| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Spomin padlim med NOB v Drežnici |
Pred vasjo DSrežnica ob cesti v zaselku Lašče, z lepim pogledom na vas in Krn stoji spomenik 20 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Odkrit 7. 11. 1965. Avtor Andrej Maligoj - Silvo. |
Iz Kobarida vpo cesti v Drežnico. Pred vasjo Drežnica tik ob cesti na levi strani stoji spomenik. |
V spomin padlim junakom NOB in žrtvam fašizma 1941-1945 Padli borci GROSAR JOŽEF 1914 - 1943 KOSEČ KANALEC ALOJZ 1920 - 1945 DREŽNICA KANALEC OLGA 1925 - 1943 DREŽNICA KRAVINA JOŽEF 1922 - 1944 RAVNE PERDIH JOŽEF 1924 - 1945 DREŽNICA RAKUŠČEK JANKO 1925 - 1943 MAGOZD SKUBIN JOŽEF 1922 - 1945 JEZERCA Žrtve fašizma BIZJAK MARIJA 1922 - 1944 RAVNE BRIC JOŽEF 1876 - 1944 DREŽNICA IVANČIČ JOŽEF 1899 - 1944 RAVNE KOREN ALOJZ 1909 - 1944 KOSEČ KOREN ANTON 1878 - 1945 KOSEČ KOREN CVETKA 1908 - 1945 MAGOZD KOREN JOŽEF 1909 - 1945 DREŽNICA KOREN JOŽEF 1898 - 1945 MAGOZD KOREN PAVLA 1922 - 1945 KOSEČ KOREN MARIJA 1883 - 1945 KOSEČ KUTIN ANDREJ 1909 - 1942 KOSEČ LISTER MARIJA 1893 - 1944 RAVNE PAVLIN FRANC 1905 - 1944 DREŽNICA KO ZB Drežnica 1965 |
— |
— |
— |
— |
Dušan Škodič, in Vojko Hobič 8.1.2019
28.februar 2021 dopolnil D.Divjak |
30.4.2021. 00:00 |
— |
28.2.2021 dopolnil podatke in popravil posnetek D.Divjak, 30. 4. M. Hladnik |
Kamnit steber s ploščo in urejeno okolico |
Kobarid |
K.o.: 2225-DREŽNICA, št.parc.: 2400/3 |
|
Ljubljana - Polje, Sotlar Hinko |
Sistory navaja Ime in priimek: Henrik Sotlar, Oče: Henrik, Mati: Ana, Datum rojstva: 20. 12. 1921, Kraj rojstva: Gostinca, Kraj bivanja: Vevče, Datum smrti/izginotja: 06. 04. 1942, Kraj smrti/izginotja: Orlaka nad Zagradcem, Kraj pokopa: Ljubljana, Polje. Opomba: Podatki o datumu rojstva in datumu smrti se ne ujemajo s podatki na nagrobniku. »[…] Sotlar Hinko – Hajnč […]« (Mekinda Jože – Franci, Seznam borcev II. grupe odredov, Pohod II. grupe odredov na Štajersko, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1959, str. 460) Iskalnik grobov Žale, Polje, https://grobovi.zale.si/#
|
Pokopališče Polje, Ljubljana, Oddelek: [ZID], Vrsta: [L], Grob [39] |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 25.6.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
25.6.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
K.o.: 1772 - Slape, št.parc.: 737 |
|
Šentjakob, pokopališče, družina Kralj |
________________________________________________________________________ »23. KRALJ Ivanka, hči, rojena 1913, 24. KRALJ Jernej, sin, rojen 1927, 25. KRALJ Katarina, rojena 1924, hči, 26. KRALJ Lucija, rojena 1882, mati in 27. KRALJ Terezija, rojena 1921, hči, vsi doma iz Podgorice 8 pri Črnučah, in njihov brat partizan (že vpisan v prvi knjigi žrtev) 9. avgusta 1944 je prišlo v vas Podgorica sto nemških policistov in domobrancev, ki so v Domžalah dan prej ustanovili svojo postojanko. V hiši Lucije Kralj so na hlevu našli skritega domačega sina Franca. Ženske so zaprli v hišo, obložili okna in vrata s slamo in jo zažgali. Vse štiri so žive zgorele, prav tako tudi sin Jernej, ves čas skrit v senu. Partizana Franca Kralja ter Franca Paternostra – Srečka, ki je bil skrit pri njih, pa so obstrelili v noge, da nista mogla zbežati. Tretjega partizana so ujeli in ga 3. novembra 1944 ustrelili v Begunjah (Vir: Franc Šušteršič, Na levem bregu Save, str. 177; poročilo Pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko fasc. 670/12 v AS DE II)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi sodelavci, Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, 1997, str. 182) __________________________________________________________________________ »Sovražnik je moral biti obveščen, kje naj poišče »najtežji plen«, ker so domobranci, gestapovci in raztrganci v sredo, 9. avgusta, prišli naravnost k Bognarjevim in naredili preiskavo. Zaman so stikali po hiši, nič sumljivega niso odkrili. Ozmerjali so mater Lucijo in hčerke, ki so na njihova vprašanja trmasto odkimavale in molčale, in zapustili hišo. Tedaj pa je nekdo pokazal na hlev, češ da je tisto, kar iščejo, verjetno skrito tam notri … Sledilo je ostro povelje in že so obkolili domačijo. Nekaj jih je navalilo na hlev. Gromozansko so kričali in pozivali »bandite«, naj pridejo ven. Ker ni nihče odgovoril, so se povzpeli v senik. Tam so bili skriti Franc in Jernej Kralj, Franc Goropečnik in Franc Paternoster-Srečko. (Franc Kralj in Goropečnik sta bila prejšnji dan prišla z okrajnega centra.) Braniti se niso mogli, ker je bilo, kot bi se znašli v mišnici, pobegniti pa se tudi ni dalo skozi obroč besne tolpe. Tako so zločinci zajeli Goropečnika, Franca Kralja in Franca Paternostra – slednja dva so obstrelili v noge, da ne bi poskusila bežati. Jernej Kralj pa ni prišel na svetlo. Ostal je v seniku, in ko so ga domobranci zažgali, je zgorel (verjetno si je skrajšal muke tako, da se je ustrelil) … Mater Lucijo in hčerke Ivanko, Zinko (Terezijo) in Katarino Kralj so bili medtem zaprli v hišo, ki je stala nasproti hleva, da bi prej opravili s tistimi iz skrivališča. V hišo so nato spravili še Franca Paternostra in Franca Kralja, ki sta krvavela iz ran na nogah ter junaško prenašala bolečine in zasramovanje. Zločinci, med katerimi sta imela glavno besedo Najnar in poveljnik domobranske postojanke Cerar, p. d. Čebulj (znan še izpred vojne kot navdušen hitlerjanec) so se še posebno znašali nad Paternostrom, ki jim je do zadnjega kljuboval z besedo, sicer pa je bil nemočen in je ležal pred njimi kakor posekan hrast. Vsem v hiši je bil namenjen grozen konec, ki spominja na grozodejstva v časih srednjeveške inkvizicije. . Tik pred zadnjim dejanjem drame je nekdo izmed rabljev poklical mater Lucijo in ji dejal, da ji je prizaneseno in da so ji namenili izselitev v Nemčijo. Ponudbo je odklonila s prezirom in se stisnila k svojim otrokom. Prostovoljno se je odločila umreti skupaj z njimi … . Uniformirani rablji so že nanosili v hišo in okrog nje slame in butar – pri tem so jim morali pomagati tudi nekateri vaščani – in vse to zažgali. Hišo so objeli plameni in dim, in da ja ne bi kdo ušel skoz vrata ali okna, je pobesnela tolpa tja streljala s puškami in brzostrelkami. Streljanje se je mešalo s pokanjem ostrešja in kriki žrtev, ki so med buhtánjem ognja počasi pojenjavali … Tako je tega dne, ko so domobranci požgali Kraljevo hišo in hlev v Podgorici, umrlo strašne smrti sedem žrtev: Lucija Kralj, stara 62 let, njene tri hčere – najstarejša, Ivanka, je imela 31 let, najmlajša, Katarina, pa 20 let – njena sinova Franc in Jernej – ta je imel komaj 17 let – in Franc Paternoster-Srečko, ki ga poznamo iz prejšnjih poglavij. Tem sedmim se je v jeseni pridružila še osma žrtev, Franc Goropečnik: 30. novembra 1944 so ga ustrelili v Begunjah. To je bil začetek »kariere« domžalskih domobrancev, ki so jo pod vodstvom gestapa nadaljevali do konca. Gestapovsko-domobranski zločin v Podgorici je bil uvod v eno najtežavnejših obdobij narodnoosvobodilnega gibanja v teh krajih, ki se je vleklo do osvoboditve. Zločin je zbudil daleč naokrog zelo mučen odmev, ki so ga spremljale ostre obsodbe vseh slojev prebivalstva. Belogardistična propaganda, katere glavno občilo je bil dnevnik Slovenski dom, ga je zato skušala naprtiti partizanom …« (Šušteršič France, Zločin po zgledu inkvizicije, Na levem bregu Save, Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad, 1. zvezek, Ljubljana, 1982, str. 176–178)
»3. Iz bivše občine Podgorica (sedanje krajevne skupnosti Podgorica-Šentjakob): […] KRALJ FRANC iz Podgorice, rojen leta 1914, zgorel v obkoljeni hiši 9. 8. 1944. KRALJ IVAN IZ Podgorice, rojen leta 1919, odšel k partizanom 13. 4. 1944. KRALJ IVANKA iz Podgorice, rojena leta 1913, zgorela v obkoljeni hiši 9. 8. 1944. KRALJ JAKOB - DINAR iz Podgorice, rojen leta 1919, odšel k partizanom 1. 3. 1943, padel 4. 6. 1943. KRALJ JERNEJ iz Podgorice, rojen leta 1927, padel oziroma zgorel v obkoljenem bunkerju 9. 8. 1944. KRALJ KATARINA iz Podgorice, rojena leta 1924, zgorela v obkoljeni hiši 9. 8. 1944. KRALJ LUCIJA iz Podgorice, rojena leta 1882, zgorela v obkoljeni hiši 9. 8. 1944. KRALJ TEREZIJA iz Podgorice, rojena leta 1921, zgorela v obkoljeni hiši 9. 8. 1944. […] (Šušteršič France, Seznam borcev in političnih aktivistov NOV ter žrtev sovražnikovega nasilja, Na levem bregu Save, Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad, 1. zvezek, Ljubljana, 1982, str. 205, 206) |
Pokopališče Šentjakob, Ljubljana, Oddelek:[2], Vrsta [5], Grob [4], https://grobovi.zale.si/# |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 18.8.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič
|
23.2.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
K. o. 1759 Podgorica, parc. št. 1047/2 |
|
ZGORNJA BELA - Spomenik padlim borcem in talcem v II. svetovni vojni |
OPIS SPOEMNIKA: Spomenik iz belega kamna, ki predstavlja stilizirano peterokrako, ki se dviga v nebo. EŠD:15805 Spomenik je postavila krajevna skupnost Bela 1978 leta. |
Na Zgornji Beli pred kulturnim domom, Zgornja Bela 67A |
prva stranica: SEME NARODA STE Matej Bor ŽRTVAM NOB KS BELA 1978 . druga stranica: ZG.BELA tretja stranica: BAŠELJ četrta stranica: SR. BELA peta stranica: SP. BELA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Borut Rojc
20.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
27.5.2024. 00:00 |
— |
20.6.2021 dopolnil podatke D.Divjak
M. Kermavnar, 27.5.2024, dopolnil imena na spomeniku in dodal kolaž 3/2 |
Spomenik iz belega kamna |
Preddvor |
K.o.: 2084 - BELA, št.parc.: 926/1 |
|
RADOMERJE, plošča padlim borcem in žrtvam |
Na pročelju doma gasilcev in krajanov, ob cesti Ljutomer - Ormož, je spominska plošča 11 padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja iz Radomerja in okolice. Ploščo je dala vzidati Krajevna organizacija ZB NOV Radomerje; odkrita je bila 15. maja 1955, ob 10-letnici zmage nad okupatorjem..Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana 1978 |
Radomerje 2, gasilski dom |
1941 [zvezda] 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 7.maj 2020 |
20.6.2022. 00:00 |
— |
Dodal fotografije Luke Kropivnika. M. Hladnik 20. 6. 2022 |
Spominska plošča |
LJUTOMER |
K.o.: 264-RADOMERJE, št.parc.: 14/37 |
|
IDRSKO-Padlim borcem NOB iz Idrskega |
Spomenik ima poleg zvezde in reliefa borca tudi dva križa, ker so bili padli kristjani. To je prvi spomenik Tolminskem, odkrit 15. septembra 1946 in dopolnjen z novimi imeni leta 2014. Avtor Franc Šuligoj. |
V vasi Idrsko na steni cerkve ob glavni cesti. |
Slava vam padli junaki. Sedaj Primorsko in dom ste osvobodili. Življenje ste vaše za nas podarili. Zato pa hvaležno vam ljudstvo doni, počivajte v miru junaki nam vi! KOREN JANKO 1927 - 1945 ŠAVLI ALOJZ 1914 - 1944 SOVDAT SLAVKO 1925 - 1945 STRES ANDREJ 1910 - 1944 KURINČIČ JANKO 1921 - 1944 KURINČIČ FRANC 1909 - 1945 MIKLAVIČ JANKO 1910 - 1945 KURINČIČ JANKO 1909 - 1943 VOLARIČ ANTON 1921 - 1944 MIKLAVIČ ANTON 1912 - 1945 URŠIČ ANTON 1907 - 1945 MIKLAVIČ CIRIL 1909 - 1943 BERGINC JOŽEF 1901 - 1943 VOLARIČ FRANC 1914 - 1943 KURINČIČ IGNAC 1885 - 1944 MIKLAVIČ ALOJZ 1922 - 1945 URŠIČ ALOJZ 1917 - 1946 Dopolnjen sponemik z imeni l.2014 Za domovino so umrli tudi partizani BERGINC IVAN 1926 - 1943 MANFREDA IVAN 1930 - 1945 MANFREDA JOŽE 1924 - 1943 MIKLAVIČ ANTON 1916 - 1945 RUČNA MAKSIMILJAN 1921 - 1944 SIVEC JOŽEF 1906 - 1944 ŠAVLI JOŽEF 1925 - 1945 VOLARIČ IVAN 1910 - 1944 VOLARIČ KARLO 1908 - 1944 Umrl v nemškem taborišču SOVDAT FRANC 1894 - 1944 Naše priznanje in spomin! Občina Kobaird Idrsko, junij 2014 |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič 26.12.2018
28.februar 2021 dopolnil D.Divjak |
28.2.2021. 00:00 |
— |
28.2.2021 dopolnil podatke in popravil lokacijo D.Divjak |
Prosto stoječi spomenik na steni cerkve |
Kobarid |
K.o.: 2229-IDRSKO, št.parc.: 15 |
|
Bitnje, pokopališče, Demšar Stanislav |
Sistory
navaja:Datum smrti/izginotja: 30. 3.
1945, Kraj smrti/izginotja: Tambovska
oblast. (Wikipedia: Tambovska oblast je oblast v Rusiji v Osrednjem federalnem okrožju.) Okoliščin smrti nismo ugotovili. |
Pokopališče Bitnje, Kranj, P-9-4/11,12 |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, 29. 8. 2020 |
6.3.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 6.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
družinski nagrobnik
|
Kranj |
2132 BITNJE, 1602 |
|
Kačiče Pared |
— |
Na novozgrajeni komunalni stavbi brez številke sredi vasi Kačiče Pared, nasproti h. št. 9. |
Svetal trenutek prek neba, BRADAČ JOŠKO * 2.8.1928 † 20.7.1944 RACE ANTON * 11.1.1873 † 16.6.1918 SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 20. 6. 2021 |
20.6.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.4.2024, dopisal imena na plošči. |
Spominska plošča |
Divača |
K. o. 2461 Dane, parc. št. 1289/2 |
|
Mala Nedelja, spomenik talcem |
Eno zadnjih grozodejstev 8. marca 1945, tik pred koncem vojne, v Prlekiji so zagrešili Nemci z ustrelitvijo 19 talcev, ki so jih pripeljali iz ptujskih zaporov v Malo Nedeljo. Med vožnjo je eden izmed 20 talcev skočil z drvečega tovornjaka in se tako rešil. To je bilo njihovo maščevanje za ubitega vnetega nacista in župana v Bučkovcih inženirja Ferda Lupša. 22. julija 1959 je bil na tem mestu odkrit kamnit spomenik z na marmornati plošči vklesanimi imeni ustreljenih talcev, ki ga je izdelal Avgust Gajzer. Postaviti ga je dal Krajevni odbor ZB NOV Bučkovci.
|
V grapi v gozdu zahodno od pokopališča v Mali Nedelji. Hiša v bližini: Mala Nedelja 42. Pred vhodom na pokopališče k spomeniku usmerja kažipot. |
[zvezda] SUPAN Franc roj. 1915 Loka |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 9.maj 2020, 2.5.2023 |
9.6.2024. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil opis 2.5.2023
M.Kermavnar, 25.3.2024, na predlog Zdenke Primožič dodal fotografije 3/1 do 3/4 z internetne strani https://www.prlekija-on.net/lokalno
Dodal fotografije, popravil imena in označil kot obstoječe M. Hladnik 9. 6. 2024 |
Spomenik |
LJUTOMER |
K.o.: 252-BUČKOVCI, 240/1, 240/2 |
|
Bohinjska Češnjica |
Spominski plošči 13 padlim članom Gasilskega društva Bohinjska Češnjica ter 26 borcem in žrtvam NOB. Obe plošči sta delo kamnoseka Franca Lagondra, odkriti sta bili 18. decembra 1955 (padlim domačinom in 27. novembra 1955 (padlim gasilcem). Odkritje sta organizirala Občinski odbor ZZB NOV Srednja vas v Bohinju oz. Gasilsko društvo Češnjica v Bohinju. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 247 (navedeno leto odkritja 1956). Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 93-94. EŠD 16371 |
Bohinjska Češnica 79, gasilski dom. |
[zvezda] PADLI * †
* † VEČNA JIM SLAVA [gasilski simbol z zvezdo] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 5. 2013, 17. 4. 2017
D.Divjak 14.10.2022 |
14.10.2022. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 1.10.2022
M. Kermavnar, 20.7.2024, dodal fotografiji 3/1 in 3/2, uredil besedilo na plošči. |
spominski plošči |
Bohinj |
K.o.: 2196-BOHINJSKA ČEŠNICA, št.parc.: 68/1 |
|
Grob ustreljenih talcev,,Dolga vas |
Na pokopališču v Dolgi vasi so krajani postavili spomenik s črno marmornato ploščo (42x46 cm). Vpisana so imena treh talcev, ki jih je italijanska vojska ustrelila 11. maja 1942. Imena ostalih talcev so vpisana na spomeniku v Livoldu. Ostali podatki niso znani. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 |
Na pokopališču v Dolgi vasi pri Kočevju |
Na pokopališču v Dolgi vasi so krajani postavili spomenik s črno marmornato ploščo (42x46 cm): PADLI ZA SVOBODO 11. V. 1942 LEVSTIK RUDI GRMOVŠEK ANTON BOC ANTON SLAVIČ JOŽE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč. 7.3.2017
26.12.2021 D.Divjak |
26.12.2021. 00:00 |
— |
26.12.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Nagrobni spomenik |
Kočevje |
K.o.: 1581 - LIVOLD, št.parc.: 2721/1 |
|
DOLNJA BRIGA-Spominska plošča Okrožna komisija VOS |
Avtor idejnega osnutka ni znan. Spominska plošča je bila odkrita 1981. Vir: mag. Irena Škufca, “Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 Na ruševinah nekdanje šole sta vzidani tonalitni plošči (odkriti 1981) z vklesanim napisom. Posvečeni sta sedežu okrožne komisije VOS, padlima borcema in centralni tehniki KPS (12A), ki je v šoli delovala spomladi 1944. EŠD 24215 |
V vasi Donja Briga, na ruševinah nekdanje šole (prej Dolnja Briga 10), ob cesti v vzhodnem delu vasi. |
Na ruševinah nekdanje šole (danes hišna številka 10) je vzidana črna marmornata plošča (56x62 cm) z napisom: SEDEŽ OKROŽNE KOMISIJE VOS K.S. KOČEVSKA REKA 1981 |
— |
— |
— |
— |
Vasja Marinč, 7. 3. 2017
25.april 2021 dopolnil D.Divjak |
25.4.2021. 00:00 |
— |
25.4.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Kočevje |
K.o.: 1608-BRIGA, št.parc.: 3692/5 |
|
Trata - Kočevje |
Na mestu nekdanjega partizanskega pokopališča je stal kenotaf, visok 25 metrov. Kdaj so ga odstranili, ni znano. Danes tu stoji spominsko obeležje v obliki ošiljene konice, visoko okoli 1,5 metra s štirimi napisi. V letih 1948/1949 je potekala akcija zbiranja posmrtnih ostankov padlih borcev po Kočevski. Vseh 167 zbranih ostankov so pokopali na partizansko pokopališče na Trati, nasproti cerkve Chorpus Christi. Načrte zanj je izdelal arhitekt ing. Milan Bižal. Z novo prostorsko ureditvijo pa je bilo kasneje določeno, da se to pokopališče ukine. Ostali podatki niso znani. Posmrtne ostanke so 1968 prekopali na novo mestno pokopališče na Črnomaljski cesti. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 |
V Kočevju, na Trati, v bližini cerkve |
V SKUPNI GROBNICI LE KONČNO NAŠLI SVOJ VEČNI MIR. . TU JE POČIVALO V LETIH 1949-1968 167 PADLIH BORCEV NOV. . PREKOPANI SO NA MESTNO POKOPALIŠČE LETA 1968. . PADLI V RAZNIH KRAJIH DOMOVINE SO IMELI TU ZAČASNI GROB. Ostali podatki niso znani. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 8.3.2017
D. Divjak 30.1.2022, 8.2.2025 |
8.2.2025. 00:00 |
— |
D. Divjak dopolnil podatke 30.1.2022, dodal članek s fotografijo iz DL, 8.2.2025 |
Spomenik - park |
Kočevje |
K.o:: 1577 - KOČEVJE, št.parc.: 777 |
|
Spomenik borcem Šercerjeve brigade. |
V začetku decembra 1944 je Šercerjeva brigada zadrževala nemške ofenzivne sunke, usmerjene proti osvobojenemu ozemlju, na položajih Sv. Anton-Skorno-Gneč. Boji so trajali štiri dni in šele nemško topništvo je prisililo brigado k umiku. Brigada je izgubila 19 borcev. Na vaškem pokopališču je spominska plošča ob skupnem grobu borcev Šercerjeve brigade. Vir:Vodnik po partizanskih poteh,str:600. |
Za gostilno Acman v Penku zavijemo levo v hrib proti vrhu Skornega, proti cerkvi Sv. Anton. |
SLOVENSKA ZEMLJA POVSOD GROBOV SI TIHIH POLNA. V SPOMIN IN ZAHVALO VSEM, KI SO DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA OSVOBODITEV IN OBRAMBO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE LETA 1944. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik, 25. 6. 2020 |
24.11.2021. 00:00 |
— |
Posnetki obnovljenega spomenika 24. 4. 2021 Mojca Luštrek.
S. Gradišnik, opis in vir, 16.2.2022. |
Spominska plošča na skai. |
Šoštanj |
— |
|
ŠOŠTANJA-Spominska plošča padlemu prvoborcu Janku Vrabiču |
V 19. stol. zgrajena dvonadstropna stavba s poudarjeno arhitekturno
členitvijo. Dom revolucionarja in prvoborca Janka Vrabiča (1903-1969), obeležen
s kamnito spominsko ploščo. |
Kajuhova cesta 13, Šoštanj |
V TEJ HIŠI JE ŽIVEL IN DELOVAL JANKO VRABIČ MEDICINEC, ČLAN
SKOJ-a IN MK KPJ ŠOŠTANJ-VELENJE. LETA 1941 IZSELJEN V SRBIJO, KJER JE
NADALJEVAL S PARTIJSKIM DELOM. PADEL JE KOT KOMISAR 1.BATALJONA ŠUMADIJSKE
BRIGADE NA ČELU SVOJEGA BATALJONA 5. 12. 1943 V PRIJEPOLJU. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik, 29. 5. 2020
19.marec 2021 dopolnil D.Divjak
9. 10, 2021 dodal fotografijo S.Gradišnik. |
19.3.2021. 00:00 |
— |
19.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Plošča na fasadi. |
Šoštanj |
K.o.: 959-ŠOŠTANJ, št.parc.: 845 |
|
Ljubljana, spominski park na Žalah, Rudolf Ravbar in Anton Čop |
Rudolf Ravbar in Anton Čop sta bila med tistimi 28 žrtvami, ki so jih domobranci prepeljali iz Ljubljane na območje, ki ga domačini imenujejo Volčje jame in jih tam, le nekaj dni pred osvoboditvijo Ljubljane, kruto pobili. Po vojni so bili njihovi posmrtni ostanki prekopani. SIstory navaja: Ime in priimek: Rudolf Ravbar, Oče: Ivan, Mati: Ivana, Priimek matere: Kante, Po domače: NULL, Datum rojstva: 08.02.1908, Kraj rojstva: Črešnjice pri Frankolovem, Kraj bivanja: Ljubljana, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): pravnik, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Volčje jame na Turjaku, Kraj pokopa: Ljubljana, Žale, Država pokopa: Slovenija SIstory navaja: Ime in priimek: Anton Čop, Oče: Anton, Mati: Marija, Priimek matere: Zupan, Po domače: NULL, Datum rojstva: 02.07.1920, Kraj rojstva: Jesenice, Kraj bivanja: Ljubljana, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): študent prava, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Volčje jame (Turjak), Kraj pokopa: Ljubljana, Žale, Država pokopa: Slovenija Gerslo: turjaškežrtve123 |
Ljubljana, pokopališče Žale [B], oddelek [TAL], vrsta [L0], grob [808] |
RUDOLF RAVBAR 1908 - 1945 ANTON ČOP 1920 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 17.1.2025 |
17.1.2025. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Ljubljana |
K.o.: 1736-BRINJE I., št.parc.: 682/11 |
|
Škocjan, pokopališče, Lebar Vid |
Sistory navaja: Ime in priimek: Vid Lebar, Oče: Franc, Mati: Marija, Po domače: Starčev, Datum rojstva: 15. 06. 1915, Kraj rojstva: Prevalje, Dob, Kraj bivanja: Prevoje, Stara občina: Lukovica, Nova občina: Lukovica, Poklic (soc. status): mizar, Datum smrti/izginotja: 25. 4. 1945, Kraj smrti/izginotja: Vranja Peč, Kraj pokopa: Dob. »Med pripravami na vstajo v kamniškem okraju je k Ivanu Vovku, peku v Lukovici, prišel Vid Lebar-Starčev s Prevolje in dejal, da je zadolžen za izvedbo sabotažne akcije. Zvečer 27. julija 1941so se po dogovoru zbrali Ivan Vovk, Vid Lebar in Franc Lebar-Lebarjev s Prevolj in odšli na Bobovnik, kjer naj bi porušili telefonske drogove in uničil telefonsko zvezo med Moravčami in Lukovico. Naročeno jim je bilo, naj čakajo na močno eksplozijo in požar v Remčevi tovarni, kar naj bi pomenilo začetek vstaje. Ker tega znaka upora ni bilo in ker so zaslišali korake, mimo je namreč prišla lukoviška orožniška patrulja, akcije niso izvedli. […]
Padli v NOB in žrtve okupatorja / V krajevnih skupnostih Prevoje in Rafolče […]
Vid Lebar-Starčev s Prevolje, r.1915, padel leta 1945 na Vranji peči.«
(Stane Stražar, Črni graben, Od Prevoj do Trojan, Lukovica: Kulturno-umetniško društvo Janko Kersnik Lukovica1985, str. 772, 773, 890
Opomba: Vid Lebar je napisan tudi na partizanskem spomeniku v Prevojah. |
Pokopališče Škocjan, [Elektronski vir] Iskalnik grobov Domžale, Škocjan, P: A, V: 1, S: 1 8. Dostop: 20. 6. 2024. |
[križ] VID LEBAR * 15. 6. 1915 padel 25. 4. 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 22.6.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
22.6.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1946 Studenec, parc. št. 1 |
|
HOČEVJE |
Nazaj upognjeno betonsko znamenje, odkrito 1977, je obdano z okrasnim
zelenjem. Na njem sta pritrjeni zglajeni pravokotni tonalitni plošči, posvečeni
konec leta 1941 v bližini padlemu Milanu Ličnu - Čortu in še šestim drugim
padlim borcem V. SNOUB. Zadnjih 6 padlih partizanov so dodali kasneje. Sodelovali v veliki bitki v Suhi krajini, ki je trajala od 16. do 20. marca, ko je Cankarjeva brigada poskušala zavzeti sovražno postojanko v Hočevju. ZB NOV Videm – Dobrepolje je spomenik odkrila leta 1977 Vir: Pomniki NOB v občini Ivančna Gorica, str. 303
|
Na peščeni ploščadi v vzhodnem delu vasi, nasproti gasilskega doma, Hočevje 19.. |
Na prvi so pod vklesano peterokrako zvezdo Kajuhovi verzi: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik , 23.10.2021 D.Divjak |
23.10.2021. 00:00 |
— |
23.10.2021 dodal fotografije in podatkr D.Divjak
|
Spomenik |
Dobrepolje |
— |
|
Gomilsko |
Iz kamnitih pravokotnih blokov s podstavkom in na sprednji strani pritrjeno ploščo z napisom. Spomenik je postavljen v spomin padlim 54 borcem in žrtvam NOB, odkrito l. 1958 po osnutku V. Jordana iz Gotovelj.
|
Pri šoli nasproti župnišča pri cerkvi v Gomilskem, h. št. 34. |
V SPOMIN PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM IZ NARODNOOSVOBODILNE BORBE 1941 1945 . BORCI SOKLIČ FRANC 11.12.1912 17.11.1941 CIZEJ IGNAC 21.7.1919 31.7.1942 BLATNIK IVAN 10.12.1923 17.4.1944 KNEZ IVAN 28.8.1908 17.7.1944 MALIS JOŽE 8.3.1905 8.1944 VIRANT IVAN 16.11.1897 3.9 1944 CIZEJ JOŽE 26.3.1923 15.9.1944 KOŠENINA MIRKO 23.10.1910 20.10.1944 LOBNIKAR ANTON 4.5.1903 20.10.1944 CIZEJ FRANC 27.3.1922 30.10.1944 KORUN FRANC 27.3.1922 8.11.1944 CIZEJ IVAN 1.12.1919 14.11.1944 CIZEJ ALOJZ 6.6.1922 15.11.1944 PRIMOŽIČ JOŽE 3.3.1929 11.1944 TEKAVC KARL 27.7.1927 21.11.1944 POTOČNIK MARTIN 19.10.1900 21.11.1944 ROVŠNIK PAVEL 25.1.1911 12.1944 PRAPROTNIK JOŽE 30.1.1909 24.12.1944 KOSEM IVAN 3.7.1904 20.12.1944 BLATNIK VIKTOR 29.4.1927 1.1.1945 MUHOVIC JOŽE 3.3.1921 18.1.1945 KOŠENINA KERL 19.10.1908 2.1945 BORIN FRANC 29.9.1907 7.1.1945 JAVORŠEK KONRAD 16.12.1906 1945 . ŽRTVE PLASKAN IVAN 9.5.1914 10.8.1942 TURK ALBIN 2.3.1900 1941 BOŽIČ ALOJZ 25.5.1900 15.11.1941 KOSMELJ LEOPOLD 10.11.1912 6.1942 DRČA IVAN 27.3.1900 7.7.1942 RANČIGAJ IVAN 8.10.1893 28.10.1942 LOBNIKAR FRANC 3.3.1919 22.7.1942 SLANDER VINKO 23.7.1923 30.7.1942 ŽILNIK FRANC 15.11.1909 30.7.1942 STROŽER AMALIJA 2.7.1924 15.8.1942 KOSMELJ JOŽE 5.3.1921 15.8.1942 DRČA FRANC 31.3.1921 15.8.1942 STROŽER FRANC 26.3.1912 19.9.1942 STROŽER ROZALIJA 26.6.1888 24.9.1942 RAJOVEC ROZALIJA 24.7.1921 2.10.1942 LOBNIKAR FRANC 15.9.1883 10.1942 PLASKAN VERA 16.11.1893 22.11.1942 PLASKAN FERDO 13.5.1896 19.12.1942 KOVČE MAKS 18.2.1904 1942 CIZEJ FRANC 5.12.1920 14.1.1943 LOBNIKAR FRANČIŠKA 7.1.1894 2.1943 ZAVRŠNIK IZIDOR 4.4.1917 10.3.1943 CIZEJ MARIJA 21.11.1917 19.3.1943 CIZEJ SILVA 23.12.1923 23.3.1943 PINTER JUSTINA 8.4.1904 16.4.1943 LOBNIKAR HELENA 15.4.1909 10.7.1943 ROVŠNIK ANTON 1899 9.31.1944 DRČA FRANC 10.1.1873 9.4.1945 CIZEJ HELENA 14.5.1881 22.5.1944 ROJNIK FRANC 30.3.1912 10.3.1944 BOŽIČ IVAN 2.12.1902 14.3.1945 KOK ANTON 29.12.1906 1945 . SLAVA JIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik nedokončano |
7.5.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 27.9.2022, napis na spomeniku |
— |
Braslovče |
1008 GOMILSKO, 23 |
|
Stanko Cajnkar, rojstna hiša |
"Ob nemški zasedbi je bil 1941 izgnan." (SBL) "Med vojno je bil od leta 1941 do 1944 kaplan v Košani in Črnomlju na osvobojenem ozemlju. Od leta 1945 do 1974 je sodeloval v verski komisiji LRS oziroma SRS in bil izvoljen v ustavodajno skupščino in Svet narodov zvezne skupščine, ter bil član Sveta republike SRS." Pokopan je pri Svetem Tomažu.
|
Savci 65 |
[reliefna podoba] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
9.6.2024. 00:00 |
— |
— |
spominska soba, plošča, infotabla |
Sveti Tomaž |
— |
|
Franc Ritonja, Mala Nedelja |
Franc Ritonja, mati Jozefa Pintarič, oče Franc, roj. 4. 8. 1927 Precetinci, kraj smrti Gradec (Sistory) V Gradcu so pokopavali talce, preveriti, če ne gre za mobiliziranca v nemško vojsko. Franc Ritonja, Sistory Sistory: Osebni podatki: priimek: Ritonja Franc, oče Franc, mati Jozefa, priimek matere Pintarič, datum rojstva 04.08.1927, kraj rojstva Precetinci, naslov Precetinci, stara občina Mala Nedelja, nova občina Ljutomer, pokrajina Spodnja Štajerska, zakonski stan samski, poklic (soc. status) ?, narodnost Slovenec, spol moški; Podatki o smrti: vojni status: Nemška vojska, kraj smrti: Gradec, država smrti: Avstrija, država pokopa: ?, vzrok smrti: ?, povzročitelj smrti: ? Viri: Inštitut za novejšo zgodovino: Upravna enota Ljutomer, Krajevni urad Mala Nedelja, Sektor za upravno-notranje zadeve, RMK Mala Nedelja, l. 1927, str. 51, zap. 48., Gradivo Zveze društev mobiliz. Slovencev v nem. vojsko /na INZ/, Ljutomer-Radgona, št.143 |
Pokopališče Mala Nedelja |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
9.6.2024. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Ljutomer |
— |
|
TRBOVLJE-Spominska plošča spominski pomnik VOS-OF okrožja revirjev |
— |
Ulica 1.junija 15, v stavbi je muzej, plošča je na betonski steni pred muzejem. |
. Na levi strani zvezda z napisom VOS in OF . V NARODNOOSVOBODILNI VOJNI SO BORCI VARNOSTNO OBVEŠČEVALNE SLUŽBE OF OKROŽJA REVIRJEV IZVEDLI ŠTEVILNA REVOLUCIONARNA DEJANJA IN V SPOPADIH S SOVRAŽNIKI DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA . BALOH BLAŽ 4.6.1944, BORIŠEK JANEZ 4.6.1944, DROBEŽ OTO 23.5.1944, KNIFIC FRANC 16.6.1944, STRMOLE FRIDERIK 15.6.1944. . TRBOVLJE 1.6.1980 VOS OF REVIRJEV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
17.9.2021 D.Divjak |
17.9.2021. 00:00 |
— |
S.Gradišnik dodal fotografije 8.3.2022. |
Spominska plošča |
Trbovlje |
K.o.: 1871 - TRBOVLJE, št.parc.: 741/1 |
|
Rudarski dom. |
Med največjo rudarsko stavko v zgodovini Revirjev leta 1923 so trboveljski rudarji in komunisti z udarniškim delom, s prispevki in delnicami zgradili svoj Rudarski dom, imenovan tudi Dom komunistov. Tu so imele sedež revolucionarne organizacije. Upravljali so ga rudarji prek svoje zadruge. Ob spopadu 1.junija 1924 so ga orjunaši zažgali, a ga je delavstvo rešilo ter se je kot zaščiten spomenik iz predvojnega revolucionarnega dogajanja ohranil do današnjih dni.Na restavriranem Rudarskem domu, za novim Delavskim domom v središču Trbovelj, je vzidana spominska plošča.Vir: Vodnik po partizanskih poteh. |
Trg svobode 9. |
NA TEM MESTU SO 1. JUNIJA 1924 SKOJEVCI DOŽIVELI PRVI VEČJI OGNJENI KRST V ZMAGOVITEM SPOPADU Z ORJUNO.PO VZGLEDU HEROJSKEGA SKOJ-a SE VZGAJA MLADO POKOLINJE V NEUSTRAŠENE BORCE ZA ZMAGO PRAVIČNE STVARI. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
27.3.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča. |
Trbovlje |
— |
|
Spomenik Malgaju in tovarišem |
Ob regionalni cesti Ravne - Dravograd na desni strani ceste ob odcepu za selovec na Dobrijah v bližini domačije Blatnik na Dobrijah stoji spomenik, ki je posvečen komandantu koroških borcev - prostovoljcev Franju Malgaju in tovarišem. Spomenk je zasnoval arhitekt Pengov. spomenik je prvotno stal nad avtobusno postajo Dobrije. Leta 2015 pa so ga prestavili na sedanjo lokacijo . (Delo je vodilo društvo Franjo Malgaj na Ravnah) Na približno 4 m visokem kvadratnem spomeniku, zidanem iz belega granita, ki ima na vrhu knežji kamen s peterokrako zvezdo, so tri bronaste plošz napisi in pesmimi Karla de4stovnika - Kajuha in Rudolfa maistra - Vojanova |
Levo od regionalne ceste Dravograd - Ravne na Koroškem v kraju Dobrije pri odcepu za Selovec. (Tik za železniškim mostom v Dobrijah levo) |
MALGAJU IN TOVARIŠEM, KI SO PADLI V BORBAH ZA KOROŠKO 1918 - 1945 LEPO JE VEŠ MAMA LEPO JE ŽIVETI TODA ZA KAR SEM UNRL BI HOTEL ŠE ENKRAT UMRETI (Karel Destovnik-Kajuh) O JAZ NE SPIM, LE ČAKAM ČAS, ČAKAM VAS, DA GREMO SKUPAJ ČEZ ŠENTVID MED BRATE NAŠE ZILO PIT (Rudolf Majster - vojanov) |
— |
— |
— |
— |
Alojz Ovnič, 15. april 2017
18.10.2021 D.Divjak |
18.10.2021. 00:00 |
— |
Slike 4 Bor1974, 01.II.2021
18.10.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Kvadratni granitni steber s stiliziranim knežjim kamnom na vrhu in peterokrako zvezdo |
Ravne na Koroškem |
K.o.: 879 - KOROŠKI SELOVEC, št.parc.: 443/8 |
|
Lahovče |
Spominsko obeležje je postavil krajevni odbor ZB NOV Cerklje in ga ob obletnici dogodka 4. oktobra 1959 slovesno odkril. Izdelano je po načrtu gradbenega tehnika Hinka Cigliča. Prostovoljno ga je na svojo pobudo leta 2015 obnovil Ivan Krivec. Vir: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 194. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 231.
|
Spomenik se nahaja pred cerkvijo na pokopališču v Lahovčah. |
[zvezda] V BORBI Z OKUPATORJEVIMI HLAPCI SO NA TEM MESTU PADLI BORCI VI SNOUB SLAVKA ŠLANDRA 4. 10. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivo Krivec in Petra Ropret |
12.10.2023. 00:00 |
— |
Standardiziral ime spomenika. M. Hladnik 8. 6. 2023
M.Kermavnar, 12.10.2023, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 Zdenke Primožič |
Blok surovo obklesane naravne skale z zglajeno ploskvijo za napis, ki je vklesan in rdeče obarvan. |
Cerklje |
2115 LAHOVČE, 476 |