forte, Aleksadra. Spomeniki Zasavja - Zagorje, Trbovlje, Hrastnik. Zasavski muzej, 2002. EŠD 6029 |
Na ploščadi Spominskega parka revolucije in svobode, ob križišču Ceste 9. avgusta in Ceste zmage v središču Zagorja. |
/ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Nina Resnik, december 2016, slike M. Hladnik |
30.5.2020. 00:00 |
— |
— |
monumentalni bronasti spomenik |
Zagorje ob Savi |
/ |
|
Ivan Kravos, Božje |
Granitni blok z vzidano spominsko ploščo. Obeležje je posvečeno padlemu partizanu Ivanu Kravosu, postavljeno leta 1972. Na vzhodnem Pohorju je vodil partizansko zdravstvo dr.Herman Slokan-Zmago. Za bolnike je skrbelo osebje partizanskih bolnišnic, hrano pa je zbiral intendantski vod. Hrano so zbirali v dolini in jo nosili ali vozili onstran Peska, kjer jo je prevzemalo osebje bolnišnic. Nemci so jim večkrat postavljali zasede. Ena takšnih zased je 28. oktobra 1944 pri vasi Božje ubila člana ekonomata Ivana Kravosa iz Škrilja pri Ajdovščini. Ivan Kravos je prišel na Štajersko s Štirinajsto divizijo. Bil je borec Šercerjeve brigade. EŠD 7052 |
Spomenik stoji nad cesti skozi Božje, v severnem delu vasi, nasproti hiše Božje 26a.
Božje, lokacija: 46.4179 S, 15.4220 V (https://oplotnica.si/wp-content/uploads/2015/12/Odlok_usklajen-predlog_%C4%8Distopis.pdf) |
TU JE 28. 10. 1944 PADEL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 29. 5. 2019 |
31.7.2020. 00:00 |
— |
Dopolnil zgodbo o dogodku S.Gradišnik, 26.11.2021. Vir: Zbornik spomenikov Sl. Bistrica. |
— |
Oplotnica |
28/3 |
|
Razvoj in delovanje KPS v Tobačni tovarni |
Napredno delavsko gibanje v Tobačni tovarni sega tja v prva leta po prvi svetovni vojni. V tej tovarni je bila od 1927 dalje dejavna komunistična organizacija; do leta 1939 se je število njenih članov toliko povečalo, da je bil ustanovljen tovarniški partijski biro s tremi organizacijami. Delavstvo tovarne je med prvimi sprejelo program Osvobodilne fronte. Do leta 1941 so bili ustanovljeni v vseh delovnih enotah odbori OF in matični odbor OF, do jeseni 1941 pa so v tovarni delovale že tri desetine Narodne zaščite. Okupatorjevo in belogardistično nasilje pa vse do osvoboditve ni zavrlo poleta narodnoosvobodilnega gibanja v tovarni. Za svobodo je žrtvovalo 15 delavcev svoja mlada življenja. Spomenik 15 delavcem pred vhodom v tovarno je bil odkrit kmalu po osvoboditvi. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 65. Fotografija spomenika, delo Alenke Bartulović, je prevzeta s spletne strani: http://www.dedi.si/dediscina/365-tobacna-tovarna |
Tobačna ulica 5, Ljubljana |
1941 1945 ZA SVOBODO IN LEPŠO PORENTA JOŽE |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
9.6.2022. 00:00 |
— |
Nihče od ljudi, ki so lastniki stavbe, ne ve nič o takem obeležju. Mojca Župančič, 30. 6. 2022 |
Spomenik 15 delavcem |
Ljubljana |
Gradišče II, 185/90 |
|
Podzemelj, osrednji spomenik NOB |
Na sedemstranski prizmi iz sivobelega gradaškega marmorja je vklesano posvetilo z imeni padlih. Postavljen je bil v park leta 1965, avtor Niko Zupančič.
Vodnik Ob cesti pod pokopališčem je spomenik 57 padlim borcem in 29 žrtvam fašističnega nasilja iz Podzemlja in 14 okoliških vasi ter 4 neznanim padlim borcem. Odkrit je bil 30. maja 1965, izdelan po načrtu Nika Zupaniča, verze pa je napisal prof. Jože Dular. Vir: arhiv ZB NOB Metlika (68) Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 140. |
Ob križišču JV pod cerkvijo in nad obcestno škarpo se nahaja manjši park, v katerem tiči spomenik. Zaradi grmičevja in drevja je komaj še viden s ceste.
Hiša v bližini: Podzemelj 12A. |
1941 1945 ZA VAŠO POT V SVETLEJŠE DNI VAM NAŠA ŽRTEV KAKOR LUČ GORI BORCI BOGINJA VAS BRODARIČ NIKO TASIČ ANTON BORŠT JAKOVČIČ ADOLF ROŽMAN JOŽE KRALJ MILAN D. DOBRAVICE ŽUGELJ JOŽE G. DOBRAVICE JAKŠA FRANC JAKŠA AVGUST RUS JOŽE RUS ANTON ŠTEFANIČ ALOJZIJ GRM FILAK JOŽE JUDNIČ JANEZ GERŠIČI ŠIMEC ANGELA KAPLJIŠČE KRALJ ANTON ŽNIDARŠIČ ANTON KRASINEC BRODARIČ JOŽE BRODARIČ JANEZ CAJNAR JOŽE DEHLIČ NIKO JAKOVČIČ ANTON JURAJEVČIČ ANTON KLEPEC JANEZ MARENTIČ ANTON RADOŠ ANA STAREŠINIČ MARTIN STAREŠINIČ ALOJZIJ ŠKALIN ALOJZIJ KRIVOGLAVICE KRALJ ANTON MILAVEC JOŽE TOMC JOŽE ŽUNIČ LEOPOLD ŽUNIČ MIHA MLAKE AGNIČ SLAVKO OTOK KRIŽAN JOŽE KRIŽAN STANKO NOVAK NIKO NOVAK STANKO NOVAK ALOJZIJ PRIMOŽIČ STANKO PRILOŽJE KLEPEC ALOJZ ŠUŠTARIČ NIKO ŠUŠTARIČ JOŽE PRIMOSTEK BAJUK FRANC BAJUK AVGUST ZEMELJ GREGORIČ ALOJZIJ JAKLIČ ALOJZ JURAJEVČIČ ALOJZIJ MACELE ANTON MACELE ALOJZ MUC ANTON MUC ALOJZ MALEŠIČ ANTON MUC ALOJZIJ MUC FRANC MUC NIKO KRIŽAN ANTON IN 4 NEZNANI BORCI ŽRTVE D. DOBRAVICE JUDNIČ JOŽE ŽUGELJ MARIJA ŽUGELJ ANTON GERŠIČI KRALJ ANTON KRALJ ANTON KURE ALOJZ ŠIMEC NIKO MARTINKOVIČ FRANC PAPIČ FRANC MARTINKOVIČ ALOJZ TOMC ALOJZ ŠIMEC JANEZ PAPIČ FRANC BORŠT PEZDIRC JANEZ KRASINEC STAREŠINIČ JANEZ MUŠIČ ANTON KRIVOGLAVICE MUC LEOPOLD TOMC ALOJZ OTOK KRIŽAN JULIJ ŽUGELJ ANTON PODZEMELJ BUTALA JANEZ PRIMOSTEK JURAJEVČIČ MARTIN TOMC JANEZ ZEMELJ GREGORIČ ANTON GREGORIČ JANEZ JAKLIČ ANICA JAKLIČ MARTIN MORAVEC STANKO MACELE IVAN HRASTNIK RAVNIKAR RUDOLF ZVEZA BORCEV PODZEMELJ 1965 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 5. 11. 2018 nedokončano
Obiskal Dušan Škodič 24.4.2021
17.2.2022 D.Divjak |
2.8.2024. 00:00 |
— |
17.2.2022 dopolnil opis in podatke D.Divjak
M.Kermavnar, 20.10.2023, spremenil ime spomenika (prej je bilo: PODZEMELJ-Spomenik borcem in žrtvam NOB v Podzemlju) in dodal besedilo na spomeniku po predlogi Zdenke Primožič.
Dodal verze z vrha spomenike in sveže slike spomenika z očiščeno okolico. M. Hladnik 2. 8. 2024 |
Steber iz klesanega kamna z manjšim parkom |
Metlika |
K.o.: 1519 - PODZEMELJ, št.parc.: 548 |
|
Padli delavci in delavke Store |
Na Tovarni dekorativnih tkanin, prej Stora, je spominska plošča 4. delavcem te tovarne, ki so padli v NOB. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 57. Na dvoriščnem zidu nekdanje tovarne tkanin Dekorativna, Celovška cesta 280, je bila pritrjena spominska plošča iz belega naravnega kamna. Vzidali so jo na predlog delovnega kolektiva v spomin na štiri delavce tekstilne tovarne Stora, ki so izgubili življenje v boju za svobodo. Ploščo je izdelal kamnosek Anton Boštnar. Vir: Spomin je moč, Gozdana Miglič, OK SZDL Ljubljana-Šiška, junij 1985, str. 64. Čeprav je v delu Spomin je moč navedeno, da je bila plošča odkrita 29. novembra 1946, pa časopisno poročilo navaja, da je bila svečanost ob odkritju že 20. julija 1946. Vir: "Spominska svečanost", Slovenski poročevalec, 1. 8. 1946, str. 7 (povezava). |
Plošča je bila vzidana na Tovarni dekorativnih tkanin na Celovški cesti 280 v Ljubljani. |
[zvezda nad Triglavom in morjem] PEČNIK MIRKO BOREC JUNAKOM V SPOMIN |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S. Gradišnik |
30.3.2024. 00:00 |
— |
Prejšnji teden sem bila tam in nisem opazila nobenega spomenika. Mojca Ž., 4. 6. 2022.
M. Kermavnar, 30. 3. 2024, dodal fotografijo 1 in dopolnilo Opisa iz knjige Spomin je moč, dopisal besedilo na spomeniku
Ivan Smiljanić dopolnil besedilo in podatke 23. 4. 2025 |
Spominska plošča |
Ljubljana |
1738 DRAVLJE, 90/3 |
|
Spomenik letalcem 4. prekomorske brigade |
Na to lokacijo je bilo obeležje letalcem
prestavljeno
s skale pod Dolom.
|
Ob cesti Čepovan - Vrata v bližini vodnega zbiralnika in lovske koče, tik ob cesti.
Hiša v bližini: Čepovan 97 |
[zvezda] V SPOMIN 15 BORCEM-LETALCEM POSTAVILI PREŽIVELI SOBORCI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lanko, nedokončano; dopolnila Mara Bolčina, jan. 2020, foto MB |
3.7.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 3. 7. 2024, uredil besedilo na plošči in dodal fotografiji 3/2 in 3/3 Mojce Luštrek |
granitna plošča na železni konstrukciji, propeler in rep letala |
Nova Gorica |
K. o. Čepovan, parc. št. 228/22, lastnik Lovska družina Čepovan |
|
Ljubljana, Žale, Pavel Lunaček - Igor |
Pavel Lunaček - Igor velja za pionirja sodobnega porodništva in ginekologije. Po izbruhu druge svetovne vojne se je vključil v OF in kot član zdravniškega
matičnega odbora OF za Ljubljano vodil zbiranje in pošiljanje sanitetnega
materiala za partizane. Spomladi leta 1942 je tudi aktivno vstopil v NOV in
postal šef sekcije za bolnišnice pri sanitetnem oddelku. V razmerah
partizanskega vojskovanja je razvil in uveljavil svoj koncept konspirativnih
bolnišnic in bil eden ključnih ljudi pri ustanavljanju Slovenske centralne
vojno-partizanske bolnišnice v Kočevskem Rogu ter pri ustanavljanju Baze 20, ki
je bila med letoma 1942 in 1944 glavna baza CK KPS in izvršnega odbora OF. |
Ljubljana, pokopališče Žale, grob: oddelek [19B], vrsta [14], grob [8] |
LUNAČEK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 10.12. 2022, po slikah in besedilu M. Luštrek |
10.12.2022. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
|
Rudnik Zabukovica |
Spomeniki ... v občini Žalec, 27 Jože Letonja- Kmet, ki je bil do odhoda v partizane elektrikar v rudniku Zabukovica, se je odločil, da napade postojanko obratnih stražarjev v Zabukovici. Obratnim stražarjem med katerimi je bilo tudi nekaj domačinov, je poveljeval neki Nemec, zagrizen nacist. Ker Savinjska četa ne bi mogla sama opraviti zahtevne akcije, se je Letonja domenil z Revirsko četo, da jim bo prišla na pomoč. |
Center Zabukovice, bivša rudniška uprava. |
V SPOMIN NA PRVO OBOROŽENO
BORBOSAVINJSKO REVIRSKE ČETE V
NOČI OD 24. NA 25 AVGUST
1941IN 40.
LETNICOVSTAJE NARODOV IN NARODNOSTI
JUGOSLAVIJEZABUKOVICA 4. JULIJA
1981. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
Stane Gradišnik, 14. 6. 2020 |
20.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Plošča na upravni zgradbi. |
Žalec |
— |
|
Škofljica, pokopališče Trate, oče Ivan in sin Ivan Lohkar |
LOHKAR IVAN: SIstory navaja Ime in priimek: Ivan Lohkar, Oče: Janez, Mati: NULL, Datum rojstva: 16. 06. 1900, Kraj rojstva: Predstruge, Kraj bivanja: Dobrunje, Datum smrti/izginotja: 24. 05. 1942, Kraj smrti/izginotja: Ljubljana (v bolnišnici), Kraj pokopa: Ljubljana, Žale. LOHKAR IVAN: SIstory navaja Ime in priimek: Ivan Lohkar, Oče: Ivan, Mati: Marija, Datum rojstva: 05. 10. 1925, Kraj rojstva: Lanišče, Kraj bivanja: Lanišče, Datum smrti/izginotja: 11. 11. 1943, Kraj smrti/izginotja: Šmarje pri Ljubljani, Kraj pokopa: Šmarje. Opomba Oče Lohkar Ivan in sin Lohkar Ivan sta zapisana tudi na spomeniku padlim v NOB, Šmarska cesta. Gl. tudi http://www.skofljica.net/padli-v-vojni.html . |
Pokopališče Škofljica, zgornji del, 10. vrsta (v smeri od vhoda mimo cerkve po »poslovilni poti«), 1. grob levo od tlakovane poti. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 15.10.2023, po slikah in besedilu Zdenke Primožič |
15.10.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Škofljica |
K. o. 1697 Lanišče, parc. št. 443/1 |
|
Sveta Trojica, pokopališče |
Obelisk iz pohorskega granita je bil postavljen okt. leta 1966. EŠD 13782 Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost, Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 198. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 190. |
Ob severnem cerkvenem zidu, blizu vežice, pri Sveti Trojici nad Dobom.
Hiša v bližini: Sv. Trojica 8B |
"PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 1. 2019 |
6.2.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 6.2.2024, dopolnil Besedilo na spomeniku po predlogi Zdenke Primožič |
Obelisk |
Domžale |
1957 TROJICA, 1 |
|
MOLINCI-Spominska plošča žrtvam fašizma |
Štefan Frank je bil član skupine stražarjev, ki so bili pod rusko komando. Štefan je bil 1. maja 1945 na straži v strelskih jarkih ob Muri, ko ga je ostrostrelec zadel v glavo in ubil.Štefan Kolman, Štefan Balažic in Mihael Nežič so bili prav tako stražarji pod rusko komando varuhi reda in miru. V noči 21. na 22. april 1945 so jih v Melincih zajeli madžarski fašisti, ki so se pretihotapili preko Mure in ruske obrambne linije , jih zajeli, odpeljali s sbeoj in jih neznano kje pobili.Martin Pozderec se ni odzval vpoklicu v madžarsko vojsko in se skrival v domačem bunkerju. Madžarski orožniki so 25. februarja 1945 prišli pred njegovo hišo in ga pozivali k predaji in pri tem pretepali nosečo ženo. Zato se je predal. Potem, ko so ga potolkli s puškinimi kopiti, so ga odpeljali pred vaški dom, kjer so ga ustrelili.Občinska organizacija ZZB NOV Beltinci je vgradila spominsko ploščo in jo odkrila na Dan borca 4. julija 1959. |
Gasilski dom Melinci, Melinci 132 |
KDOR UMRE ZA DOMOVINO JE ŽIVEL DOVOLJ! BORCEM NOB IN ŽRTVAM FAŠIZMA 1941-1945 FRANK ŠTEFAN ROJ. 1926 MELINCI KOLMAN ŠTEFAN " 1906 MELINCI BALAŽIC ŠTEFAN " 1925 MELINCI NEŽIČ MIHAEL " 1920 MELINCI POZDEREC MARTIN 1910 MELINCI |
— |
— |
— |
— |
Dopolnil D.Divjak 8. junij 2020 |
8.6.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Beltinci |
k.O.: 136-MELINCI, št.parc.: 1219 |
|
Gorica, Centralno pokopališče, grobnica 174 partizanov |
LSI 2: 130 (slika) Preveriti, če je fotografija 1 na pravem mestu. MK |
Centralno pokopališče Gorica, Italija, takoj pri glavnem vhodu, desno od prečne poti |
Napis na marmornem kvadru: AI CADUTI Na plošči pred marmornim kvadrom: SVOBODNI LJUDJE, KI UMIRATE V TEM TRENUTKU IN VAM NE . Isti tekst tudi v italijanskem jeziku . Napis na marmorni steni: BATTI MARIO BUSETTI MARIO [dva križa] CERNE KARLO CUETEX PETEA MARTIN HUMAR GIUSEPPE JURANIC IVAN KANTE MASSIMILIANO [dva križa] LINIC MILAN MATIUSSI GIUSEPPE MOSETTI STANCO PAULIN EMILIO PODGORNI AUGUSTO ROSIC JAKOB [dva križa] STACUL E_TORE STOJAKOVIC VID VIDELIN MAT_ _OAGA ANTONIO ZGAGA FRANCESCO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 4. 2023 |
1.8.2024. 00:00 |
— |
Dodal fotografijo Primoža Plahute (SB, november 2023). M. Hladnik 23. 7. 2023
M. Kermavnar, 1.8.2024, dopisal imena na spomeniku, dodal fotografije 3/2 do 3/5 in 4/1. Dopolnil lokacijo. |
grobnica |
Italija, Gorica |
— |