| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Polšnik- Plošča posvečena umrlim za svobodo |
— |
Stara podružnična osnovna šola Polšnik, Polšnik 23 |
V SPOMIN ŽRTVAM ZA KOTAR MARTIN POLŠNIK 1920 – 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, po fotografijah in zapisu obeležja na isti lokaciji Gradišnik Staneta z dne 21.710.2022 |
25.7.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 25.7.2024, dopisal imena na plošči. |
Spominska plošča |
Litija |
K.o.: 1840 Polšnik, št.parc.: 118/3 |
|
Spominsko obeležje padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja, Zgornja Velka |
Spominsko obeležje sta postavila 14. oktobra 1962 Krajevna skupnost Velka-Sladki Vrh in Krajevni odbor Združenja borcev NOV Velka. Vir: Zbornik ob stoletnici bojev na severni meji 1918 - 2018, Domovinsko društvo generala Maistra Šentilj, 2017 |
Ob stavbi nekdanje osnovne šole, danes vrtca, je postavljeno spominsko obeležje, Zgornja Velka 41.
Koordinate: 46.6763668399991, 15.770874591908338 |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 30.11.2022
R. Zupanec |
20.12.2023. 00:00 |
— |
Označil kot obstoječe, popravil naslov, dodal koordinate, k. o. ter parc. številko in dve lastni fotografiji. R. Zupanec, 20. 12. 2023.
|
Spomenik |
Šentilj |
567 ZGORNJA VELKA, 470 |
|
BARKA - Padlim v veliki narodno osvobodilni vojni v letih 1941 - 1945 |
Plošča je postavljena na pročelje hiše Barka 56. Nahaja se nasproti spomenika NOB, na vaškem trgu. |
Na vrhu plošče je zapisano: V SPOMIN PADLIM V VELIKI NARODNO OSVOBODILNI VOJNI V LETIH 1941 - 1945 Sledi zapis imen in priimkov dvajsetih oseb, ki so izpisana v dveh stolpcih, ločenih s sredinsko navpično črto. Levi stolpec: KOVAČIČ ALOJZ LIPOLD FRANC MEDVED FRANC OBREZA GABRIJEL POLH ALOJZ POLH RUDOLF PRELEC ANTON PRELEC FRANC PRELEC JOŽEF PRELEC MILAN Desni stolpec: KOVAČIČ GABRIJEL MARGON STANKO MLAČ DUŠAN POČKAR JOŽEF POLH BENJAMIN PRELEC ALOJZ PRELEC FRANC PRELEC FRANC PRELEC LUDVIK PRELEC SILVO Pod stolpecema z imeni in priimki je na sredini plošče izpisano še ime TREBEC FRANC. Pod tem pa še: JE KJE ŠE KAK DROBEC SLOVENSKE PRSTI KJER NAŠA NI KANILA KRI? 25. 8. 1957 KRAJEVNI ODBOR Z.B. N.O.V. BARKA |
— |
— |
— |
— |
Potepan S., 30. 12. 2018
27.april 2021 dopolnil D.Divjak |
27.4.2021. 00:00 |
— |
27.4.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Divača |
K.o.: 2464-BARKA, št.parc.: 336/8 |
||
TRŽIŠČE-Spominska plošča padlim železničarjem |
Vir: knjiga Pomniki NOB na območju občine Sevnica, str. 128. Plošča se nahaja na pročelju (ob vhodu) na peronu Železniške postaje Tržišče. |
Železniška postaja Tržišče. |
Za svobodo so darovali svoja življenja kot talci železničarji 1943 Svoljšak Venčeslav Verščaj Franc Zupanc Peter Smole Alojzij Kotar Janez Večna jim slava |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ljubo Motore, 24. 2. 2018 in 15. 3. 2018
26.2.2022 D.Divjak |
26.2.2022. 00:00 |
— |
26.2.2022 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Sevnica |
K.o.: 1397 - TRŽIŠČE, št.parc.: 2797/14 |
|
Blagovica, pokopališče, Trdin Janez |
Opomba: Podatek o datumu smrti v Sistory se ne ujema s podatkom o datumu
smrti na nagrobniku in na spomeniku v Blagovici.
Janče Trdin je napisan tudi na spomeniku Padlim borcem v NOV in žrtvam ŽFN v času ljudske revolucije 1941–1945 (Žrtve fašističnega terorja) v Blagovici. |
Pokopališče Blagovica, po poti od glavnih pokopaliških vrat, levo, 4. vrsta, 1. grob (levo od poti).
|
[križ] Sin JANČE BLAGOR JIM, |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 10.7.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
10.7.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Lukovica |
K. o. 1927 Blagovica, parc. št. 1 |
|
Maribor - Slavko Šlander |
Bronasto doprsje narodnega heroja Slavka Šlandra na marmornatem podstavku je delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča, odkrito je bilo leta 1980. Kip je nastal na pobudo prebivalcev krajevne skupnosti Slavka Šlandra, ki so denar zanj zbrali sami. Podstavek spomenika je MO Maribor obnovila Decembra 2024. Februarja 2025 je mavčna kopija spomenika z vso pripadajočo dokumentacijo postavitve spomenika uradno arhivirana v Muzeju Narodne Osvoboditve Maribor v organizaciji k.o. ZZB Slavko Šlander. Rakovec, Andreja. Spomeniki znanih osebnosti v Mariboru (zloženka). Maribor: Umetnostna galerija, s.d. |
Kip stoji na zelenici v soseski Jugmont v mariborski mestni četrti Tabor, za stanovanjskim blokom na naslovu Goriška ulica 10a.
|
NARODNI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 14. avgusta 2018, dopolnil Ivan Smiljanić 23. aprila 2020 , 16.5.2025 dopolnil Gorazd Stopinšek ( obnova podstavka in novejše fotografije) |
23.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip |
Maribor |
— |
|
Sela na Krasu, Spominska plošča posvečena zboru vaščanov |
Spominska plošča posvečena zboru vaščanov dne 19. 1. 1943 |
Sela na Krasu 10. Plošča je zaradi obnove hiše demontirana, vendar vgrajena nazaj. |
v tej hiši |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK 15.4.2020,
12.12.2021 D.Divjak |
5.2.2022. 00:00 |
— |
12.12.2021 dopolnil podatke in dodal posnetek Google Maps D.Divjak
Dodal posnetke M. Hladnik 5. 2. 2022 |
Spominska plošča |
Miren-Kostanjevica
|
K.o.: 2330 - SELA NA KRASU, št.parc.: 1842/0 |
|
Javornik, 47 padlim borcem Gradnikove brigade na Javorniku |
23.12.1943 je 3. bataljon Gradnikove brigade taboril v hišah pri Škvarču in Žaklju pod Javornikom. Izdajalec je pripeljal Nemce iz Idrije in domobrance iz Godoviča. Kljub partizanskim izvidnicam in patruljam je sovražniku uspelo pritihotapiti se v megli prav do obeh domačij. V neenakem boju je padlo 47 borcev, 17 pa je bilo ujetih. Padli so tudi trije domačini. Ujete partizane so odpeljali in jih v Godoviču ustrelili. Spomenik sestavljata dva naravna kamna, od katerih ima prednji bronasti odlitek s figurami borcev v pohodu. Na levi strani je na istem kamnu na podaljšku bronaste plastike posvetilo padlim Gradnikovcem. Na drugem kamnu, ki je pokončne oblike, pa je postavljena bronasta peterokraka zvezda. Datum odkritja: 21.9.1980 Foto 1: Miloš Kermavnar Foto 2 in 3: M. Hladnik EŠD 19492 |
Pred Pirnatovo kočo na Javorniku. |
SEDEMINŠTIRIDESETIM BORCEM III. BAT. GRADNIKOVE BRIGADE PADLIM 23.12.1943 PRI ŠKVARČU NA JAVORNIKU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 9. 12. 2012, 18. 4. 2017;
Miloš Kermavnar, 21.10.2019 |
29.12.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 29.12.2023, zamenjal fotografijo 1 z isto v boljši ločljivosti |
Spomenik |
Idrija |
K. o. 2369 Javornik, parc. št. 153/4 |
|
Ljubljana, Žale, Jože Mirtič - Zidar |
Pred imenom na nagrobniku je zbledela (že nerazpoznavna) fotografija v ovalnem okviru, na stebričku na levi pa je zlata peterokraka. . |
Pokopališče Žale oddelek 19B vrsta 8 grob 3 |
☆ JOŽE MIRTIČ NARODNI HEROJ NAČELNIK VDV *1912 PADEL 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 22.12.2022 |
22.12.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.1.2023, po besedilu M. Luštrek dopolnil "Besedilo na spomeniku" in "Opis in vire" |
Grob |
Ljubljana |
K.o.: 1736-BRINJE I, št.parc.: 628/11 |
|
Resevna v občini Šentjur |
Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 197. Fran Roš: Grob pod Resevno (Cvetki Jerinovi in Dušanu Lahu), Celjski tednik 17. 3. 1961 .
RESEVNA (Spominu sekretarke okrajnega komiteja SKOJ Cvetke Jerinove in Dušana Laha, ki sta padla 18. marca 1945 na Resevni) . Noč nad Resevno. Zdaj spregovorijo gozdovi širni tod pod svitom zvezd, ko jim vrhovi v vetru zašumijo o dveh junakih véliko povest. . Bilo je jutro prve dni pomladi, ki že je odpirala v svobodo pot. Tedaj sta dve življenji jasni, mladi izkrvaveli v zadnjem snegu tod. . Ob smrekah tam je Cvetka onemela, pod vrhom Dušan se je sklonil strt. Oba pod streli je tema objela in v boju združena sta padla v smrt. . Že leta na Resevni tiho spita v naročju toplem hribov in gozdov, a njuna kri, iz močnih src prelita, nam čas rodila je – svoboden, nov. . Molči Resevna in zvesto varuje nad grobom pokoj neskaljenih sanj, ko v noči mesec nad zemljo potuje, ko v mladem soncu sije živih dan. Fran Roš Celjski tednik, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Celje, Leto XI, št, 10, Celje, 17. marca 1961, str. 6. Elektronski vir: Celjski tednik. Leto XI, št. 10, Celje, 17. marca 1961, str. 6. Dostop: 20. 5. 2024. .
Vir fotografije Dragica Rauter, 'Ob smrekah tam je Cvetka obnemela', Utrip, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, Šentjur pri Celju, Leto III, št. 19, 27. 3. 1980, naslovna stran. Elektronski vir: Utrip, Leto II, št. 19, 27. 3. 1980, naslovna stran Dostop: 18. 5. 2024. |
V Šentjurju v smeri Hrušovec po cesti proti Planinskemu domu na Resevni. Spomenik je na večji jasi malo pod vrhom Resevne. |
Prva plošča: Tu počivata mlada junaka - partizana Cvetka Jerin član pokrajinskega komiteja SKOJ za Štajersko in Dušan Lah pomočnik načelnika veterine pri glavnem štabu NOV Slovenije Padla sta 18. marca 1945 za svobodo in srečo mladih rodov . Druga plošča: MLADI BORCI -- NAŠI VZORI NIKOLI VEČ VOJNE DOSTI JE BILO PRELIVANJA KRVI HOČEMO MIR IN SVOBODO MLADINA . Tretja plošča: NA PRAGU SVOBODE JE 18. MARCA 1945 NA RESEVNI PADLO JUNAŠKE SMRTI 80 BORCEV NOV VES 2. BATALJON KOZJANSKEGA ODREDA S KOMANDANTOM ANDIJEM ŠEPETAVCEM NA ČELU, ZAŠČITNI VOD OKRAJNEGA KOMITEJA KPS S KOMANDIRJEM SLAPŠAKOM - GAJSTOM IN VEČ DRUGIH AKTIVISTOV OF. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Dvoršek, 4. 3. 2018, prva slika Stane Gradišnik, dop. M. Hladnik 24. 7. 2020 |
30.5.2024. 00:00 |
— |
Dodal še dve sliki (29.10.2022) razpela v neposredni bližini. 23.3.2023
M.Kermavnar, 30.5.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal fotografijo 4/3 in dopolnil Opis s pesmijo iz Celjskega tednika |
Grobišče s ploščo |
Šentjur |
K. o. 1144 Vodruž, parc. št. 392 |
|
Križ |
— |
Križ, San Croce di Trieste, desno pred vhodom na pokopališče ob cerkvi Sv. križa. |
PADLI V BORBI ZA SVOBODO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 4. 2017, foto 18. 10. 2008 |
8.2.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 8.2.2024, dodal Besedilo na spomeniku |
Spominska plošča |
Italija |
— |
|
Zgornje Gorje, pokopališče, Jan Matej |
SIstory navaja Ime in priimek: Matej (Matevž) Jan, Oče: Matevž, Mati: Mina, Po domače: Pri Pogvajenu, Datum rojstva: 10. 09. 1910, Kraj rojstva: Višelnica, Kraj bivanja: Višelnica, Datum smrti/izginotja: 01. 01. 1943, Kraj smrti/izginotja: Ravensbrück, Kraj pokopa: Ravensbrück, Država pokopa: Nemčija. »[…] 40. JAN MATEVŽ Rojen 21. sept. 1910 v Mevkšu kot kmečki sin. Izučil se je krojaške obrti, potem pa se je zaposlil v jeseniški železarni. Že decembra 1941 se je pridružil upornikom. Toda vrnil se je domov, kjer so ga aprila 1942 aretirali. V Begunjah so ga mučili, pa ni klonil pred nasiljem. Nato je trpel v taborišču Oranienburgu in v Ravensbrücku, kjer je 15. novembra 1942 umrl.« (Boj pod Triglavom, Zbornik, Gorje pri Bledu: Krajevni odbor Zveze borcev, 1966, str. 442 – ob fotografiji) Opomba: Datuma rojstva in smrti se v navedenih virih razlikujeta. |
Pokopališče Zgornje Gorje, SV vogal starega dela pokopališča |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 19.7.2023, po besedilu Zdenke Primožič. |
20.7.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Gorje |
K. o. Zgornje Gorje, parc. št. 93/2 |
|
60 žrtvam nacizma, Spodnje Stranice |
Spomenik na grobu 60 talcem je na Spominskem območju Frankolovo, v katero sodijo še spomenik na grobu 40 talcem, spomenik z imeni talcev, spominska hiša z muzejsko predstavitvijo dogodkov in drevored jablan, kjer so Nemci 12. februarja 1945 obesili 98 talcev in enega ustrelili. Frankolovski poboj velja za enega najhujših nacističnih vojnih zločinov na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno. Bil je povračilni ukrep za smrt enega najpomembnejših nacističnih funkcionarjev, vodje celjskega okrožja in deželnega svetnika Antona Dorfmeistra. Dorfmeister je bil ranjen 2. februarja 1945, ko je partizanska Bračičeva brigada v soteski Tesno postavila zasedo avtomobilski koloni, ki se je vračala z Dorfmeistrove poroke. Za posledicami ran je umrl naslednjega dne v celjski bolnišnici. Kot maščevanje za Dorfmeistrovo smrt so nacisti v mariborskih, celjskih in trboveljskih zaporih zbrali sto talcev in jih osemindevetdeset obesili na drevesa ob cesti, enega ustrelili med begom, Hermana Zdolška, ki je bil tistega dne v celjski bolnišnici, pa ustrelili dva dni kasneje v Bukovžlaku. Prvo obeležje je bilo postavljeno že med vojno (na vsakem grobu hrastov križ s posvetilom partizana Jurija Gorenjščka, očeta enega od obešenih talcev). Po vojni sta bila križa nadomeščena z granitnima monolitoma. Na starejših fotografijah (fotografija 3/3 in 3/4) na spomeniku ni videti rdeče zvezde. Na Google Street View iz leta 2013 in na fotografiji 3/5 zvezda je. D. Divjak pa poroča, da je zvezda bila odstranjena februarja 2022 na zahtevo področne enote ZVKD Celje.
|
Spodnje Stranice, ob cesti Vojnik - Slovenske Konjice.
Hiša v Bližini: Spodnje Stranice 20
GPS: 46°21 ́0.03 N ̋15°20 ́45.63 ̋ E |
60 ŽRTEV Šestdeset nas mrtvih tukaj spi |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik , 31.7.2020
7.marec 2021 , 5.3.2022 D.Divjak, |
29.3.2025. 00:00 |
— |
Februarja 2022 je ZVKD zahteval odstranitev rdeče zvezde s spomenikov, češ da je bila dodana pozneje.
D. Divjak dopolnil podatke in vnesel seznam žrtev s plošč 7.3.2021
M.Kermavnar, 29. 3. 2025, po predlogi Mojce Luštrek dopolnil in uredil zapis in dodal fotografijo 3/3 ter arhivsko fotografijo 3/4. |
granitni monolit |
Zreče |
K.o. 1103 STRANICE, parc. št. 700/4 |
|
Park spominov, Ptuj |
Napisi na nekaterih nagrobnikih so slabi, pregledan je bil samo del pokopališča. |
Staro pokopališče Ptuj, ob Volkmerjevi cesti pred Šolskim centrom Ptuj. |
[križ]KOŽELJ ALOJZ 1889--1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
2.7.2021. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobniki |
Ptuj |
— |
|
Spodnje Stranice, Frankolovske žrtve |
Spomenik z imeni talcev je na Spominskem območje Frankolovo, v katero sodijo še spomenik na grobu 60 talcem, spomenik na grobu 40 talcem, spominska hiša z muzejsko predstavitvijo dogodkov in drevored jablan, kjer so Nemci 12. februarja 1945 obesili 98 talcev in dva ustrelili. Med obe grobišči, ob povezovalni pešpoti, je bil leta 2000 urejen spominski prostor s ploščami, na katerih so izpisani posvetilo in imena vseh sto žrtev frankolovskega umora. Ko sta bili po vojni grobišči urejeni, je ob vsakem stala pločevinasta replika nemškega razglasa o usmrtitvah. Ker so bila na njima imena talcev zapisana po nemško, so svojci negodovali. Leta 2000 so ju nadomestili s sedanjim spomenikom. Z njim so tudi rešili spor okrog križev in zvezd v spominskem parku. Na spomeniku je levo zgoraj izklesana peterokraka zvezda, desno pa križ. Frankolovski poboj velja za enega najhujših nacističnih vojnih zločinov na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno. Bil je povračilni ukrep za smrt enega najpomembnejših nacističnih funkcionarjev, vodje celjskega okrožja in deželnega svetnika Antona Dorfmeistra. Dorfmeister je bil ranjen 2. februarja 1945, ko je partizanska Bračičeva brigada v soteski Tesno postavila zasedo avtomobilski koloni, ki se je vračala z Dorfmeistrove poroke. Za posledicami ran je umrl naslednjega dne v celjski bolnišnici.Kot maščevanje za Dorfmeistrovo smrt so nacisti v mariborskih, celjskih in trboveljskih zaporih zbrali sto talcev in jih osemindevetdeset obesili na drevesa ob cesti, enega ustrelili med begom, Hermana Zdolška, ki je bil tistega dne v celjski bolnišnici, pa ustrelili dva dni kasneje v Bukovžlaku.
|
Spodnje Stranice, ob cesti Vojnik - Slovenske Konjice.
Hiša v Bližini: Spodnje Stranice 20 |
NA TEM KRAJU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 16. 3. 2025, po predlogi in fotografijah Mojce Luštrek ter fotografijah M. Hladnika |
16.3.2025. 00:00 |
— |
— |
— |
Zreče |
K.o.: 1103 STRANICE, parc. št. 700/4 |
|
Trbovlje, Kip narodnih herojev, Delavski dom |
Doprsni kipi v avli trboveljskega kulturnega hrama so posvečeni narodnim herojem Tončki Čeč, Alojzu Hohkrautu, Fricu Keršiču, Francu Vresku in Antonu Vratanarju. Po prvih dveh se imenujeta šoli, po tretjem ulici Keršičeva cesta in Keršičev hrib, po zadnjem ulica Vreskovo. Odkriti 26.4.2021 Vir: |
Avla Delavskega doma Trbovlje, Trg svobode 11A |
TONČKA ČEČ DELAVSKI DOM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 7. 5. 2021 |
30.1.2022. 00:00 |
— |
Slike Blaž Šoba jan 2022. M. Hladnik 30. 1. 2022 |
Doprsni kipi in plošča |
Trbovlje |
— |
|
Angela Piskernik, preživela taborišče Ravensbück |
Letos spomladi pa je na avstrijskem Koroškem, v Železni Kapli, v bližini svojega rojstnega kraja, botaničarka, pobudnica varstva narave, glasnica spoštovanja ženskih pravic, zagovornica pravične družbe in jetnica v taborišču Ravensbrück dr. Angela Piskernik dobila svojo spominsko ploščo na zidu farne dvorane. Odkritje je bilo 29. maja leta 2015 in na plošči so kot pobudniki zapisani Slovensko prosvetno društvo Zarja iz Železne Kaple, Klub koroških Slovencev v Ljubljani in Klub 99. Ploščo je oblikoval koroški Slovenec arhitekt in likovni umetnik mag. Karl Vouk. Na ozadju nežno zelenih listov praproti je portret zasanjane mlade Angele, ki je iz teh grap odšla v svet znanosti in kulture. |
Železna kapla, na zidu farne dvorane. št. 71 |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
10.11.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Avstrija |
— |
|
Padlim borcem za svobodo, Prebeneg |
Spomenik so odkrili 1972. V okolici so bile partizanske bolnice in kurirska
pot. Vas je bila dvakrat požgana: 2. 10. 1943 in 12. 6. 1944. 6 domačinov je
bilo v posebnih bataljonih, 22 med partizani, 6 jih je padlo, 7 v taboriščih, od
teh sta dva umrla. Na Opčinah so ustrelili 5 mladih kurirk in enega starca
(pokopane so v Dolini). Po najmlajši, učiteljici Miri Bandi se imenuje športni
memorial. |
Ob cesti skozi vas, kakih 200 m nad cerkvijo. |
PADLIM BORCEM |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik, 2. 1. 2017 nedokončano |
8.2.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 8.2.2024, dodal Besedilo na spomeniku |
spominski park s spomenikom |
Italija, Dolina |
— |
|
Sela na Krasu, družinski nagrobniki |
— |
Obzidano pokopališče leži S od vasi Sela na Krasu. |
[zvezda] FRANČEŠKIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
5.2.2022. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobniki |
Miren-Kostanjevica |
— |
|
Ivan Berginc |
Kip na skali delo učencev OŠ Simona Gregorčiča Kobarid pod vodstvom mentorja Miloša Volariča 26. 6. 1975. .
|
Pri Napoleonovem mostu levo ko zavijemo proti Drežnici. |
9. novembra 1943 so esesovci tu pokončali partizana IVANA BERGINCA iz Idrskega |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vojko Hobič 26.12.2018 |
25.7.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 3. 7. 2023, po predlogu Mojce Luštrek uredil napis na plošči in dodal fotografiji 3/2 in 3/3. |
Kip |
Kobarid |
2228 LADRA, 451/91 |
|
Kopriva |
6 m visok kamnit obelisk na okroglem podstavku. Na prednji strani je
pritrjena napisna plošča. Stoji na zelenici, obdani z betonskim zidom. Je delo
arhitekta Toneta Rusa, postavljen je bil 22. 7. 1952. |
Ob glavni cesti skoz vas, nasproti hiše Kopriva 21. |
PADLI ZA DOMOVINO BORCI: TALCI: KARIŽ HILARIJ 1908 – 1944 ŽRTEV: ŽRTVI DOMOVINSKE DOLŽNOSTI: KRIŽAJ JOŽE 1911 – 1948 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 17. 2. 2019 |
21.4.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 19.1.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal del članka iz časopisa Slovenski Jadran.
M.Kermavnar, 21. 4. 2024, po predlogi Mojce Luštrek preselil del članka iz časopisa Slovenski Jadran v sosednji zapis
|
Obelisk |
Sežana |
K. o. 2422 Kopriva, parc. št. 5/3 |
|
Kopriva |
»Prvi aktivist v Koprivi je bil domačin Mirko Pirc-Slavko, takoj za njim pa še Hilarij Kariž-Stojan. Oba sta med obema vojnama emigrirala v Jugoslavijo in si tamkaj ustvarila vsak svojo družino – Mirko Pirc v Ljubljani, kjer je bil kuhar v hotelu Union, Hilarij Kariž pa v Ptuju. Sorodnika sta se že v začetku leta 1941 povezala v ilegalnem delu za OF, ki sta ga oba nadaljevala po vrnitvi v Koprivo. Oba sta se vrnila z družinami vred – Pirc julija 1941, Kariž pa 8. oktobra 1941. Hilarij Kariž - Stojan je bil poslan na Primorsko z nalogo, da organizira upor na Krasu. Tudi v Koprivi so z njegovim prihodom pognale korenine OF. Kariž je nenehno vzdrževal zvezo z Izvršnim odborom OF v Ljubljani preko Vita Kraigherja ter s pokrajinskim vodstvom za Primorsko v Trstu preko Oskarja Kovačiča. Razen tega je imel stalne stike tudi z nekim Bernardom iz Dobravelj pri Tomaju in seveda tudi s svojim neposrednim sodelavcem v Koprivi Pircem. Skupaj z njim sta na Krasu pridobivala prve pristaše in poznejše aktiviste za Osvobodilno fronto. Novembra 1941 sta vključila Stanka Ukmarja, ki je nato po sporazumu z vodstvom za Novo leto 1942 šel v italijansko vojsko, kjer naj bi organiziral OF med slovenskimi vojaki. Dne 21. januarja 1942 je Kariž povezal v OF vaščana Franca Brundulo, Pirc pa konec 1941. ali v začetku 1942. leta tudi družino Justina Žvab-Mrcine. V Koprivi pa so razen omenjenih aktivistov delovali še drugi organizatorji OF. Tako je družino Zega-Vugovo povezal v osvobodilni boj aktivist Emanuel Švagelj-Elko iz Kobdilja pri Štanjelu. Fašisti so budno spremljali rast osvobodilnega gibanja na Krasu. Kmalu so po raznih znakih osumili dela za OF tudi Kariža in Pirca, posebno še, ker sta se oba priselila nazaj iz Slovenije. Hilarija Kariža so aretirali že 28. januarja 1942 in ga odpeljali v tržaške zapore, od tam pa nekaj pozneje v internacijo, ker mu niso mogli dokazati neposredne udeležbe v OF. V Koprivo se je vrnil 6. januarja 1944, nakar je bil poslan v partijsko šolo v Cerkno, kjer je po sreči kot eden izmed redkih preživel nemški pokol tečajnikov dne 27. januarja 1944. Vrnil se je v Koprivo, kjer se je spet lotil političnega dela. Dodeljen je bil okrožnemu odboru OF za Kras, kjer je sodeloval s Francem Štoko. Fašisti pa so Hilarija Kariža- Stojana po nesreči spet ujeli 12. marca 1944. Odpeljali so ga v Coroneo v Trst, nakar je bil skupaj z drugimi žrtvami zverinsko mučen in obešen v zloglasni ulici Ghega 23. aprila 1944. V Kariževi odsotnosti je večidel teže političnega dela in organizacije OF na tem delu Krasa nosil Mirko Pi[r]c-Slavko. Bil je zelo priljubljen in ugleden organizator. Zadnje dni februarja 1945 je bil izvoljen za predsednika okrožnega odbora OF za srednjo Primorsko. Že skoraj na pragu svobode, dne 7. marca 1945, so tudi Slavka ujeli četniki. Odpeljali so ga v Dorenberk v Vipavsko dolino, kjer so ga po strahotnem mučenju dne 13. marca usmrtili. Oba koprivska junaka imajo vaščani v velikih časteh. Njima in drugim padlim borcem so postavili lep spomenik na kraju vasi. Vedno lepo oskrbovan in negovan predstavlja s svojo okolico vred tople in hvaležne občutke vaščanov, ki bodo vedno ponosni na svoj delež v osvobodilnem boju in revoluciji naših narodov.« (F. B., Hvaležni in ponosni Koprivci /Prispevki o začetkih vstaje na Primorskem/, Slovenski Jadran, Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva koprskega okraja, Leto X, Štev. 9, Koper 24. februarja 1961, str. 7. Elektronski vir: Slovenski Jadran , dostop: 19. 1. 2024) |
Na obcestni fasadi hiše Kopriva 15. |
[zvezda] V TEJ HIŠI STA LETA 1941 VODILA SESTANKE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 15.7.2020 |
21.4.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 21.4.2024, prenesel del članka iz časopisa Slovenski Jadran iz zapisa "Kopriva", kjer sem ga 19.1.2024, po predlogi Zdenke Primožič pomotoma prilepil. |
Spominska plošča |
Sežana |
K. o. 2422 Kopriva, parc. št. 2/2 |
|
Tiskarna Triglav, dejanska lokacija |
Na področju, kjer se je nahajala tiskarska tehnika je manjša ravna dolina,
obdana s skalami. Na levi strani pokončne skale se nahaja marmornato obeležje
velikosti 50 x 50 cm z napisom. |
E N:
1640094 5714167
45°35'7,68" N 14°43'59,58" E
J. Luštrek javlja GPS koordinate: S 45.5842, V 14.7381
Dostop 1:
Po asfaltni cesti čez Kočevsko reko v smeri Osilnice nad Ravnami odcep za Taborsko steno in oznako puščica desno za Partizansko tiskarno Triglav po makadamu do prvega odcepa desno in oznako puščica desno za Partizansko tiskarno Triglav cca 6 km vozimo desno do obračališča-parkirišča, kjer je oznaka z leve in desne strani pešpot po vlaki in po označeni poti z rdečo oznako triglav in smernimi puščicami po deblih, 10 min hoje do infotable in področja, kjer se je nahajala Partizanska tiskarna Triglav.
Dostop 2:
S ceste Kočevska Reka--Osilnica, še preden se ta vzpne na Strmo reber, zavijemo za smerokazom Medvedjek desno na gozdno cesto 916. Po njej se peljemo 2 km do prvega razcepa. Tam zavijemo za kažipotom Partizanska tiskarna desno na malce slabšo cesto. Po njej nadaljujejo 3,5 km do majhne travne izravnave, kjer na desni opazimo kar dva kažipota za tiskarno. Peš se rahlo spustimo po vlaki in pri oznaki na deblu zavijemo levo navzgor do kotanje z infotablo. |
NA TEM MESTU JE DELOVALA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Pavel Majerle Kukin, vnesel M. Hladnik 21. 1. 2022 |
23.11.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 23. 11. 2024, po predlogi Luštrek Janija odpravil drobne napake v napisu na plošči, popravil lokacijo zvezdice na zemljevidu, dopolnil lokacijo z dostopom in koordinatami ter dodal Janijevi fotografiji 3/2 in 3/3.
|
infotabla, spominska plošča |
Kočevje |
1589 BOROVEC, 1079/64 |
|
Padlim borcem, žrtvam nacifašizma in umrlim v taboriščih, Izola |
Spomenik je bil postavljen 9. 5. 1946 v spomin na Izolane, ki so padli v španski državljanski vojni, v partizanskih enotah, kot žrtve nacifašističnega nasilja med obema vojnama in v drugi svetovni vojni, in kot žrtve nacističnih taborišč. Navedeno je 16 imen. Spomenik je iz petih gladko obdelanih kamnov z vrhom v obliki štiristrane piramide - z imeni padlih, zožanih v nizko piramido z rdečo peterokrako zvezdo.
|
Izola, Trg padlih za svobodo v starem mestnem jedru. |
Spredaj: GLORIA AI CADUTI PER LA LIBERTA' IN TERRA DI SPAGNA: Emilio Drioli m. 1936, Salvatore Menis m. 1936 DELLE LOTTE PARTIGIANE: Mario Depase m. 1941, Mario Moro m. 1945, Silvano Parma m. 1944, Ubaldo Bestiak m. 1944, Alfieri Degrassi m. 1945, Giovanni Cherbaz m. 1944 Levo: PER PERSECUZIONI FASCISTE: Luciano Depase m. 1932, Cesare Viezzoli m. 1941, Alessio Bologna m. 1944, Giovanni Rasman m. 1944, Ferdinando Degrassi m. 1945 Desno: NEI CAMPI DI CONCENTRAMENTO NAZISTI: Adalgerio Costanzo m. 1943, Emilio Vascotto m. 1944, Virgilio Perentin m. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vlasta Beltram, 24. 02. 2017
Dopolnil D.Divjak 25. september 2020 |
29.10.2024. 00:00 |
— |
25.9.2020-dopolnil podatke D.Divjak, M. Hladnik 30. 4. 2021
M.Kermavnar, 29.10.2024, dodal fotografije 3/2 do 3/5 Zdenke Primožič |
Obelisk |
Izola |
K.o. 2626 IZOLA, parc. št. 346 |
|
Kostanjevica - Spomenik NOB, na vaškem trgu |
Na manjšem trgu je ob robu ceste terasa s spomenikom. Na terasi je tudi kamnita fontana in nek manjši kip. Avtor Gabrijel Stepančič, odkrit 14. 8. 1960.
|
Na vaškem trgu ob cesti Opatje selo - Komen, Hiša v bližini: Kostanjevica na Krasu 45. |
1 9 4 1 - S L A V A - 1 9 4 5 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK 9.4.2020, Lanko Marušič, 19. 7. 2020 |
12.12.2021. 00:00 |
— |
Vir dopolnil M. Hladnik 26. 4. 2021
12.12.2021 dodal seznam s spomenika in dopolnil podatke D.Divjak |
vaški spomenik padlim |
Miren - Kostanjevica |
K.o.: 3232 - KOSTANJEVICA NA KRASU, št.parc: 3251 |