| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Zagreb, Živec Dominik |
Dominik Živec se je rodil leta 1896 v Dobravljah pri Sežani. Z ženo Angelino Hauptman je živel v Zagrebu, kjer je imel knjigarno. Kot sodelavca Narodnoosvobodilnega boja (NOB) so ga večkrat aretirali, v zadnjih dneh vojne pa so ga premestili v Jasenovac, kjer so ga aprila 1945 ubili. |
Zagreb, Petrova ulica 66.
Spotikavec leži na Petrovi ulici 66, ki velja za zadnje prebivališče pri Sežani rojenega Slovenca Dominika Živca. |
OVDJE
JE ŽIVIO |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 26.2.2025, po predlogi Zdenke Primožič. |
26.2.2025. 00:00 |
— |
— |
Spotikavec |
Hrvaška |
— |
|
Žrtvam v Planini pri Cerknem |
Datum odkritja: 6. 5. 1973 EŠD 21019 |
Ob cesti proti Kladju na koncu Čepleza.
Hiša v bližini: Planina pri Cerknem 20 |
ANTON JEREB IVAN BAŠELJ GABRIJEL PETERNELJ ANTON PETERNELJ METOD TUŠAR IVAN PETERNELJ IGNAC LEBAN CIRIL TUŠAR FRANC BREJC CIRIL TROHA CIRIL JERAM JOŽE SELAK LOVRENC PRIMOŽIČ MARTIN PRIMOŽIČ FRANC KRISTAN SILVESTER HLADNIK JOŽE SIMONIČ PAVLE MRAVLJE FRANC MRAVLJE GABRIJEL LAHAJNAR PETER BIZJAK IVAN GOLOB FRANC GOLOB MIKLAVŽ PODOBNIK ANTON MEŽNAR VINCENC MEŽNAR LUDVIK KRANJC FRANC GRUDEN ZB CERKNO . ENOTNI KAKOR V URAH ODLOČITVE ZDAJ V TVOJEM SMO OBJEMU DOMOVINA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 17.2.2018 |
28.5.2022. 00:00 |
— |
Brez sprememb. M. Luštrek 28. 5. 2022
M. Kermavnar, 1.11.2022, imena na spomeniku |
Betonski zidec s ploščama |
Cerkno |
K. o. 2343 Planina pri Cerknem, parc. št. 779/5 |
|
RAKEK - Spominska plošča Narodno osvobodilnega gibanja |
Na fasadi, obrnjeno proti cesti, sta med dvema oknoma postavljeni dve spominski plošči. Vodoravna usmerjena plošča iz svetlega marmorja, širine 60 in višine 30 cm, z napisom ter levo od nje, pokončna, širine 30 in višine 58 cm, z bronastim reliefom partizana v borbi.
Obeležje je bilo odkrito ob petnajsti obletnici odhoda rakovških fantov v partizane in priča o tem, da je bila zadevna hiša v obdobju 1941-1945 središče osvobodilnega gibanja na Rakovškem. V času 2. svetovne vojne je bila hiša last rodbine Pirc. Iz nje izvirata brata Jože in Ciril Pirc, ki sta leta 1942 odšla v partizane. Njun oče je zbiral mlade Rakovce in jih pripravljal za odhod v partizane. Hiša Pirčevih je bila tudi partizanska javka. Foto: Miloš Toni |
Po Ljubljanski cesti v smeri proti Logatcu, mimo trinadstropne stavbe, se na desni strani za kamnito ograjo na naslovu Ljubljanska 42 nahaja omenjena stanovanjska hiša. |
[relief partizana] TA HIŠA JE BILA V LETIH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 8. januarja 2020
D.Divjak dopolnil 2.6.2021, 29.3.2025 |
29.3.2025. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal povezavo na Obeležja Cerknica 2.6.2021, na Stare slike Cerknica 29.3.2025 |
Spominska plošča |
Cerknica |
1659 - RAKEK, št. parc.:993/37 |
|
Kip Sava Kladnika pri Osnovni šoli v Sevnici |
Vir: knjiga Pomniki NOB v občini Sevnica, str. 94. »Vsako leto eno ime: Savo Kladnik Savo Kladnik se je rodil 7. julija 1922 v Sevnici. Oba starša sta bila učitelja na sevniški osnovni šoli, oče celo nekaj časa njen ravnatelj. Med leti 1933 in 1941 je bil dijak mariborske realne gimnazije. Sodeč po ocenah do nižjega tečajnega izpita, 'male mature', ki je pomenila zaključek prvih štirih letnikov, je bil zelo dober dijak, saj je bil vsa štiri leta odličen in zato tudi oproščen opravljanja izpita. Naslednje štiri letnike, ki ustrezajo današnji gimnaziji, je opravil s prav dobrim uspehom. To je bil za tiste čase, ko je bila takšnih le peščica dijakov, saj je običajno več kot tretjina dijakov imela dober uspeh, tretjina pa popravne izpite, še vedno zelo dober uspeh. V času šolanja je kot otrok učiteljske družine stanoval v Učiteljskem domu na Kosarjevi 41. Še pred začetkom vojne je postal skojevec (SKOJ: Savez komunistične omladine Jugoslavije), član jugoslovanske mladinske komunistične organizacije. Verjetno je prav iz časa tik pred izbruhom vojne njegova ,tukaj priložena, fotografija. Iz ohranjenih dokumentov je razvidno, da je spomladi leta 1941, kljub začetku vojne, končal šolanje z maturo na takrat že nemški šoli. Zaradi vojne ni mogel nadaljevati šolanja, zato se je poleti 1941 v domači Sevnici zaposlil na železniški postaji. Vključil se je v odporniško gibanje in v njem deloval, dokler ga ni 15. septembra 1942 aretirala nemška policija. V zaporu je bil le kratek čas, saj je bil že 2. oktobra 1942 ustreljen na dvorišču mariborskih sodnih zaporov. Tako je postal eden izmed 143 usmrčenih tistega dne. To je bila najbolj množična okupatorska usmrtitev v času celotne II. svetovne vojne ne samo v Mariboru, temveč tudi na ozemlju današnje Slovenije. Ohranilo se je njegovo poslovilno pismo, ki ga je napisal tik pred usmrtitvijo, in ga danes hrani Posavski muzej v Brežicah. V pismu, ki je že samo po sebi izjemno pretresljiv dokument, ne najdemo nobene herojske retorike, le skrb in ljubezen do najbližjih, očeta Josipa, matere Vilme, sestre Inke in dekleta Slavice, ter prošnjo, da naj ga na pozabijo. Trupla usmrčenih so še isti dan odpeljali v krematorij v Gradec, jih upepelili in pokopali v neoznačene grobove na osrednjem pokopališču v Gradcu, kjer je bilo med II. svetovno vojno pokopanih skupaj 1213 žrtev iz Slovenije. Očeta, mater in sestro so 3. oktobra 1942 aretirali in jih odpeljali v taborišče v Nemčijo. Vojno so preživeli. Po vojni so osnovno šolo v Sevnici poimenovali po Savu Kladniku in to ime šola nosi še danes. Žal pa na spletnih straneh šole ni omenjeno, zakaj se šola imenuje po njem. Na koncu še nekaj besed o pobudniku osvetlitve spomina na Sava Kladnika. To je bil njegov stric Odon Vertovšek (1909, Mokronog–2011, Beograd), ki je maturiral na mariborski realki leta 1927. Kot najstarejšega živečega maturanta naše šole ga je tik pred silvestrovim v Beogradu, kjer je preživel večino svojega življenja, obiskala delegacija naše šole. Med mnogimi podatki, ki nam jih je povedal o svojem dolgem in zanimivem življenju, se je ob fotografiji naše spominske plošče spomnil tudi svojega nečaka.« [Elektronski vir] Boris Hajdinjak, Vsako leto eno ime, 170 zgodb Prve, 1. 11. 2020 VSAKO LETO ENO IME - SAVO KLADNIK Dostop: 24. 11. 2024 »Aprila leta 1963 je bil položen temelj za novo centralno šolo v Sevnici. Osrednji dogodek otvoritve nove šole je potekal za občinski praznik leta 1964, šolo pa so poimenovali po skojevcu Savu Kladniku.« [Elektronski vir] OSNOVNA ŠOLA SEVNICA, Knjižnica Sevnica, 13. 9. 2018 Kamra. Dostop: 24. 11. 2024 |
Desno od vhoda v Osnovno šolo Savo Kladnik v Sevnici je doprsni kip Sava Kladnika, talec, ustreljen 2. 10. 1942 v Mariboru. V avli OŠ pa je izobešen relief njegovega doprsja. Avtor obeh pomnikov je medaljer in kipar Vladimir Stoviček iz Krškega.
Doprsni kip je bil odkrit 2. 10. 1969. |
Savo Kladnik |
— |
— |
— |
— |
Ljubo Motore, 24. 2. 2018
24.2.2022 D.Divjak
Zdenka Primožič, 24. 11. 2024 |
24.11.2024. 00:00 |
— |
24.2.2022 dopolnil podatke D.Divjak
Dodal fotografijo vandaliziranega spomenika. M. Hladnik 2. 11. 2023.
P. Perc: Svastike na praznik - vandali oskrunili kip talca in spomenik NOB. Dolenjski list 1. 11. 2023 (https://www.geopedia.world/#T281_L2518_x1702964.1007382208_y5782424.83797639_s15_b362).
Zdenka Primožič 24. 11. 2024 v Opis dodala podatke iz dveh spletnih virov (Boris Hajdinjak in Knjižnica Sevnica). |
doprsni kip in relief |
Sevnica |
K.o.: 1379 - SEVNICA, št.parc.: 514 |
|
Spomenik padlim borcem jurišnega bataljona 18. divizije, Polom |
Januarja 1945 so vas Polom zasedle nemške enote z okoli 400 mož. V noči s 5.
na 6. januar 1945 so jih napadli borci jurišnega bataljona 18. Na pokopališču je bil 1986 urejen grob padlih borcev jurišnega bataljona 18. divizije. Avtor idejne zasnove je akademski kipar Stojan Batič. Spominsko obeležje je bilo odkrito 4. oktobra 1986, obnova je potekala 2004. Vir: mag. Irena Škufca, “Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, 2005 EŠD 14982 |
Na pokopališču v vasi Polom. Hiša v bližini: Polom 13 |
Na pokopališču je urejeno grobišče z belo marmornato ploščo (99x50x20 cm): . TUKAJ POČIVA 8 BORCEV JURIŠNEGA BATALJONA XVIII. SLOVENSKE DIVIZIJE, KI SO 6.1.1945 PADLI V TEM KRAJU V JURIŠU NA NEMŠKE TOPOVE. . JUNAŠKO STE PADLI V BORBI ZA NAS POLOM 4.X.1986 "JURIŠ"! POSLEDNJI SKUPNOST BORCEV VAŠ BIL JE GLAS. JURIŠNEGA BAT.XVII.DIV. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Vasja Marinč, 9.3.2017
18.april 2021 dopolnil D.Divjak |
18.4.2021. 00:00 |
— |
18.4.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Nagrobni spomenik |
Kočevje |
K.o.: 1569-POLOM, št.parc.: 119 |
|
Freska o poljanski vstaji |
Freska na stavbi trgovine v središču Poljan je posvečena poljanski vstaji decembra 1941. Naslikal jo je domačin Ive Šubic, akademski slikar in udeleženec vstaje. Odkrili so jo 13. septembra 1981 ob štiridesetletnici poljanske vstaje. Barvno fresko, velikosti 3 x 6 m, sestavljajo štiri prizorišča poljanske vstaje: zgoraj levo je zaprisega borcev pri Muhu v Vinharjah, desno zgoraj je prikazano sodelovanje domačinov pri napadu Cankarjevega bataljona na Poljane, na spodnjem delu freske je na levi strani prikazan odhod domačinov v bataljon in spodaj desno so borci bataljona in njihov veličastni boj v Poljanski dolini, med njimi so prepoznavni pomembni poljanski voditelji. Fresko ločuje po sredini žena z zastavo in s kruhom v roki in predstavlja Poljansko dolino, ki je dvignila vstajo in hranila borce. Na sestanku pri Kocjanu v Bukovščici, v začetku decembra 1941, ki so se ga udeležili predstavniki pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko in politični delavci iz vse Gorenjske, je bil sprejet sklep, da je treba takoj pričeti z vstajo. Za izvedbo vstaje v Poljanski dolini je bil zadolžen Maks Krmelj, ki je že pred tem ustanovil Poljansko četo. Za izvedbo vstaje v Selški dolini je bil zadolžen Ivan Tomažin, ki je zbral Selško četo. Obe četi sta se nato vključili v Cankarjev bataljon. Gorenjsko politično in vojaško vodstvo je tedaj ocenilo, da je za široko splošno vstajo ustvarjenih največ pogojev v Poljanski dolini. Zato je poslalo Cankarjev bataljon iz Selške v Poljansko dolino. Na tej poti je 12. decembra 1941 v Rovtu izbojeval dotlej največjo partizansko zmago na Slovenskem. Padlo je 46 sovražnikov, zaplenili so tudi mnogo orožja in opreme. Bataljon je potem prek Martinj Vrha, Žetine, Vinharij in Bukovega Vrha prispel v Polhovec v začasno taborišče. V tistih dneh so prihajali v Polhovec v bataljon številni prostovoljci iz raznih krajev, največ pa jih je prišlo v bataljon potem, ko so bile 20. in 21. decembra poslane po vaseh patrulje, ki so jih vodili domači aktivisti in organizatorji vstaje. Po akciji v loške zapore 21. decembra, kjer so bili zaprti loški aktivisti, se je v bataljon vključilo tudi 17 loških borcev. S celotnega škofjeloškega območja je decembra 1941 odšlo v partizane skupno 366 mož in fantov, od tega iz Škofje Loke in okolice 22, z območja Selške doline 18, iz Poljanske doline pa 326 – samo z območja tedanjih občin Poljane in Javorje 261. Med vstajniki je bilo kar 116 fantov, ki so bili mlajši od 25 let, med vsemi je bilo 135 delavcev, drugi so bili kmečki sinovi. Vrhunec te vstaje so bili hudi boji z Nemci od 25. do 27. decembra 1941 na območju Pasje ravni, Bukovega in Valterskega Vrha in potem slavna bitka v Dražgošah od 9. do 11. januarja 1942. Poljanska vstaja je bila ključnega pomena za nadaljnji razvoj partizanskega gibanja na Gorenjskem. Preprečila je izganjanje prebivalstva Iz Poljanske doline, brez nje ne bi bilo legendarne dražgoške bitke, saj je v njej sodelovalo kar 129 udeležencev decembrske vstaje. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 232-234. EŠD 16485 Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/poljane.html |
Freska je bila na stavbi trgovine v središču Poljan. Po opustitvi objekta so jo prestavili k spomeniku NOB, ki je bil zaradi tega tudi malo prestavljen. |
PO POZIVU CK KPS NA OBOROŽEN UPOR PROTI OKUPATORJU JE BIL 4. DECEMBRA SPREJET SKLEP KOMUNISTOV POLJANSKE DOLINE O VSTAJI 6. DECEMBRA 1941 MAKS KRMELJ V VINHARJAH PRI MUHU ZAPRISEŽE PRVE BORCE POLJANSKE ČETE * BORBE CANKARJEVEGA BATALJONA 25. IN 27. DECEMBRA 1941: POLJANE, VALTARSKI VRH, POLHOVEC, PASJA RAVAN, BUKOV VRH * OB 40 LETNICI POLJANSKE VSTAJE – DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE ŠKOFJE LOKE IN GORENJSKE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar, M. Hladnik 21. 1. 2022 |
13.4.2022. 00:00 |
— |
Informacijo o prestavitvi freske je posredovala Milena Sitar. M. Hladnik 21. 1. 2022
Mateja Rant. Fresko uspešno prestavili. Gorenjski glas 19. 1. 2022 (https://www.gorenjskiglas.si/article/20220119/C/220119791/1023/fresko-uspesno-prestavili).
Dodal sliki prestavljene freske. M. Hladnik 13. 4. 2022 |
Freska |
Gorenja vas |
2047 DOBJE, 341/8 |
|
Šentvid pri Planini, Grobišče 11 borcev na pokopališču
|
Grobišče 11 znanih borcev NOV in 4 neznanih, ki so padli 13.12.1944 ob vznožju Bohorja.Na grobu, ki ga obkrožajo okrasna grmičevja stoji nagrobnik s posvetilom in imeni pokopanih. |
Šentvid pri Planini. Grobišče leži na koncu krajevnega pokopališča desno.
Hiša v bližini: Šentvid pri Planini 6 |
KER VAS NI VEČ IN ZATO STE VSEPOVSOD, SAJ SMRT VAS JE ŽIVLJENJU DAROVALA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
6.12.2021. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografije, 6.10.2022. |
grobišče |
Šentjur |
K. o. 1163 Šentvid pri Planini, parc. št. 219 |
|
Brje, Plošča posvečena padlim pripadnikom narodne zaščite |
Plošča je pravokotne oblike (70 x 55 cm) in vlita v bron. Datum odkritja:
13.5.1974 |
Na cestni fasadi osnovne šole, Brje 53
26.8.2021 je fasada šole sanirana. Na njej ni več spominske plošče. Plošča je bila odstranjena in predana muzeju v Novi Gorici.
Na Street View iz leta 2013 se še vidi možna lokacija plošče desno od vhoda |
TUKAJ SO PADLI 26.3.1945 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Kermavnar 26.8.2021
30.8.2021 D.Divjak |
30.8.2021. 00:00 |
— |
26.8.2021 dopolnil opis M.Kermavnar
30.8.2021 dodal posnetek z Google Maps ter dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Ajdovščina |
K.o.: 2395 - BRJE, št.parc.: 859/3 |
|
Ormož - Kip narodnega heroja Jožeta Kerenčiča |
Na Kerenčičevem trgu v središču Ormoža stoji bronasti spomenik Jožetu Kerenčiču, ki je bil idejni usmerjevalec narodnoosvobodilnega gibanja v Slovenskih goricah in med ljudmi zelo priljubljen.Izdelal gaa je akademski kipar Viktor Gojkovič, predstavlja pa Jožeta Kerenčiča pri njegovem aktivističnem delu. Odkrili so ga 290. novembra 1975 ob tridesetletnici osvoboditve.Vir: Kamra, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj |
V središču Ormoža je Kerenčičev trg s kipom Jožeta Kerenčiča. |
NARODNI HEROJ JOŽE KERENČIČ |
— |
— |
— |
— |
Janko Prejac
Dopolnil D.Divjak, 12.maj 2020 |
12.5.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Ormož |
K.o.: 332-ORMOŽ, št.parc.: 517/1 |
|
Senožeče, Doprsni kip Danila Zelena |
Senožeče, v parku sredi kraja, hiša v bližini: Senožeče 99 |
DANILO ZELEN 9.7.1907 - 13.5 1944 VOJAŠKI VODJA ORGANIZACIJE TIGR . PADEL V PRVEM SPOPADU Z ITALIJANSKIM OKUPATORJEM NA SLOVENSKEM 13.5.1941 NA MALI GORI znak TIGR SENOŽEČE 20.9.1997 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 12. 2. 2021 |
12.2.2021. 00:00 |
— |
Dodal slike. M. Hladnik 20. 6. 2021 |
Doprsni kip |
Divača |
2447 SENOŽEČE, 3551 |
||
Sele-Cerkev, Partizanka podpira ranjenega borca |
Plošča pod kipom bolničarke in ranjenega borca Padlim za svobodo, 142--148 |
Kip je ob vhodu na pokopališče pri cerkvi sredi vasi Sele / Zell.
Zell-Pfarre 13, 9170 Zell-Pfarre, Avstrija |
[zvezda nad simboličnim Triglavom] KOT ŽRTVE STE PADLI V BORBI ZA NAS |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 14. 3. 2017 |
22.11.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 20.10.2022, obstoječi zapis razdelil na tri vsebinsko zaključene zapise z iste lokacije, dodal fotografijo 3
M. Kermavnar, 18.6.2023, dodal fotografijo 3/2
M.Kermavnar, 22. 11. 2024, po predlogi Luštrek Janija odpravil drobne napake na napisu na plošči in dodal Janijevo fotografijo 3/3. |
Kip |
Avstrija, Zell-Sele |
— |
|
Visoko, pokopališče Kurešček, Šteblaj Marija, Jože (*1898), Jože (*1869) |
datum rojstva: , naslov: Golo, vojni status: Aktivist OF, vzrok smrti: Umrl, povzročitelj smrti: ?
datum rojstva: 25. 1. 1898, kraj rojstva: Zapotok, vojni status: Aktivist OF, datum smrti: 23. 7. 1942, kraj smrti: Zapotok, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote »Vas Zapotok: […] Člani Narodne zaščite 1941, padli v boju – umrli v internaciji […] Jože Šteblaj (Joškov) […] Priloga I. Pregled aktivistov OF po posameznih vaseh […] Aktivisti OF iz vasi Zapotok […] 84. + Šteblaj Jože (Jože) […] Priloga IV
datum rojstva: ??. ??. 1870, kraj rojstva: Četež, vojni status: Civilist, datum smrti: 3. 5. 1943, kraj smrti: Četež pri Turjaku, vzrok smrti: Umorjen, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Kurešček, od pokopaliških vrat 6. vrsta (ob zidu), 2. grob z leve strani vrste.
Hiša v bližini: Visoko 121
|
[reliefna podoba Kristusa na križu in Marije pod njim] ŠTEBLAJEVI MATI MARIJA 1871 - 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 31.5.2025, po fotografijah in podatkih Zdenke Primožič |
31.5.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ig |
K. o. 1712 ZAPOTOK, parc. št. 737 |
|
Povir, pokopališče, Kasse Sebero |
Kasse Sebero je bil kazahstanski vojak, ki se je boril skupaj s partizani in
29. decembra 1943 izgubil življenje. Vir: Primorske novice 22. 10. 2018 Fotografija 1: vir: NOB Slovenije - pomniki upora |
Povir, pokopališče.
Hiša v bližini: Povir 72 |
Napis na nagrobniku: V BORBI PROTI FAŠIZMU Čeprav ležiš v |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 19.10.2024 |
19.10.2024. 00:00 |
— |
Dne 27.12.2024 obiskal lokacijo. Potrjujem objavljene podatke in prilagam fotografijo. Peter Skoberne |
Nagrobnik |
Sežana |
K. o. 2453 Povir, parc. št. 228/2 |
|
Novo mesto, Spominska plošča padlim železničarjem |
Na pravokotni kamniti plošči so imena 28 železničarjev, ki so izgubili
življenje v času druge svetovne vojne. Plošča je bila odkrita 1949. |
Kolodvorska ulica 1. Plošča je pritrjena na jugozahodni strani stavbe železniške postaje v Bršljinu. |
ZA SVOBODO SO DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA BORCI ŽELEZNIČARJI BALANTIČ JOŽE KOPLAN JOŽE ČERVENKO IGNAC PAVŠAR LOJZE DOLINAR FRANC PREŠEREN JOŽE FINK ALOJZ PRPAR GREGOR FURLANIČ IVAN PUNGERČAR JOŽE FURLANIČ MARJAN FURLANIČ TINE GLOBEVNIK FRANC STEPNIŠNIK ROMAN HACIN ALOJZ TEKSTOR JOŽE KASTELIC JOŽE URBANIJA ANTON KIC ALOJZ URBANIJABORIS KIC FRANC VRANIČ MIRAN KIC JOŽE ZUPANČIČ IVAN KIRN JANEZ ŽAGAR JOŽE KIRN TIHOMIL VEČNA JIM SLAVA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
24.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Novo mesto |
K. o. 1456 Novo mesto, parc. št. 396 |
|
LJUBLJANA, Rožna dolina, križišče cest Rožna dolina, cesta XVII, Rožna dolina, cesta II, Nahlikova in Gregorinova cesta - spomenik padlih borcev in aktivistov v NOB iz Rožne doline v letih 1941 - 1945 |
EŠD: 22805 Spomenik padlim Rožnodolcem v letih 1941 - 1945 predstavlja betonski zid vrtne ograje, v katerem je vdelana pokončna pravokotna kamnita plošča z vklesanimi imeni padlih. Je delo arhitekta Marka Šlajmerja iz leta 1956, ko so spomenik tudi odkrili. Pred spomenikom je urejena polkrožna rondela za cvetje in okrasno grmičevje. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 71. |
Križišče cest Rožna dolina, c. XVII,n Rožna dolina, c. II, Nahlikova in Gregorinova ulica |
Ž R T V A M F A Š I Z M A PADLI KOT BORCI BERNIK AVGUST KOSMAČ LEON KOŠIR LOJZE KOŠIR CENE MAJER IGNAC POVŠE JOŽE PREVC LUDVIK SUHADOLNIK MARJAN SUHADOLNIK FRANCI UČAKAR ERNEST VRČEK ANTON KONČAN LEON CURK CIRIL DOBRAJC PETER ERŽEN ANČKA KOKALJ IVAN PRAŠNIKAR IVAN PADLI KOT AKTIVISTI ŠPAROVEC IVAN ŠVIGELJ SREČE ŠTREKELJ MARJAN PIŠLER MIHAEL POTOČAR MARIJA MAVEC FRANC GORJUP SERGEJ BIZJAK ANTON VIRANT ANTON OGRIN FRANC DULAR FRANČIŠKA DRAŠLER VIKTORIJA ŠKRIBA ALBERT KANŽIČ MIRA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 6.1.2018, dopol. M.Štupica in T.Bizjak, 27.10.2021 |
13.4.2020. 00:00 |
— |
— |
kamen, beton - memorialna dediščina |
Ljubljana |
k.o. 1723 - Vič, parc. št.: 608/1 |
|
Planica, Stanetu Žagarju in 14 borcem Selške čete
|
Novejši betonski spomenik, postavljen 1982 ob 40. obletnici boja Selške čete na Malem Rovtu, posvečen 14 padlim borcem in Stanetu Žagarju. Sestavlja ga šest poševno postavljenih betonskih stebrov. Arhitekt Jože Logar.
|
Na sedlu severno pod Planico, na cestnem razpotju med Čepuljami, Planico in Lavtarskim vrhom. |
V SPOMIN OB 40 LETNICI JUNAŠKE BORBE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 21.11.2022 |
22.3.2023. 00:00 |
— |
Dodal troje fotografij poškodovanega spomenika iz leta 2021. -- M. Hladnik 22. 3. 2023
M. Kermavnar, 22.3.2023, dodal nove fotografije (3/3 do 3/5) Zdenke Primožič. Črke na spomeniku so bile očitno dopolnjene in ponovno odstranjene
Nove slike (ena črka je spet odstranjena) in sprememba parcelne številke. Spomenik na hribu ima svojo parcelo 538/1, kamni z napisi na vzhodni strani ceste pa št. 527/4. Celoten spomeniški kompleks ima EŠD 29181. -- M. Hladnik 25. 3. 2023 |
betonska skulptura in napisna plošča na tlakovani ploščadi |
Kranj |
2695 PLANICA, 538/1 |
|
Visoko, pokopališče Kurešček, Jakič Alojz |
datum rojstva: 18. 8. 1885, kraj rojstva: Zapotok, vojni status: Aktivist OF, datum smrti: 23. 7. 1942, kraj smrti: Zapotok, vzrok smrti: Ustreljen, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote »Vas Zapotok: […] Člani Narodne zaščite 1941, padli v boju – umrli v internaciji […] Alojz Jakič […]
Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Kurešček, od pokopaliških vrat 5. vrsta, 1. grob z desne strani vrste.
Hiša v bližini: Visoko 121 |
[vrtnica, fotografija v medaljonu] JAKIČEVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 31.5.2025, po fotografijah in podatkih Zdenke Primožič |
31.5.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ig |
K. o. 1712 ZAPOTOK, parc. št. 737 |
|
Karel Petrič |
Zdravnik, higienik in humanist dr. Karel Petrič (1900-1944), rojen na Jesenicah, je po uspešni karieri med obema vojnama, ko je med drugim bil direktor Higienskega zavoda v Ljubljani in direktor Zdravstvenega doma Kranj, od leta 1941 podpiral partizane ter jih zalagal z zdravili in sanitetnim materialom. V partizanskih bolnišnicah je zdravil ranjence, kar ga je izčrpavalo, zato je zbolel še sam. Mesec dni po tem, ko je novembra 1944 šel v partizane, je umrl v Gorenji Trebuši. Pokopan je na kranjskem pokopališču. Ob šestih Pintarjevih dnevih, simpoziju slovenskih zgodovinarjev medicine, so Petriču na pročelju Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj 14. novembra 2003 odkrili spominsko ploščo. Plošče ob zadnjem pregledu ni bilo na fasadi, morda je bila odstranjena zaradi prenove. Viri: Renata Škrjanc, "Spomin na zdravnika in humanista", Gorenjski glas, 18. 11. 2003, str. 1 (vir slike 2) (povezava). Zvonka Zupanič Slavec, Ksenija Slavec, "Kranjski zdravnik dr. Karel Petrič (1900-1944)", v: Kranjski zbornik 2010, Kranj: Mestna občina, 2010, str. 252-257. |
Plošča je bila vzidana na pročelju Zavoda za zdravstveno varstvo na Gosposvetski ulici 12 v Kranju, na steni desno od vhoda. |
DR. MED. KAREL PETRIČ 1900 - 1944 ZDRAVNIK, HIGIENIK, HUMANIST DIREKTOR ZDRAVSTVENEGA DOMA V KRANJU DIREKTOR HIGIENSKEGA ZAVODA V LJUBLJANI MESTNA OBČINA KRANJ ZDRAVSTVO KRANJA 2003 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
1.5.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Kranj |
— |
|
Grobnica padlih borcev 14. divizije in domačinov v Razborju |
Naselje Razbor (Zgornji in Spodnji) je razvlečeno po hribovitem svetu na južnem obrobju slovenjgraške kotline. To je dolg, bolj ali manj širok hrbet, ki predstavlja naravno pregrado med Mislinjsko in Šaleško dolino. Trdno slovensko narodno zavest so krajani dokazali med NOB. V Razbor so Nemci prinesli že 16. aprila 1941 nemške zastave in odpravili slovensko občino. Kraj so poimenovali v Rasswald. Kmalo so odpeljali zavedne krajane v zbirno taborišče v Šmartno, od tu pa jih izselili v Srbijo in na Hrvaško. V letu 1942 pa so mnogi morali v nemška taborišča. Razborčani so bili med vso vojno povezani s partizanskimi enotami in predstavniki OF. V Rzborju so imeli oktobra 1944 sestanek vseh bataljonskih štabov Tomšičeve in Bračičeve brigade. V četrtek 5. oktobra so imele borci Tomšičeve brigade v Razborju miting. Pred osnovno šolo se je zbralo veliko število kmetov, fantov in deklet. Zagoreli so tudi kresovi in bilo je veselo pozno v noč. V petek 6. oktobra, je obveščevalna služba sporočila, da je Velunski jarek poln nemških vojakov. Z Graške gore je prihajala večja sovražnikova kolona proti Rdečniku. Tudi iz Slovenj Gradca pa iz Črne so se pomikale nemške kolone proti partizanskim položejem. Brigada je bila obkoljena. Nemci so najprej napadli s topovi in težkimi minometi. Iz tega obroča se je Tomšičeva brigada po večurnem boju in s številnimi ranjenci prebila proti Podgorju in naprej proti Pohorju. V teh bojih je padlo 18 borcev. Domačini imenujejo to bitko "ČRNI PETEK". Krajani so padle pokopali na vaškem pokopališču kljub nemškim grožnjam. 1985 leta so Razborčani blizu osnovne šole zgradili grobnico, kamor so prenesli posmrtne ostanke borcev Tomšičeve brigade. Vir: Jože Potočnik, Spomeniki in pomniki iz NOB v občini Slovenj Gradec. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 229. Načrtovalec spomenika sta bila ing.arh. Branko Kocmut in ing.arh. Ivan Kocmut. Dopolnila: Nagrobnik je petkotne oblike in ima na vsaki stranici ploščo, torej pet plošč z napisi. Tretja dejansko ni partizanska in je tudi drugačna. Na njej so namreč imena treh otrok, ki so umrli novembra 1945 od orožja, ki je ostalo po vojni. |
Iz ceste Slovenj Gradec-Velenje zavijete v smeri Zgornjega Razborja. Po asfaltni cesti se pripeljete do vaške cerkve in osnovne šole, med katerima stoji grobnica borcem 14. divizije in domačinom.
Hiša v bližini: Zgornji Razbor 8 |
Prva plošča: Druga plošča: Tretja plošča: PO VOJNI POBITI OD VOJAŠKEGA OROŽJA Četrta plošča: Peta plošča: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Jože Vrabič, 18. september 2017
D. Divjak 12. april 2024 |
7.5.2025. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal posnetek 4, 12.april 2024
M.Kermavnar, 7. 5. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil napis na plošči, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 in v Opis dodal Dopolnilo. |
Grobnica s petimi granitnimi ploščami v obliki zvezde. |
Slovenj Gradec |
Zgornji Razbor, 764/8 |
|
Vipavski Križ, Grobnica na pokopališču |
Grobnica je pravokotne oblike s cementno površino ter ograjena s kovinsko cevjo. Nagrobnik je marmorna napisna plošča, vzidana v cementni nastavek, ki ima upodobljen simbol triglava. Datum odkritja: 22.7.1961 |
Na krajevnem pokopališču pod Vipavskim Križem na levi strani ceste, levo od vhoda |
BORCI CIGOJ SLAVKO M. ŽABLJE KRAVOS LEOPOLD PLAČE KOLOINI LEOPOLD PLAČE KRAVOS ALOJZ M. ŽABLJE LIČEN FRANC VIP. KRIŽ LISJAK FRANC PLAČE 2 BORCA NEZNANA TALCI BRATINA AVGUST CESTA PISEK RIHARD VIP. KRIŽ REBEK ANDREJ CESTA REBEK MARIJAN CESTA VELIKONJA MARIJA CESTA ŽIBERNA ANTON CESTA ZB 22.7.1961 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
28.8.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Ajdovščina |
2391 Vipavski Križ, 3180 |
|
Franc Horvat, Police pri Gornji Radgoni |
Marca 1945 so okupatorji ubili Franca Horvata, partizanskega kurirja in obveščevalca. Na mestu, kjer so ga ustrelili, so 1954 postavili betonsko spominsko obeležje z vzidano marmorno napisno ploščo.
|
Spomenik se nahaja približno 1800m iz Polic v smeri Radvenci. Stoji na robu gozda, približno 85 m SSV od hiše Police 138. |
VES NEM LEŽIŠ, A VENDAR GOVORIŠ: VSE DAL SEM LJUBLJENI SVOBODI! ČEPRAV, JUNAK NEVZDRAMNO SPIŠ, ŽIVELI BOMO V TEBI MLADI RODI! V SPOMIN NESMRTNEMU JUNAKU FRANCU HORVATU KURIRJU IN OBVEŠČEVALCU NOB UBIT NA TEM KRAJU DNE 10. III. 1945 KO ZB NOV G. RADGONA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 22. maj 2020
Dopolnil D.Divjak, 15.junij 2020
R. Zupanec, 23. 9. 2023 |
23.9.2023. 00:00 |
— |
Označil kot obstoječe, dodal tri lastne fotografije ter dopolnil lokacijo in dostop.
R. Zupanec, 23. 9. 2023. |
Spomenik |
GORNJA RADGONA |
K.o.: 188-POLICE, št.parc.: 1044 |
|
Obljuba borcev Kozjanskega odreda |
Na novi osnovni šoli je spominska plošča, ki je posvečena obljubi borcev Kozjanskega odreda, da bodo po osvoboditvi v kraju postavili novo šolo. Ploščo so odkrili ob otvoritvi šole 1.7.1972.Vir: Vodnik po partizanskih poteh. |
Nova osnovna šola Planina.
Naslov nove šole je Planina pri Sevnici 69. |
KO SO BORCI KOZJANSKEGA ODREDA 1944. LETA OBLJUBA JE IZPOLNJENA. MLADI SMO PONOSNI, DA JE TA NOVA ŠOLA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 26.3.2022 |
6.3.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 6. 3. 2024, Po predlogi Mojce Luštrek uredil napis na plošči in dodal fotografije 4/1 do 4/3 ter katastrske podatke in naslov šole. |
Spominska plošča. |
Šentjur |
K. o. 1161 Planina, parc. št. 306/8 |
|
Padli borci in talci, Sv. Primož na Pohorju |
Po prihodu Pohorskega odreda in Koroškega bataljona na Sv. Primož na Pohorje je bila 8. januarja 1944 tu ustanovljena XI. Slovenska narodnoosvobodilna brigada Miloša Zidanška, ki je kasneje zaradi svojih bojnih uspehov prejela častni naziv udarna brigada. Ustanovitev brigade ravno 8. januarja ni bila naključna, posvečena je bila padcu Pohorskega bataljona, ki je zaradi izdaje padel po krutem boju s številčno veliko močnejšim sovražnikom pri Treh žebljih na Pohorju 8. januarja 1943. Brigada Miloša Zidanška je poleg uspešnega delovanja na Štajerskem sodelovala pri osvobajanju zgornje Savinjske doline in v borbah na Dolenjskem. https://www.zzb-nob.si/aktualno/iz-terena-obletnica-ustanovitve-zidanskove-brigade/ Fotografija vir: http://www.zb-nob-solcava.si/galerije/srecanja-in-slovesnosti-v-letu-2012/spominska-svecanost-sv-primoz-na-pohorju-08-01-2012/ |
Sv. Primož na Pohorju. Hiša v bližini: Sv. Primož 21
|
"V BORBI PEŠOLER MIHA 1904-1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 8.1.2021, Bor1974 15.8.2021
D. Divjak 31.5.2025 |
31.5.2025. 00:00 |
— |
Slike "2-4" in prepis s plošče Bor1974, 15.VIII.2021
D. Divjak dopolnil podatke 31.5.2025 |
Spomenik v obliki trdnjave s strelskima linama in marmorno ploščo. |
Vuzenica |
K. o.: 815 PRIMOŽ NA POHORJU, št. parc.: 142 |
|
Spomenik,Gabrovec/Gabrovizza, Italija |
Spomenik padlim sredi vasi je bil odkrit 27. 5. 1973. Opomba: v evidenci Sistory žrtve II. svetovne vojne je za Černjava Angela zapisano rojstvo 4.3.1920 (D.Divjak) |
Sredi vasi Gabrovica, Z ob glavni cesti skozi vas. |
PADLIM V BORBI GABROVEC 27. 3. 1973 GABROVIZZA . ČERNJAVA ANGEL 30. 3.1920 2. 2. 1944 ČERNJAVA FRANC 7. 7.1916 6. 11.1943 FURLAN JOSIP 20.10.1926 15. 9.1943 FURLAN KAREL 26.12.1920 11. 1.1945 FURLAN KAREL 23. 6.1923 24. 3.1945 FURLAN LEANDER 19.11.1924 26. 9.1943 FURLAN MARIJ 30. 5.1927 15. 6.1943 P O G R E Š A N A BLAŽINA ALOJZ 4. 1.1914 TOMAŽIČ IN FURLAN MARIJA 13.10.1887 . RISPETTA IL LUOGO DELLA MEMORIA SPOŠTUJ SPOMINSKO OBELEŽJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 14,.7.2020 D.Divjak 4.5.2023 |
4.5.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil napis s spomenika in podatke 4.5.2023 |
Spomenik |
Italija |
— |
|
Vrhpolje |
Petintridesetim padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja med NOB z območja Vrhpolj. Odkrita 17. 7. 1974. EŠD 13663
Spomenik je bil začetek leta 2024 obnovljen |
Sredi vasi pri cerkvi sv. Petra in Pavla.
Hiša v bližini: Vrhpolje pri Moravčah 20. |
PADLI BORCI V NOV IN ŽRTVE FAŠIZMA II. SVETOVNE VOJNE xxxxx SLAVA PADLIM ZA SVOBODO Občinski odbor ZZB - NOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Nedokončano, M. Hladnik in Živa Vidmar 6. 2. 2017 |
7.5.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 7.5.2024, dodal opombo o obnovi spomenika po obvestilu Zdenke Primožič o novici na internetni strani občine Moravče. |
spomenik s ploščo |
Moravče |
K. o. 1956 Vrhpolje, parc. št. 47/6 |
