| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Tigrovec Cirila Pelicon, grob, Koper |
Koper, pokopališče, dostop s spodnjega parkirišča pri glavnem vhodu ali z zgornjega parkirišča ob Škocjanski poti in nato na zgornji del pokopališča, polje 603. Grob je v zadnji vrsti , predzadnji med grobovi.
|
PELICON CIRIL 1925 - 2007 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 12.2.2021
D.Divjak 1.5.2022 |
1.5.2022. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal posnetke, določil lokacijo in dopolnil podatke 1.5.2022 |
Grob(išče) |
Koper |
K.o.: 2604 - BERTOKI, št.parc.: 3865/6 |
||
Bratje Žakelj, Žiri |
Spominska plošča na Bartelčkovi hiši na Partizanski cesti v Žireh je posvečena padlim bratom Žakelj, ki so bili rojeni v tej hiši. Obeležje so odkrili 23. oktobra 1955 in obnovili leta 1971. Janez Žakelj - Anžon, rojen 8. maja 1920 v Stari vasi pri Žireh, čevljar, v partizane je vstopil 22. decembra 1941, udeležil se je poljanske vstaje in dražgoške bitke, nato je bil borec Poljanske čete. Med blegoško hajko 3. avgusta 1942 je nosil nemško uniformo, Nemci so ga ranjenega ujeli in zdravili, a so ga naslednji dan po prepoznanju ustrelili. Pavel Žakelj, rojen 27. januarja 1916 v Žireh, krojaški pomočnik, v Kranju delal pri krojaču Jaku Štucinu - Cvetku in se udeležil tekstilne stavke leta 1936 v Kranju, član KPS, v Poljansko četo je vstopil julija 1942 in bil politični delegat voda, padel je 16. julija 1942 nad Zadobjem pri Lučinah po preboju z Blegoša. Vinko Žakelj, rojen leta 1913 v Stari vasi pri Žireh, usnjarski pomočnik, ilegalni aktivist in organizator upora, borec Cankarjevega bataljona od 10. decembra 1941, padel v Dražgošah 11. januarja 1942.
|
Spominska plošča je na Bartelčkovi hiši na Partizanski cesti 35 v Žireh. |
[zvezda] V TEJ HIŠI SO SE RODILI BRATJE PRVOBORCI NOV ŽAKELJ VINKO 1913 PAVEL 1916 JANEZ 1920 PADLI SO VSI LETA 1942 ZZB NOV ŽIRI Druga plošča: OB 60-LETNICI SMRTI BRATOV ŽAKELJ, BORCEV NOV OBČINA ŽIRI 23. 10. 2002 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
1.10.2024. 00:00 |
— |
Dodal sveže posnetke, ki jih je poslala Majda Jelenc, lastnica hiše, na kateri je spominska plošča bratov Žakelj. V sodelovanju s Krajevno organizacijo ZB Žiri je prestavila ploščo na kamen ob hiši. Dodali so informacijsko tablo z življenjepisom družine Žakelj. "Hiša je namreč v slabem stanju in jo bo treba verjetno podreti, plošča pa bo ostala na vrtu." Druga plošča (ob 60-letnici smrti) je shranjena v hiši. -- M. Hladnik 1. 10. 2024 |
dve plošči |
Žiri |
K. o. 2022 Žirovski vrh, parc. št. *109 |
|
Škofja Loka, pokopališče, Mihelič Adolf |
Sistory navaja: Ime in priimek: Adolf Mihelič, Oče: Janez, Mati: Antonija,
Datum rojstva: 05. 02. 1907, Kraj rojstva: Škofja Loka, Kraj bivanja: Suha,
Stara občina: Stara Loka, Nova občina: Škofja Loka, Poklic (soc. status): mizar,
Datum smrti/izginotja: 11. 11. 1944, Kraj smrti/izginotja: Studenčice. Kraj
pokopa: Škofja Loka. OpombaMihelič Adolf je napisan tudi na spominski plošči na Domu zveze borcev Škofja Loka in na plošči na fasadi gasilskega doma v Gostečah pri Škofji Loki. |
Mestno pokopališče , po poti od poslovilnih vežic proti pokopališki cerkvi, levo, 13. vrsta, 8. grob. |
[križ] naš očka ADOLF |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 10.6.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
10.6.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Škofja Loka |
K. o. 2035 Škofja Loka, parc. št. 68 |
|
Dražgoše - Spomenik ustreljenim domačinom Pri cerkvi |
Odkrit je bil 29. novembra 1978, ima obliko pokončnega granitnega kvadra, na katerem je vklesano posvetilo z imeni osemnajstih Dražgošanov, ustreljenih na tem mestu 12. januarja 1942. Viri: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 94-96. http://zbnobskofjaloka.weebly.com/dra382goscarone.html http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21197 EŠD 21197 |
50 m vzhodno od starega pokopališča v Dražgošah, pri hišni št. 14. |
PO VDORU V DRAŽGOŠE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 4. 2017, foto 10. 2. 2021
19.1.2022 D.Divjak |
19.1.2022. 00:00 |
— |
19.1.2022 dodal tekst z obeležja in podatke D.Divjak |
marmorni kvader |
Železniki |
L.o.: 2060 - DRAŽGOŠE, št.parc.: 509 |
|
Franc Šali, Veliki Podljuben |
Spominsko obeležje iz neobdelanega kamna z belo napisno ploščo, je posvečeno petim partizanom, ki so padli na tem mestu julija 1943. Spominsko obeležje je bilo postavljeno 1979. Spominsko obeležje je postavljeno na mestu, kjer je 10. julija leta 1943 ob nenadnem vdoru italijanskih vojakov in belogardistov padel prvoborec Franc Šali iz Vavte vasi, v bližini pa ob drugih soočanjih s sovražnikom tudi drugi borci NOB.
»10. julija 1943 je bil vroč poletni dan. Večja patrulja Italijanskih vojakov in belogardistov je v vas prišla iz straške smeri in zgornjega konca v vas. V vasi je bilo več partizanov in aktivistov OF. Zaropotala je strojnica in nekaj pušk. Pod streli je obležal prvoborec Franc Šali iz Vavte vasi. Blizu mesta kjer je sedaj spomenik. Razlegali so se posamični streli po vasi. Zajeli so tri moške. Eden je imel srečo, dva mlada fanta iz Velikega Podljubna pa so kruto pokončali med potjo iz vasi proti Ušivcu pri Babjem hribu. To je bil žalosten dan za družine pobitih in vaščane. Pa tudi velika izguba za partizansko gibanje in lokalno organizacijo OF, saj sta bila Hrovat in Gašper njena aktivista, Šali pa organizator partizanskega odpora. Vojna vihra je prizadela mnoge družine, tudi po več svojih članov so izgubili v tistem krutem času. Prenekateri niti niso vedeli za kaj so morali umreti. Povprašali smo starejše vaščane, ali se še spominjajo tistih dni in dogodkov in mlajše ali vedo za to tragedijo. Kristina Škufca se še živo spominja tistega dne. Takole je povedala. 'Tistega julijskega dne so bili pri nas trije partizani, nahajali so se pod našim kozolcem nad hišo. Kulovčev Franci iz Vavte vasi, pa Košakova Vida in Novega mesta in še eden, sem pozabila njegovo ime. S sestro Danico sva bili ravno na njivi. Jaz sem kopala krompir, ona pa je malo višje nabirala fižol za kosilo, ko je sestra zagledala skupino tabelih vojakov, ki so prihajali iz gozda in med njivami nad našo domačijo ter zavpila: 'Partizani bežite, »tabeli« gredo'! Partizani so opozorilo slišali in se takoj umaknili v gozd nad vasjo in ušli, da so se izognili spopadu. Opozorilo je slišal tudi eden belogardist, ki je sestro hotel kar ustreliti, pa mu je zatajila puška. Je bil ves iz sebe in je skozi grozil sestri in meni. Obe so odgnali dol v vas, naju tepli in na naju kričali. Rešile so naju starejše ženske, ki so vojakom dopovedovale, da otroka nista nič zakrivila in naj naju vendar pustijo pri miru. Med vdorom v vas so presenetili Franca Šalija, partizana, ki je nekaterim družinam prinesel propagandni material. Šali se je umikal za Šmajdkovo domačijo, kjer so ga opazili vojaki in pokosili na robu vasi, kjer je mrtev obležal. Tabeli so imeli sliko Šalija z ženo in sinkom in povpraševali, če smo tistega na sliki kaj videli in ali ga poznamo. Morali smo se narediti, da ga ne poznamo. V hajki skozi vas so vojaki opazili dve osebi na travniku pri Plantanovih v spodnjem delu vasi, ki sta sušila seno in se poizkušala skriti in izogniti srečanju z vojaki pa so ju ujeli in skupaj z gospodarjem Plantanom odvlekli s seboj. Za Plantanom je šla njegova žena s tremi majhnimi otroki in vseskozi prosila, naj njenega moža izpustijo. Italijanski vojak, ki je vodil Plantana izven vasi z nalogo da ga ustreli, je bil milosten in streljal v zrak, ujetega Plantana pa pustil živeti. Mnogo slabše se je godilo Gašperju in Hrovatu. Odvlekli so ju s seboj, med potjo tepli s puškinimi kopiti in brcali. Do smrti so ju pobili blizu sedanje plošče na Babjem hribu in ju tam tudi pustili ležati. Sporočili pa so kje sta. Nihče od njiju ni bil ustreljen. Vse ubite so potem pokopali svojci. Šalija so pokopali v Vavti vasi. Hrovat in Gašper sta skupaj ležala na parah doma in vaščani smo šli čut. Pokopali so ju v Šmihelu. Našteli so jih 30, 15 je bilo »tabelih« in 15 Italijančkov. Tabeli so bili okrutnejši do ljudi, Italijani pa so pobirali jajca, lovili in streljali kokoši. Naša kura je svojih dvanajst piščančkov rešila, odvlekla v gozd in šele proti večeru se je z vsemi vrnila domov.' Vinko Šmajdek je bil takrat star še ne dve leti. Dogodek lahko opiše le po pripovedovanju staršev. S sinom padlega Šalija redno skrbi za bližnje spominsko obeležje.«
|
Spominsko obeležje je postavljeno na travniku, na severozahodnem robu vasi. Do njega je 100 m po kolovozu od h. št. Veliki Podljuben 12.
Koordinate: 45.7509533,15.1185133 |
NA TEM MESTU JE PADEL SVOJA ŽIVLJENJA SO V SPOMIN JUNAKOM BORCEM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar
|
22.12.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 8. 12. 2024 dopolnila Opis s podatki iz glasila Šum sekvoj.
Dodal sveže posnetke, odstranil mrtvo povezavo na spomenike Birčne vasi in spremenil status spomenika v obstoječe. M. Hladnik 22. 12. 2024. |
— |
Novo mesto |
K. o. 1493 Veliki Podljuben, parc. št. 256/2 |
|
Komen - Doprsni kip narodni heroj Anton Šibelja-Stjenka |
Osnovna šola se imenuje po narodnem heroju Antonu Šibelja-Stjenki, ki je bil
rojen 21.aprila 1914 v bližnji vasi Tomačevica. Pred šolo se na marmornatem
podstavku nahaja njegov doprsni kip. Na podstavku je napis NARODNI HEROJ ANTON
ŠIBELJA-STJENKA |
Pred vhodom v osnovno šolo na levi strani.
Komen 61A |
NARODNI HEROJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 12.april 2020 |
9.9.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 9.9.2024, dodal povezavo na Primorske novice. OŠ Komen se še imenuje po Antonu Šibelja-Stjenki in spomenik tudi stoji. |
Doprsni kip |
Komen |
K.o.: 2412-KOMEN, št.parc.: 747/3 |
|
KAPCA-Spominska plošča padlim in umrlim udeležencem NOV |
Po boku na Vaneči in smrti Daneta Šumenjaka in soborca Alojzija Kosija 20. oktobra 1944, so sledile aretacije tudi na lendavskem območju. Tako so madžarrski orožniki na domu pri Magdičevih na Kapci iskali Franca Magdiča, narodno zavednega Slovenca in simpatizerja NOG v Prekmurju. Ob hišni preiskavi pa so odkrili njegovega brata Antona Magdiča, rojenega leta 1923, in Jurija Magdiča, rojenega leta 1925, ki sta se skrivala doma kot ubežnika iz madžarske vojske. Aretirali so oba in še 66-letnega očeta Jakoba Magdiča, rojenega 1878. Vse tri so odpeljali v zapore na Szombathely in nato v Komarno, od tam pa 12. novembra v nemška taborišča. Vsi trije so spomladi 1945 umrli v taborišču Dachau.Nikolaj Leček, s partizanskim imenom Piki, rojen 1914 v Gaberju pri Kapcu, je bil borec prekmurske čete, edini Madžar v enoti, ki pa je dobro govoril slovensko. Ob umiku skupine borcev te čete iz Nedelice 27. februarja 1945 proti Strehovskim goricam je v boju z madžarsko vojsko 1. marca 1945 ob prehodu čez naraslo Ledavo pri Nedelici utonil. Nosil je precej strila, teža ga je potegnila na dno naraslega potoka, v katerega je skočil prvi.Spominska plošča na gasilskem domu je bila odkrita 29. novembra 1982. |
V središču naselja se nahaja gasilski dom domačega gasilskega društva, Gornja ulica 29. |
PADLI IN UMRLI UDELEŽENCI NOB LEČEK NIKOLAJ MAGDIČ JAKOB MAGDIČ ANTON MAGDIČ JURIJ . SLAVA JIM! OBČINSKI ODBOR ZZB NOB LENDAVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 6. junij 2020
Foto: N. Plečko 18. julij 2020 |
6.6.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Lendava |
K.O.: 162-KAPCA, št.parc.: 2150 |
|
Razdrto - Spominsko znamenje NOB |
Iz neobdelanih kamnnov sestavljen spomenik ima na eni strani kamnito ploščo z napisom, ob strani pa še železno ploščo dodano 6.6.1981 Spominsko znamenje je bilo postavljeno 14.7.1951. (Po JSNP 155 je bilo postavljeno 22. 7. 1951.) EŠD 19389 |
Spomenik je postavljen sredi vasi sredi trikotnega trga ob križišču glavne ceste s cesto proti pokopališču, izhodišču za Nanos, za Veliko Ubeljsko. Hiša v bližini: Razdrto 8 |
1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lanko, 29.11.2019. Dopolnil M. Kermavnar, 20.5.2020 |
26.4.2021. 00:00 |
— |
M. Hladnik 26. 4. 2021 |
vaški spomenik |
Postojna |
K. o. 2483 Razdrto, parc. št. 2705/3 |
|
Padlim žrtvam, Borovec |
Na nekdanji šoli je vzidana črna marmornata plošča (85x97 cm) z napisom. Stavba je bila pred 2. svetovno vojno župnišče ob cerkvi, ki so jo po vojni porušili. Dolgo je v stavbi delovala gostilna, danes pa je privatna hiša. Ostali podatki niso znani. Vir: mag. Irena Škufca, Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 Jani Luštrek 23. 11. 2024 poroča: Kolikor je Jani lahko ugotovil, ni bila stavba nikoli župnišče. Zgrajena je bila leta 1859 kot nemška enorazrednica. Po vojni so jo nadzidali in spremenili v gostilno Mutičev hram. Trenutno (8. 11. 2024) je videti zapuščena. |
Hiša stoji na križišču cest, ki vodijo proti Kočevski Reki, Osilnici in Banja Loki. Naslov: Borovec pri Kočevski Reki 4. |
[zvezda] V OKOLICI BOROVCA SO AVGUSTA ANŽUR FRANC GOR. BRIGA SLAVA JIM KO ZZB KOČEVSKA REKA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 7.3.2017 |
23.11.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 2. 11. 2024, po predlogi Luštrek Janija odpravil drobne napake na napisu na plošči, status postavil na obstoječ, dodal opažanje ob obisku, dopolnil lokacijo in dodal Janijevo fotografijo 2. Dodal tudi fotografijo iz Google SV. |
Spominska plošča |
Kočevje |
1589 BOROVEC, 2563/5 |
|
Dob, pokopališče, Rems Franc |
Sistory navaja: Ime in priimek: Franc Rems, Oče: Alojz, Mati: Marija, Po domače: Grdavov, Datum rojstva: 29. 10. 1904, Kraj rojstva: Paloviče, Kraj bivanja: Količevo, Stara občina: Dob, Nova občina: Domžale, Poklic (soc. status): delavec, Datum smrti/izginotja: 04. 02. 1945, Kraj smrti/izginotja: Lipa pri Žužemberku, Kraj pokopa: Lipje. Opomba |
Pokopališče Dob, Domžale, Iskalnik grobov Domžale, Dob, P: S, V: 2 3, S: 3 7 0 (Iskalnik grobov Domžale, Dob Dostop: 8. 6. 2024). |
REMSOVI FRANC * 1904 + 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 10.6.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič
|
10.6.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Domžale |
K. o. 1943 Dob, parc. št. 1/2 |
|
Alojz Muršec, Črmljenšak |
Aprila 1945 so člani okrajnega odbora OF Lenart napadli skupno nemških vojakov pri kmetu Alojzu Muršcu. V boju so zajeli enega nemškega vojaka, eden pa je bil ubit. Nemci so se zelo maščevali; domačijo so požgali, družino in več sosedov pa zaprli. Gospodarja Alojza Muršca so skupaj z njegovim bratom obesili. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana 1978 Na domačiji Alojza Muršeca je vzidana spominska plošča. Zaradi sodelovanja s partizani so gestapovci Muršeca obesili, domačijo pa zažgali (april 1945). Spominsko ploščo je odkril KO ZZB NOV Voličina ob 30-letnici osvoboditve leta 1975. EŠD 7126 |
Črmljenšak 33. |
V TEJ HIŠI JE ŽIVEL NAD 30 LET POK. ALOJZ MURŠEC KATERI JE BIL 17.APRILA 1945 OD GESTAPOVCEV OBEŠEN IN TA DOMAČIJA POŽGANA [zvezda] OB 30 LETNICI 1975 V SPOMIN K.O.Z.Z.B. NOV VOLIČINA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
Dopolnil D.Divjak, 2. maj 2020 |
2.5.2020. 00:00 |
— |
Ob pogovoru z domačinom, Ludvikom Kranjcem, daljnim sorodnikom pokojnih, so Nemci brata Alojza in Janeza obesili v povračilo, ker naj bi druga skupina napadla tri nemške vojake, od tega enega ubila, dva pa sta pobegnila. Pridivjali so Nemci in zajeli nedolžna brata ter ju obesili ob cesti Trnovska vas-Trnovski vrh, na kraju, kjer danes stoji spomenik. Ludvik je bil v daljnem sorodstvu tudi z ženo pokojnega Jožeta Lacka.
Po "Sistory" je bil Alojz rojen 14.04.1885 na Bišu, kmet, poročen, živel na Črmljenšaku 033, čigar kmetijo so ob uboju požgali, brat Janez pa 25.04.1897 v Bišu, prav tako poročen, kmet, živel na Bišu.
Zgornji dopis ter sliki "2-3" Bor1974-16.IIII.2023 |
Spominska plošča |
LENART V SLOVENSKIH GORICAH |
K.o.: 559-ČMRLJENŠAK, št.parc.: *76 |
|
SVETI GREGOR - Grob Vladimir - Mirko Smotlak |
Ob zadnjem zidu, v levem delu, se nahaja urejen in obnovljen grob padlega zamejskega partizana iz Mačkovelj ( na italijanski strani pod Ospom). Na tem pokopališču je bilo pokopanih med vojno kar nekaj padlih neznanih partizanov, ki so padli v okolici Svetega Gregorja. »5. SMOTLAK Mirko, partizan. Rodil se je 25. decembra 1927 v Mačkovljah pri
Dolini, Trst. V NOV je bil od 7. februarja 1944. Padel je 8. marca 1944 pri
Ortneku. |
V središču naselja na levi strani ceste, ki pelje proti Velikim Laščam. |
VLADIMIR - MIRKO SMOTLAK MAČKOLJE * 25.12.1927 ORTNEK + 8. 5. 1944 . V TRAJEN SPOMIN POSTAVILA DRUŽINA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
29.junij 2021 D.Divjak |
3.8.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 1. 8. 2024, po predlogi Zdenke Primožič v Opis dodal podatke iz literature. |
Grob |
Ribnica
|
K.o.: 1614 - SLEMENA, št.parc.: 1 |
|
Podobeno - Spomenik skojevkama |
Spomenik je bil odkrit septembra 1964. Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 215-216. https://zbnobskofjaloka.weebly.com/podobeno.html »Ob zadnji ofenzivi za veliko noč 1945 so beli odvlekli vaščane na križev
pot, katerega postaje ne bodo nikoli pozabljene. Spominska plošča na Pavletovi
hiši, surovo oklesan kamen na njivi v Podobenu, pokopališki zid v Poljanah – to
so postaje. […] Anica je pomolčala. Drobna Šuštarjeva mama je čakala prav tega. Preletela je s pogledom naše obraze in začela mirno: ' Našo Marico so pa ubili. V tisti zadnji ofenzivi.' Ne silne bridkosti ni bilo v besedah ne grenke obsodbe. Bila je hladna, nespremenljiva resnica. Vsi smo molčali. 'Tisti kamen v Podobenu na njivi ob vodi je njen spomenik. Njen in pa Pavletove Mici.' To je bilo v zadnji ofenzivi. Beli so vedeli, da se ne bodo mogli več vrniti, pa so uničevali ljudi in njih bivališča. Lažje bi bilo v Delnicah našteti hiše, kjer takrat niso nikogar ubili ali odpeljali kot tiste, kjer je vladalo zatišje. Oče Šuštar je umrl že enainštiridesetega. Starejši sin je šel s partizani na Kalški vrh in padel. Trije Šuštarjevi pa so padli v zadnji ofenzivi: enega sina so ubili v Loki, drugi je padel pod Prevalom, hči pa v Podobenu. 'Nuša je bila učiteljica,' je pripomnila Anica. Nuša je bilo partizansko ime Šuštarjeve Marice. Bila je drobno, nadarjeno dekle. Želela je študirati. Ob začetku vojne je imela petnajst let. Ko so otroci iz Delnic in njihovi starši sklenili, da ne marajo nemških šol, je v neki hiši pod Prevalom začela s slovensko partizansko šolo. Od takrat naprej so ji vsi rekli učiteljica Nuša. Otroci so imeli celo šolske zvezke in pisali so naloge o junakih – borcih, o svobodi in o naši lepi domovini, pa o rojstni vasi. Učila jih je iger in nastopali so na mitingih. Šolske zvezke je skrivala doma v krušni peči. Spredaj je bilo dračje in Šuštarjeva mama je imela vse pripravljeno, da zaneti, če bi Nemci le zaslutili. Ob zadnji ofenzivi je res zažgala zvezke – beli pa so kljub temu zažgali hišo in dotolkli Nušo. 'Sinovi so bili partizani, Nuša pa partizanska učiteljica,' je vdano rekla Šuštarjeva mama in prekrižala roke v naročju. 'En sin je ostal živ. Na dom se je poročil. A kdo ve, kaj se je naselilo v njem, veselje gotovo ne. Kot da mu je s krvjo padlih bratov in sestre odtekla volja. Že mora biti tako.'«
Vodnik po partizanskih poteh , Ljubljana: Borec, 1978, str. 266. |
2,5 km iz Poljan nad Škofjo Loko, na levi strani ceste, 500m pred razcepom cest proti Delnicam oziroma Javorjem |
[zvezda] NA TEM MESTU STA BILI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lado Nikšič, 3.7.2018 |
15.2.2025. 00:00 |
— |
Obisk spomenika M. Hladnik 13. 1. 2024
Zdenka Primožič 15. 2. 2025 dopolnila Opis z odlomkom iz knjige Neže Maurer Zveza mora ostati. |
kamen |
Gorenja vas |
2040 PODOBENO, 884 |
|
Ivan Lombar |
Sistory navaja Ime in priimek: Janez Lombar. »Lombar Ivan-Jošt, rojen 4. avgusta 1919 v Bohinjski Beli, pravnik iz Huj,
član okrajnega odbora OF Kranj.21. marca1944 ga je tolpa raztrgancev, kasnejših
domobrancev, ujela in ga ranjenega odvedla v Kranj, kjer so ga 23. marca 1944
umorili. (KUVZ, fasc. 31 z-6699 v A Slovenije)« -- Silvo Grgič, Zločini
okupatorjevih sodelavcev. 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji
Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB
Slovenije, 1997, str. 203. |
Mestno pokopališče Kranj, D – 9/1, 2 |
Napis na nagrobni plošči |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
23.2.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Kranj |
2123 ČIRČE, 392/1 |
|
Brezovica, Grobnica na pokopališču |
Skupno
grobišče 16 borcev NOV in žrtev vojne |
Krajevno pokopališče Brezovica.
Grobnica leži v sredini pokopališča tik za križem.
Hiša v bližini: Brezovica 3 |
MOLČE STE PADLI V NAŠE DNI ZAZRTI PADLI BORCI NOV BAČ BAN ANTON BREZOVICA HOTEŽ FRANC GRADIŠČICA KASTELIC ANTON SKADANŠČINA GRDEVIČ JOŽEF GRADIŠČE JURIŠEVIČ ANTON BUJE DRUŠKOVIČ MATEVŽ POGAČE MEJAK ANDREJ MILJE ŠTEFANČIČ BORIS JURIČI - ZMINJ MARIJA MARETIČ POVŽANE KLJUN ROMUALD ROŽICE KRIŽMAN ALOJZ MARKOVŠČINA KLJUN MARIJA VEL. LOČE KOCJANČIČ JOŽEF LUPOGLAV DERMAK JOŽEF OSTROVICA JOŽEF DUJMOVIČ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar
Dopolnil D.Divjak 28. september 2020 |
14.8.2020. 00:00 |
— |
28.9.2020-dopolnil podatke D.Divjak
M. Kermavnar, 20.11.2021, dopolnil napis na spomeniku, fotografije |
— |
Hrpelje-Kozina |
K.o.: 2561-BREZOVICA, št.parc.: 1920 |
|
Zgornje Gorje, pokopališče, Soklič Lovrenc |
SIstory navaja Ime in priimek: Lovrenc Soklič, Oče: Vinko, Mati: Ivana, Datum rojstva: 14. 08. 1905, Kraj rojstva: Zgornje Laze, Kraj bivanje: Spodnje Gorje, Datum smrti/izginotja: 09. 08. 1941, Kraj smrti/izginotja: Razke na Mežaklji, Kraj pokopa: Zgornje Gorje. »[…] SOKLIČ LOVRENC Rojen 15. avgusta 1905 na Zgornjih Lazah na srednji gorski kmetiji. Kmalu je odšel za kruhom in postal delavec. Dne 9. avgusta 1941 se je vračal z dela in tedaj je padel, zadet od nemške krogle.« (Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 471 – ob fotografiji) |
Pokopališče Zgornje Gorje |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 20.7.2023, po besedilu Zdenke Primožič. |
20.7.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Gorje |
K. o. Zgornje Gorje, parc. št. 93/2 |
|
Ljubljana, Žale, Družina Ziherl (Branko, Josip, Miloš, Ana, Boris) |
Boris Ziherl:https://sl.wikipedia.org/wiki/Boris_Ziherl |
Ljubljana, Pokopališče Žale, oddelek zid B, vrsta L2, grob 9 |
R O D B I N A Z I H E R L BRANKO * 9. 9. 1916 PADEL 1942 V KOČEVSKEM ROGU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 1. 6. 2023, po slikah in besedilu M. Luštrek |
1.6.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
|
Slivno |
O postaviteljih plošče: Jusi oz. srenje se v Italiji združujejo v agrarne skupnosti na ravni pokrajine, te agrarne skupnosti se nadalje združujejo v deželne agrarne skupnosti, predstavniki deželnih agrarnih skupnosti pa sestavljajo »Državno konzulto za skupno lastnino«, ki je organizirana na ravni države Italije in ima sedež na Padričah. |
Na Z pročelju cerkve sv. Marije Magdalene v Slivnem. |
PADLI VAŠČANI V N. O. B. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 5.2.2022 |
7.2.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 7.2.2024, dodal besedilo na spomeniku. |
Spominska plošča |
Italija, |
— |
|
Spomenik na sotočju Merčevega potoka in Vidmovca |
Nad vasjo Gosteče je spomenik posvečen
šestim partizanom, ki so padli v sovražnikovi hajki jeseni 1944. Spominsko
obeležje sestavljajo kamnit zid debeline 20 cm, širine 159 cm in višine 147 cm,
izdelan iz žaganih kvadrov hotaveljskega marmorja in dve napisni plošči. Zgornja
75 x 45 cm in spodnja 40 x 112 cm, iz sivega marmorja. Odkrito je bilo novembra
1981, vzdržuje ga krajevna skupnost Trata. Na gozdnih pobočjih
nad vasjo Gosteče so imeli leta 1943 svoj sedež okrajni odbori OF, ZMS in SKOJ
ter Okrajna gospodarska komisija Škofja Loka, v začetku leta 1944 pa tudi
Okrajni komite KPS za Škofjo Loko. Jeseni 1943 se je sem priselila še puškarska
delavnica A-13 Gorenjskega odreda. Tu se je odvijala široka politična dejavnost,
kar sovražniku ni ostalo prikrito, še posebno ne škofjeloškim
domobrancem. 24. oktobra 1944 so Nemci in domobranci odkrili sedež gospodarske komisije in ob tem ubili načelnika Antona Čadeža. Ranjenega so strahovito mučili in nato ustrelili. Hkrati z njim so ujeli mladega partizana, ki pa grozljivega mučenja ni zdržal in je izdal sedeže omenjenih organizacij. V veliki hajki 11. novembra 1944 so sovražniki obkolili celotno zaledje do demarkacijske črte in v zavetišču puškarske delavnice ujeli in ustrelili pet borcev. Padli borci: Spominska plošča posvečena tu navedenim padlim je tudi na gasilskem domu na Gostečah.
Viri:
Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 141-143.
Franc Podnar: https://zbnobskofjaloka.weebly.com/goste269e.html
|
Spomenik je na sotočju Merčevega potoka in Vidmovca J od Gosteč.
Dostop do obeležja po grapi iz vasi Gosteče 0,4 km.
|
Zgornja plošča ima napis: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lado Nikšič |
25.10.2021. 00:00 |
— |
— |
kamnit zid z dvema napisnima ploščama |
Škofja Loka |
— |
|
Bonini, Karel Božič |
Avtor spomenika in pobudnik postavitve je tovariš Serafin Turk rojen leta 1933 iz Pobegov. Za ureditev skrbi Združenje ZB Pobegi. Spomenik je sezidan iz grobo obdelanih kosov sivega kamna, na sredi je vzidana črna granitna plošča z napisom in zvezdo v rdeči barvi. Odkrit je bil 4. 7. 1976 v spomin na tem mestu padlemu borcu Komande Mesta Koper Karlu Božiču - Juretu.
|
Iz vasi Boninov po cesti proti Pradam - Bertokom, med cesto, ki iz Boninov pelje v Vanganel in poljsko potjo, nasproti hiše Bonini 32, v zaselku Cerej nad Bertoki. |
NA TEM MESTU JE ŽRTVOVAL SVOJE MLADO ŽIVLJENJE ZA SVOBODO DNE, 21. 03. 1945 BOREC BOŽIČ KAREL KOMANDE MESTA KOPER. |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 19. 02. 2017 |
30.4.2021. 00:00 |
— |
M. Hladnik |
Spomenik |
Koper |
2604 BERTOKI, 3014/2 |
|
Sv. Peter, pokopališče, Kocjančič Franc in Emil |
Emil Kocjančič: Sistory navaja: Ime in priimek: Emil Kocjančič, Oče: Štefan,
Mati: Ana, Datum rojstva: 17. 10. 1923, Kraj rojstva: Sv. Peter, Kraj bivanja:
Sv. Peter, Stara občina: Piran, Nova občina: Piran, Poklic (soc. status): kmet,
Datum smrti/izginotja: 27. 04. 1943, Kraj smrti/izginotja: Cagliari, Kraj
pokopa: Cagliari, Država pokopa: Italija. Vojni status: italijanska vojska,
Vzrok smrti: žrtev bombardiranja na letališču v Cagliariju. Franc Kocjančič: Sistory navaja: Ime in priimek: Franc Kocjančič, Oče:
Štefan, Mati: Ana, Datum rojstva: 05. 10. 1925, Kraj rojstva: Sv. Peter, Kraj
bivanja: Sv. Peter, Stara občina: Piran, Nova občina: Piran, Poklic (soc.
status): kmet, Datum smrti/izginotja: 02. 05. 1944, Kraj smrti/izginotja: Lisec
(v gmajni), Kraj pokopa: Vrhovo. »KOCJANČIČ Franc, partizan. Rodil se je oktobra 1925 pri Sv. Petru, Piran.
Padel je pri Dobrniču, verjetno 29. aprila 1944. (Vir: Zlata knjiga ZZB Piran,
str. 34; L. Ambrožič, Gubčeva brigada, str. 633) |
Pokopališče Sv. Peter/Piran,Iskalnik grobov Piran, Oddelek: 20, Vrsta: 0
Številka groba: 57. [Elektronski vir] Iskalnik grobov Piran Dostop: 30. 12. 2024. |
[križ] Emil 1923 - 1943 Franc 1925 - 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 4.1.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič. |
4.1.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Piran |
K. o. 2633 RAVEN, parc. št. 1308 |
|
V spomin padlim 1941 - 1945 - Šentrupert |
Celjska četa, ustanovljena 20. 7. 1941 na Resevni, z operativnim področjem jugovzhodno od Voglajne in Savinje, je opravila vrsto diverzij proti okupatorju v bližini Celja in okolici. V nekaj nevarnih okoliščinah in hudih bojih proti mnogo večjim oboroženim okupatorjevim silam je utrpela hude izgube. Zadnji boj so izdani borci te čete bili 27. 8. 1941 v Zavškovem mlinu, v grapi pod naseljem Breze. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str. 491. |
Ob parkirnem prostoru sredi vasi Šentrupert, na severni strani ceste.
Hiša v bližini: Šentrupert 91 |
"V spomin padlim 1941--1945" "BUČAR JOŽE DEŽELAK ALOJZ DEŽELAK FRANCKA DEŽELAK JOŽE GAČNIK ANTON GRADIČ IVAN HRASTNIK FRANC KNEZ IVAN KOVAČ IVAN KUNEJ MILOŠ MAČKOVŠEK ALOJZ MELINC MIHA MRAZ ALOJZ MUŠERLIN ADAM OPREŠNIK MIHA PUŠNIK ALOJZ PUŠNIK FRANC RAZBORŠEK KARL RAZBORŠEK IVAN" "RIOLINI IVAN ROMIH LUDVIK REZEC FRANC SENICA FRANC ŠKOBERNE ALOJZ TRUPI FRANC VIDEC JAKOB ZAJC JERNEJ ZAPUŠEK JOŽE Borci 1. celjske čete 27. 8. 1941 v Zavškovem mlinu Junis Mehmed - Arabec Mlakar Jože - Istok Srebotnik Jože Šlander Vili - Grom Verčkovnik Mirko - Džoni SLAVA NJIM!" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 30. 5. 2017
D.Divjak 29.8.2022 |
21.10.2023. 00:00 |
— |
Bor1974, 28.XII.2020
Dodal posnetke Staneta Gradišnika D.Divjak 29.8.2022
S.Gradišnik, 21. 10. 2023, dodal opis. |
spominski plošči v zidu, ki obdaja tlakovano ploščad, in steber z zvezdo |
Laško |
1032 ŠENTRUPERT, 657 |
|
Zgornje Gorje, pokopališče, Dežman Jože |
Sistory navaja Ime in priimek: Jožef Dežman, Oče: Jožef, Mati: Marija, Po domače: Pri Miševcu v Sebenjah, Datum rojstva: 01. 08. 1910, Kraj rojstva: Podhom, Kraj bivanja: Sebenje, Datum smrti/izginotja: 23. 07. 1944, Kraj smrti/izginotja: Spodnja Radovna, Kraj pokopa. Zgornje Gorje. »[…] 22. DEŽMAN JOŽE Rojen 1900 v delavski družini v Podhomu in zaposlen v jeseniški tovarni. Že pred vojno je sodeloval v naprednih društvih. Po okupaciji je kmalu začel pomagati partizanom, v NOV pa se je vključil 12. aprila 1944. Postal je član rajonskega odbora OF in član KP. Padel je ubit iz zasede v Radovni dne 23. julija 1944.« (Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 436 – ob fotografiji) |
Pokopališče Zgornje Gorje |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 20.7.2023, po besedilu Zdenke Primožič. |
20.7.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Gorje |
K. o. Zgornje Gorje, parc. št. 93/2 |
|
Plošča relejni postaji P-7 |
.Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji1234 |
Iz D. Trebuše po cesti Gorenjo Trebušo. Ko prispemo do križišča, kjer stoji mosrednji spomenik je na desni strani stavba starega Zadružnega doma. Plošča je na stavbi ob vhodu. |
V GORENJI TREBUŠI JE V ČASU EDVARD BAGON 1910-1945 SOBORCI IN VAŠČANI 1983 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič, 28.9.2019 |
25.5.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 25. 5. 2023, prestavil zvezdico na dejansko lokacijo na hiši štev. 41popravki in dopolnitve besedila M. Luštrek |
Spominska plošča |
Tolmin |
— |
|
Brje, Plošča posvečena padlim v NOB in žrtvam |
Napisna plošča je pravokotne oblike (124 120 cm)iz sivega marmorja, napis je vklesan in obarvan. Datum odkritja: 5.5.1955 Vir foto 1 in 2: Google maps Vir foto 4/2: Zavod za spomeniško varstvo Gorica, 1982 Vsa imena na plošči so napisana na bližnjem spomeniku padlim. |
Na cestni fasadi (nekdanje) osnovne šole, Brje 53
26.8.2021 je fasada šole sanirana. Na njej ni nobene spominske plošče, ki je vidna še na Street View iz leta 2013. Usode plošče nisem raziskoval.
V zgradbi je sedaj Center za promocijo in predelavo kmetijskih pridelkov. MK
|
PADLIM BORCI BIRSA MIROSLAV 1918 - 1943 ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA ŽUPNIK BANDELJ ERNEST 1915 - 1945 SLAVA JIM! |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
28.8.2020. 00:00 |
— |
6.7.2021 dodal posnetka D.Divjak
M. Kermavnar, 26.8.2021, fotografije 3, 4/1 in 4/2 ter sprememba lokacije |
Spominska plošča |
Ajdovščina |
2395 Brje, 859/3 |