| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ljubljana, Tacen, Edvard Kardelj |
Glasilo Javna tribuna februarja 1981 prinaša naslednjo vest: »V krajevni skupnosti Edvarda Kardelja v Tacnu so počastili 71-letnico rojstva svojega sokrajana z odkritjem njegovega doprsnega kipa. Slovesnosti so se razen krajanov udeležili tudi Pepca Kardelj ter vidni družbenopolitični delavci Ljubljane in Šiške. Po krajšem nagovoru predsednika krajevne konference SZDL Jožeta Podpečana je doprsni kip odkril direktor delovne organizacije »Kot« Miro Brank.« Javna tribuna, Glasilo SZDL Občine Ljubljana-Šiška, Leto XXI, št. 2 (197), februar 1981, naslovna stran. Elektronski vir: Javna tribuna, št. 2, 1981, naslovna stran Dostop: 3. 3. 2024. 23. januarja 1981 je bil v Domu krajanov odkrit doprsni kip Edvarda Kardelja kiparja Stojana Batiča. Postavljen je bil na pobudo družbeno političnih organizacij krajevne skupnosti Šmartno-Tacen. V začetku 90. let je bil shranjen v arhiv Mestnega muzeja Ljubljana (MGML), ki je posredoval podatke in posnetek. V arhivu muzeja se nahaja še danes. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 77-78. Vir: foto Damjana Šalehar, Mestni muzej Ljubljana (MGML). |
Ljubljana, Pločanska 8.
Kip je stal v predprostoru pred dvorano. Odstranili so ga in odpeljali, menda v Mestni muzej. Informacija Dušana Škodiča 11. 3. 2024. |
EDVARD KARDELJ |
— |
— |
Deponirani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 11.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič.
D. Divjak 6.4.2024 |
6.4.2024. 00:00 |
2.12.2025. 18:25 |
D. Divjak dodal posnetek in dopolnil opis 6. 4. 2024 |
Doprsni kip |
Ljubljana |
K. o. 1751 Tacen, parc. št. |
|
Grobišče borcev NOV, Dovje |
1. ERŽEN (Janez) STANISLAV Vir: KS Dovje - Mojstrana. Grobišče 13 borcev NOB in je obeleženo z ležečo poligonalno piramido. EŠD 9245 |
Ob vzhodnem zidu pokopališča na Dovjem, pred vhodom, zraven spomenika NOB. |
Leva stran: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 14. 6. 2017 |
18.6.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 18. 6. 2023, po zapisu Mojce Luštrek dodal besedilo na spomeniku |
dve trikotni marmorni plošči |
Kranjska Gora |
2171 DOVJE, 873 |
|
Zborovanje aktivistov OF, Grič pri Dobličah |
— |
Na kamnu levo ob gozdni cesti, ki se odcepi proti JV proti jami Grdanji Skedenj (na križišču je smerokaz za jamo), pribl. 100 m od križišča.
Koordinate: 45.5604329,15.1264628
|
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
6.2.2022. 00:00 |
— |
Dodal slike in besedilo ter popravil lokacijo in parcelo M. Hladnik 30. 4. 2024 |
Spomenik |
Črnomelj |
K. o.: 1539 - MAVRLEN, parcela: 2726/2 |
|
Šentjur pri Celju, pokopališče, Cimerman Franc |
Sistory pokaže Datum rojstva: 25. 7. 1921, Kraj rojstva: Stopče, Kraj bivanja: Stopče, Datum smrti/izginotja: 30. 3. 1945, Kraj smrti/izginotja: Maribor. Datum smrti se ne ujema z datumom smrti na nagrobniku.
|
Pokopališče Šentjur pri Celju, leva stran pokopališča, 4. vrsta od žive meje na isti strani, kot je glavni vhod, 6. grob levo od poti. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 14.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
14.4.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Šentjur |
K. o. 1138 Šentjur pri Celju, parc. št. 223 |
|
Mira Poprask-Janja |
Na posestvu Jožeta Sršena (p.d. Maleš) je spomenik Miri Poprask-Janji, padli 24.4.1945. Četniki v Laškem so poslali patruljo k kmetiji Sršen, kjer je bila partizanska postojanka. Pri hiši sta se pravkar zadrževala Jože Jerič-Miha in članica okrajnega načelstva Narodne zaščite Mira Poprask-Janja. Pred hišo so Janjo ustrelili, Miha pa jim je ušel. Obeležje je pod kmetijo Maleš Zgornja Rečica 89.Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Drago Vresnik, 3. brigada VDV str. 291. |
Rečica kmetija Sršen - Atelje Maleš.. Spomenik je ob cesti pod kmetijo Maleš. |
Nečitljivo, morda naslednja vsebina: POPRASK MIRA NA TEM MESTU 24.4.1945 DAROVALA ŽIVLJENJE ZA SVOBODO ZB NOV REČICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
4.4.2022. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča. |
Laško |
1022 REČICA, 365/7 |
|
Koroška v borbi |
V pritličju OŠ Solčava je urejena stalna spominska razstava. Zbirka ima predvsem fotografije in dokumente o razvoju narodnoosvobodilnega gibanja na območju Solčave in sosednje vzhodne Koroške. Prikazuje razvoj NOV, delo OF, NOO, volitve, razvoj partizanskega šolstva, sanitete in tehnik ter življenja na osvobojenem ozemlju leta 1944. Razstavljeno je tudi gradivo o okupatorjevem divjanju, ko je jeseni 1944 do tal požgal Solčavo. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.540. |
OŠ Solčava 12 |
Podružnična OŠ Blaža Arniča, Solčava. Spominska plošča s posvetilom "Partizanski Solčavi med NOB 1943 - 1945" je bila vzidana na OŠ Solčava. Odkrili so jo leta 1971. Plošča je bila ob rušenju objekta po osamosvojitvi odstranjena in ni znano, kje je sedaj. |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 17. 4. 2024 |
17.4.2024. 00:00 |
— |
S. Gradišnik, 17. 4. 2024:
Staro osnovno šolo so leta 2007 podrli in z njo tudi spominsko sobo. Nepremičnine (stenske slike) so bile uničene, premičnine pa je zbral predsednik KO ZB Solčava Lojze Golob, jih nekaj (orožje) predal v Celjski muzej, ostale predmete in listine pa shranil na svojem domu. |
Spominska soba |
Solčava |
— |
|
Šentjur pri Celju, pokopališče, Ratajc Ivan |
Sistory navaja Ime in priimek: Janez Ratajc, Datum rojstva: 3. 12. 1910, Kraj bivanja: Stopče, Stara občina. Šentjur pri Celju, Nova občina: Šentjur pri Celju, Kraj smrti: Borje, Zagorje ob Savi. Podatki o datumu smrti in imenih staršev se ujemajo s podatki na nagrobniku. »RATAJC IVAN, * 1910, Stopče, Šentjur, ključavničar, + 3. 3. 1945, Borje, Kolovrat, Zagorje ob Savi« (Mirko Fajdiga, Padli borci (Od ustanovitve brigade do osvoboditve), Bračičeva brigada na Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem, II. del, 2. knjiga, Založba Obzorja Maribor, 1994, str. 738) |
Pokopališče Šentjur pri Celju, 5. vrsta od stopnic (vhod na desni strani od glavnega vhoda) proti glavnemu vhodu, po poti od glavnega vhoda, desno, 1. grob. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 21.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
21.3.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Šentjur |
K. o. 1138 Šentjur pri Celju, parc. št. 223 |
|
Šentjur pri Celju, pokopališče, družina Arzenšek |
Opis in viri Za Vinka Arzenška Sistory navaja Datum rojstva: 28. 11. 1920, Kraj rojstva: Podgrad pri Šentjurju, Kraj bivanja: Podgrad pri Šentjurju, Datum smrti/izginotja: 22. 7. 1942, Kraj smrti/izginotja: Celje, Kraj pokopa: Gradec. »Celje, 22. julij 1942 […] Vinko Arzenšek […] VINKO ARZENŠEK kmečki sin, je bil rojen 28. novembra 1920 v Podgradu pri Šentjurju Delal je doma na posestvu. V domačem kraju se je vključil v osvobodilno gibanje Aretiran je bil 7. julija 1942. Nemci so ustrelili 10. marca 1943 tudi brata Franca. Mati Neža je umrla v koncentracijskem taborišču Auschwitz. Brat Jože je padel kot partizan. Oče je bil v taborišču Dachau, a se je po osvoboditvi vrnil na domačijo. Draga mi ljuba moja sestra, Ljuba moja Micika […] (Milan Ževart Stane Terčak [Ur.], Poslovilna pisma žrtev za svobodo, Maribor: Založba Obzorja, 1978, str. 223, 225) __________________ Za Nežo Arzenšek Sistory navaja Datum rojstva: 2. 1. 1880, Kraj rojstva: Breze, Kraj bivanja: Podgrad pri Šentjurju, Datum smrti/izginotja: 10. 10. 1942, Kraj smrti/izginotja: Auschwitz. »VINKO ARZENŠEK […] Mati Neža je umrla v koncentracijskem taborišču Auschwitz.« (Milan Ževart Stane Terčak [Ur.], Poslovilna pisma žrtev za svobodo, Maribor: Založba Obzorja, 1978, str. 225) »1. ARZENŠEK NEŽA, roj. 2. januarja 1880, umla v Auschwitzu 10. oktobra 1942 – pobil jo je paznik, ko se je od slabosti zgrudila.« (Seznam žena iz Št. Jurija1 pri Celju. ki so pomrle v nemških koncentracijskih taboriščih, Slovenke v narodnoosvobodilnem boju, 1, Ljubljana: Založba Borec, 1970, str. 430) _________________ Za Franca Arzenška Sistory navaja Ime in priimek: Frančišek Arzenšek, Kraj rojstva: Podgrad, Kraj bivanja: Celje, Datum smrti/izginotja: Maribor, Kraj pokopa: Gradec. »Maribor, 10. marec 1943 Franc Arzenšek […]« (Milan Ževart Stane Terčak [Ur.], Poslovilna pisma žrtev za svobodo, Maribor: Založba Obzorja, 1978, str. 393) ______________________ Za Jožeta Arzenška Sistory navaja: Ime in priimek: Jožef Arzenšek, Datum rojstva: 3. 1. 1911, Kraj rojstva: Podgrad, Kraj bivanja: Podgrad, Datum smrti/izginotja: 10. 1. 1945, Kraj smrti/izginotja: Vinski Vrh, Kraj pokopa: Vinski Vrh. »VINKO ARZENŠEK […] Brat Jože je padel kot partizan.« (Milan Ževart Stane Terčak [Ur.], Poslovilna pisma žrtev za svobodo, Maribor: Založba Obzorja, 1978, str. 225) |
Pokopališče Šentjur pri Celju, levi del pokopališča, 5. grob levo od poti, ki vodi vzporedno (na levi strani) s potjo od glavnega vhoda. |
DRUŽINE VINKO 1920–1942 FRANC 1907–1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 11.4.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
11.4.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Šentjur |
K. o. 1138 Šentjur pri Celju, parc. št. 223 |
|
Ivan Kovačič - Efenka, Celje |
IV. osnovna šola, Dečkova cesta 60, Celje |
NARODNI HEROJ IVAN KOVAČIČ EFENKA |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
D.Divjak 18.12.2022 |
18.12.2022. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 18.12.2022 |
Kip |
Celje |
K.o.: 1075-OSTROŽNO, št.parc.: 607/2 |
||
DOLENJE ZABUKOVJE pri Trebelnem - spomenik ustanovitvi in delovanju Mokronoške partizanske čete |
Spomenik, betonski kvader z reliefno podobo moškega v naravni velikosti, je
posvečen ustanovitvi in delovanju Mokronoške partizanske čete jeseni
1941.Spomenik so postavili 1981. leta.. Janez Platiše, Spomenik mokronoški četi /Odkrili so ga v Zgornjem Zabukovju pri Trebelnem – Blizu tisoč udeležencem govoril F. Komelj/, Dolenjski list, Leto XXXII, št. 31 (1668), četrtek, 30. julija 1981, naslovna stran. Elektronski vir: Dolenjski list, št. 31, 1981, naslovna stran Dostop: 22. 4. 2024. |
Mokronog - Trebelno - levo proti in skozi Dolenje Zabukovje 150 m pred vasjo. |
NA TEM OBMOČJU JE BILA |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 3.2.2018, b.jerčič 4.4.2018. |
23.2.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 23.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal podatke v Opis in fotografijo 3/2 iz Dolenjskega lista |
betonski kvader z reliefno podobo moškega, kraj zgodovinskega dogajanja |
Mokronog-Trebelno |
k.o.1416, parc. št.:1344 |
|
Flormi |
ANPI - VZPI NADIŠKIH DOLIN JE S POMOČJO OBČINE PODONESEC
POSTAVILA PLOŠČO V VASI FLORMI
|
Iz Kobarida do meje in do Podonesca. Po 1,5 km zavijemo desno za Landarsko jamo. V Landarju ostro desno v hrib skozi vasi Dorboli, Kočjanci, Ofijan do vasi Flormi, kjer je pri hiši št 229 plošča. |
QUI ONORIAMO I PARTIGIANI DI PULFERO1945 - 2015 TUKAJ ČASTIMO PODBONEŠKE PARTIZANE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič |
11.4.2020. 14:54 |
— |
— |
Spominska plošča |
Italija, Pulfero/Podbonesec |
— |
|
Globasnica |
Viktor Pisar - Jak (22 let) je bil iz Kotelj, ubil ga je gestapovec, medtem
ko je raznašal letake. Njegov tovariš Janko Kuster - Korošec je pobegnil. Pisar
je bil pokopan v bližini Pečnikove kmetije in po vojni prekopan na pokopališče.
|
Pokopališče Globasnica / Globasnitz
Hiša v bližini:
Globasnitz 55, 9142 Globasnitz, Avstrija |
PARTIZANI PADLI V BORBI PROTI FAŠIZMU 1941--1945 VIKTOR PISAR - JAK ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV 1970 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
25.10.2020. 00:00 |
— |
Status obstoječ. Dodal še sliko 4. (10.4.2022) bb |
— |
Avstrija |
— |
|
BLAGOTINŠEK:
STANISLAV,
VINKO,
JOŽEF |
SIstory navaja: Ime in priimek: Stanislav Blagotinšek, Oče: Jakob, Mati:
Alojzija, Datum rojstva: 28.10.1922, Kraj rojstva: NULL, Kraj bivanja: Polzela,
Poklic (soc. status): kmet, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja:
04.09.1943, Kraj smrti / izginotja: Kijev, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Ni
podatka Za Vinka in Jožefa Sistory ne da podatkov |
Pokopališče pri sv. Andreju, Andraž nad Polzelo. |
BLAGOTINŠEK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
bb |
1.1.2024. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Polzela |
K. o. 980 Andraž, parc. št. 1153/2 |
|
Stalna razstava o izganstvu v prostorih šole/ ukradeni otroci, Celje |
Vir: SPOMINSKA SOBA O UKRADENIH OTROCIH, DELO,FOTO ROBERT ZAPUŠEK,2.10.2019 Geslo: otroci123 Na levi strani ob glavnem vhodu bivše deške okoliške šole v Celju je vzidana rdeča marmornata plošča, ki govori mimoidočim o enem največjih zločinov, ki jih je storil okupator na Spodnjem Štajerskem. Napis na plošči se glasi: Tu je bil v letih 1941 -1945 kraj trpljenja slovenskega ljudstva, od tod je okupator pošiljal družine v taborišča smrti in tu je materam iztrgal na tisoče otrok, da bi jih odtrgal rodu in domovini. Vir: Stane Terčak, Ukradeni otroci, str.43. |
Vrunčeva 13, Celje |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 21.9.2022
S.Gradišnik 15. 10. 2023 |
15.10.2023. 00:00 |
— |
V prostorih Prve OŠ.
S.Gradišnik, dodal zapis s prvotne spominske plošče na šoli. |
Stalna razstava |
Celje |
K.o.: 1077 - CELJE, št.parc.: 374 |
|
Radovljica pokopališče |
Na radovljiškem pokopališču je vsaj deset nagrobnikov z napisom padel ali umrl v taborišču ipd. |
Pokopališče Radovljica |
CENGLETOVI SIN OSKAR |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 13. 10. 2019 |
— |
— |
— |
nagrobniki |
Radovljica |
K. o. 2156 Radovljica, parc. št. 626/2 |
|
Gorenja Kanomlja, Relejna kurirska postaja P-8 na Humu |
Bronasta spominska plošča (90 x 55 cm) s posvetilom in silhueto kurirja je (bila)pritrjena na hiši. Po obnovi fasade še ni pritrjena na prejšnje mesto in jo hranijo domačini. (2019) Kurirji iz Tiskarne Slovenija so na to domačijo dnevno prinašali sveži časopis »Partizanski dnevnik« in ostale tiskovine. Od tod so nadaljevali pot po vsej Primorski. Datum odkritja: 1984 Foto: Miloš Kermavnar Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji1234 |
Na Skokovi domačiji, po domače v Humu, Vojsko 57. Med obnovo fasade je bila plošča odstranjena in še ni vrnjena na prejšnje mesto. (leta 2019).
Leta 2025 je plošča zopet na fasadi ob vhodu v hišo. |
[silhueta kurirja] |
— |
1984 |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 21.10.2019 |
21.10.2019. 00:00 |
6.12.2025. 17:59 |
M. Kermavnar, 6.12.2025, Po informaciji Vlada Sedeja spremenil Status v Obstoječi spomeniki in lokacijo plošče. -- |
Spominska plošča |
Idrija |
K. o. 2354 Gorenja Kanomlja, parc. št. 569/4 |
|
Ustanovni sestanek okrožnega komiteja KP za Posavje-Pilštanj |
Plošča je bila odkrita jeseni 1981 Elektronski vir: Dolenjski list, št. 43 (1680), 1981, naslovna stran Dostop: 22. 2. 2024. |
Plošča se nahaja na obnovljeni zidanici, danes Lovski koči LD Kozje, Pilštanj 051/b |
V TEJ ZIDANICI JE BIL V MAJU 1940 USTANOVNI SESTANEK OKROŽNEGA KOMITEJA KP ZA POSAVJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 14.XII.2019 |
14.12.2019. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 23.2.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal podatke v Opis in fotografijo 3/1 iz Dolenjskega lista |
Spominska plošča |
Kozje |
1237 PILŠTANJ, 1148 |
|
Bohinjska Bela, Andrej Žvan - Boris, relief na Bohinjski Beli |
Bronasta plošča, odlita v livarni Železarne Jesenice, z reliefno podobo heroja, delo kiparja Jake Torkarja, je bila prej pri vhodu v vojašnico, pod napisom Kasarna narodnega heroja Žvan Andreja Borisa, na zidu spominske sobe pa table zraven reliefa ni. Po poti spominov: radovljiški zbornik, Radovljica: Občinska konferenca SDZL, 1990, str. 77. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 247. Alojz Kos (Po poti spominov, str. 77) pozna v vojašnici še eno memorialno enoto, skulpturo iz varjenega orožja borcem 31. divizije, ki jo je 1978 napravil Tone Svetina in je bila montirana na steno vojašnice. Skulpture ni več in v vojašnici niso znali povedati, kje se zdaj nahaja. geslo: vojska123 |
Na zidu levo od vhoda v spominsko sobo v vojašnici Bohinjska Bela. |
NARODNI HEROJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 27. 6. 2017 |
9.8.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 9.8.2024, status postavil na odstranjen |
Spominska plošča |
Bled |
2194 BOHINJSKA BELA, 444/9 |
|
Ljubljana, Žale, Ludvik Mrzel |
Ludvik Mrzel je bil med vojno v italijanskih in nemških zaporih in taboriščih. |
Ljubljana, pokopališče Žale, grob: oddelek [10B], vrsta [19], grob [1] |
LUDVIK MRZEL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 10.12. 2022, po slikah in besedilu M. Luštrek |
10.12.2022. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
|
Šenčur, pokopališče, Zupan Anton |
Sistory navaja Ime in priimek: Anton Zupan, Oče: Anton, Mati: Helena, Datum rojstva: 11. 03. 1925, Kraj rojstva. Šenčur, Kraj bivanja: Šenčur, Zakonski stan: mladoleten, Datum smrti/izginotja: 27. 4. 1942, Kraj smrti/izginotja: Begunje, Kraj pokopa: Begunje. »Seznam padlih borcev, talcev in drugih žrtev okupatorjevega terorja […] Zupan Anton, rojen 11. marca 1925, Šenčur 25. aprila 1942, Begunje […]« Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občini Kranj, Kranj: Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, Občinski odbor Kranj, 1975, str. (203), 228) |
Pokopališče Šenčur, 3. grob levo od poti, ki vodi od pokopališkega vhoda s Sveteljeve ceste (naravnost proti pokopališkemu vhodu na drugi strani pokopališča). |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 28.5.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
28.5.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Šenčur |
K. o. 2119 Šenčur, parc. št. 324/1 |
|
Lobnik |
Franc Pasterk, ki je skupaj z Gašperjem Prušnikom (p. d. Wölflom) ustanovil prvi odbor OF za Koroško (Lobniški OF) je padel v boju za Mežico.
|
Domačija Tavčman, Lobnik / Lobnig
Lobnig 5, 9135 Lobnig, Avstrija
Navigacija me je pripeljala do naslova Lobnig 9 in mi tam kazala, da je do cilja še 400m. Domačini so mi povedali, da tam poti ni in da moram v Železni Kapli takoj na robu kraja ostro zaviti levo strmo navzgor (kot kaže tudi zemljevid Open Street. Vendar mi tam navigacija kmalu ni več našla ceste, verjetno zato, ker je promet prepovedan, razen za osebe "z razlogom" Po makadamski cesti sem se pripeljal do hiše.
|
TO JE ROJSTNA HIŠA NARODNEGA HEROJA PASTERKA FRANCA - LENARTA. ROJ. 12. 3.
1912, PADEL KOT KOMANDANT 1. KOROŠKEGA BATALJONA 6. 4. 1943 ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV APR. 1959 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
26.10.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 20.10.2022, fotografiji 2 in 3, opomba o dostopu do lokacije. |
Spominska plošča |
Avstrija |
— |
|
Muzej Ptuj |
Stalna razstava kaže začetek in razvoj revolucionarnega gibanja na ptujskem območju med vojnama, rovarjenje ptujske pete kolone in boj proti njej.Gradivo prikazuje razvoj osvobodilnega boja — začetek upora in širjenje Osvobodilne fronte ter okupatorjevo nasilje v tem obdobju, razvoj vstaje v letu 1942 — Slovenjegoriškačeta od njenega nastanka do poslednjega boja, dalje je prikazano osvobodilno gibanje v letu 1943 ter množični boj proti okupatorju 1944. Razstava pregledno kaže razmah OF,partizanske akcije, mrežo kurirskih postaj ter delovanje partizanskih tehnik, udeležbo prebivalcev ptujskega okoliša v narodnoosvobodilnem boju zunaj tegaobmočja.
med številnimi stalnimi razstavami NOB tudi z besedo ne omenja. Pred gradom je ob kipih pomembnih domačinov tudi spomenik sprave kiparja Mirsada Begića iz leta 1997, ki je posvečen vsem žrtvam druge svetovne vojne. |
Grad Ptuj |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik
S. Gradišnik |
7.11.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografijo, 7. 11. 2023 |
Muzej |
Ptuj |
— |
|
Ustanovitev odbora Delavske enotnosti |
Spominska plošča je bila posvečena ustanovitvi Okrožnega odbora Delavske enotnosti za Ljubljano. Danes plošče ni več na fasadi stavbe. Vir: Pavle Lešnjak in Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad: delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad: 3. zvezek, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989, str. 145. |
Plošča je bila vzidana na pročelje stavbe na Ipavčevi ulici 6 v Ljubljani, vendar je tam več ni. |
PLOŠČA JE VZIDANA V SPOMIN NA DAN, KO SE JE 7. NOV. 1942 LETA KONFERENCA DELAVSKEGA RAZREDA SLOVENIJE KONSTITUIRALA V ODBOR DELAVSKE ENOTNOSTI KOT PREDSTAVNIŠTVO DELAVSKEGA RAZREDA, VKLJUČENEGA V CELOTI V OSVOBODILNO FRONTO. V TEJ HIŠI JE BIL USTANOVLJEN OKROŽNI ODBOR DELAVSKE ENOTNOSTI ZA LJUBLJANO. |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
23.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
K. o. 2636 BEŽIGRAD, parc. št. 1003 |
|
DOLGA VAS- Grob Lovra Smrtnika, |
Ernest Smrtnik, rojen 6.avgusta 1919, po rodu iz Podolnic pri Horjulu, je delal kot kleparski pomočnik v Kočevju. Kot talca so ga Italijani ustrelili 11. maja 1942 z ostalimi talci. Enojen grob ima nagrobnik iz črnega marmorja širine 45 in višine na višji strani 42 ter nižji, levi strani 34 cm. |
Pokopališče Livold se nahaja na levi strani ceste Kočevje - Brod in do njega vodi dobro označena pot. Grob se nahaja v prvi vrsti skrajno levo. |
SMRTNIK LOVRO *1919 + 1942 talec |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
28.1.2022 D.Divjak |
28.1.2022. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Kočevje |
K.o.: 1581 - LIVOLD, št.parc. 149 |
|
Tretja prekomorska udarna brigada NOVJ |
Dva metra visoka plastika partizana, kip Jožeta Pohlena. Podatki o boju
brigade so predstavljeni na petih nizkih kamnih. https://www.kamra.si/album-slovenije/prekomorci-so-dobili-spomenik-ilirska-bistrica-1973/ |
V parku pred OŠ Dragotina Ketteja in v bližini Doma na Vidmu, Gregorčičeva cesta 8. |
Prvi kamen: |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 11. 4. 2017, dop. M. Hladnik 11. 12. 2020, M. Kermavnar 9.2.2024, D.Divjak 8.5.2024 |
8.5.2024. 00:00 |
— |
Odkrit 4. 7. 1973, kipar Jože Pohlen. Javni spomeniki na Primorskem, 82. M. Hladnik
M. Kermavnar, 9.2.2024, dodal Besedilo na spomeniku in katastrske podatke, D.Divjak dodal povezavo na kamra 8.5.2024 |
kip, kamniti kvadri z napisi |
Ilirska Bistrica |
K. o. 2524 Trnovo, parc. št. 73/3 |