| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Padlim sinovom-Trbonje |
Prvi partizanski aktivisti in ilegalci so v vas začeli prihajati že leta 1943. To so bili: Ferdo Štibler-Jug, Ivo Marzel-Mio, Alojz Bobovnik-Albo, Franc Marzel-Sever in drugi. Velik vpliv na ljudi je imel miting, ki ga je februarja 1944 izvedla Pohorska brigada.Vir: Ludvik Pušnik, Po poteh spomina. |
Trbonje, pri trgovini |
[Triglav] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
9.11.2020. 00:00 |
— |
Slike Bor1974, 15.VIII.2021
S.Gradišnik dodal opis in vir, 4.3.2023 |
Velik kamen z marmorno ploščo |
Dravograd |
838 TRBONJE, 20/13 |
|
Josip Broz - Tito |
V vhodni avli slovenskega parlamenta, nekoč slovenske republiške skupščine, je stal celopostavni kip Josipa Broza - Tita v naravni velikosti, izklesan iz belega marmorja. Šlo je za delo akademskega kiparja Borisa Kalina iz leta 1957, ki ga je oblikoval na osnovi svojega znanega in množično reproduciranega Titovega doprsnega kipa, ki ga je izdelal leta 1948. Kip ni bil odkrit s posebno proslavo, temveč se je v avli nahajal že ob odprtju nove skupščinske stavbe leta 1959. Leta 1980 je bila pred kipom postavljena tudi krsta s Titovimi posmrtnimi ostanki, preden je bila z vlakom odpeljana na pokop v Beograd. Leta 1990 je bil kip odstranjen iz prostora. Okoli marmornate glave so namestili vrv in ga prestavili na kamion, ki ga je prepeljal na dvorišče Mestnega muzeja Ljubljana. Politik Jože Smole je proti odstranitvi protestiral in v časopisju se je razvila živahna polemika, toda kip se v avlo parlamenta ni več vrnil. Leta 1993 je bil razstavljen v kletki, skupaj z drugimi odsluženimi spomeniki, pred Kulturno informacijskim centrom Križanke, kot se vidi na sliki 3. Viri: Delo, 6. 5. 1980, str. 5 (vir slike 2) (povezava). Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 26 (vir slike 1). Božidar Jezernik, Mesto brez spomina: javni spomeniki v Ljubljani, Ljubljana: Modrijan, 2014, str. 433 (vir slike 3, foto Janez Kos). |
Kip je stal v vhodni avli današnjega slovenskega parlamenta na Šubičevi ulici 4 v Ljubljani, od koder je bil umaknjen. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
29.4.2025. 00:00 |
— |
— |
Celopostavni kip |
Ljubljana |
— |
|
PLEŠIVICA na Barju - spomenik prisegi aktivistov OF Plešivica |
EŠD: 11594 Pravokotna granitna plošča z vklesanim napisom je posvečena prvi prisegi aktivistov OF iz Plešivice, januarja 1942. leta v hiši s sedanjo številko Plešivica 20. Spominsko ploščo so odkrili 1979. leta in sicer na fasadi hiše na obcestni strani. Hiša, v kateri je potekala prisega, so podrli in zgradili novo. Plošča je bila ob podiranju odstranjena in je sedaj v hrambi trenutnih lastnikov. Še ni na voljo za oglede. Plošča ni fotografirana. |
V Notranjih Goricah gremo s Ceste v Log na cesto Na Peske in po okoli 800 m pridemo do nove hiše z naslovom Plešivica 20. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
T. Bizjak, 25.3.2018. - nedokončano |
6.10.2020. 00:00 |
— |
Označil status odstranjen. -- M. Hladnik |
kamnita plošča, kraj zgodovinskega dogodka |
Brezovica |
k.o. 1724 - Brezovica, parc. št. 2430 |
|
Lovro Rezar, Podbrezje |
Sistory pokaže, da gre za kmeta Lovrenca Rezarja, *4. 5. 1913, Pšenična
Polica, mati Marija Gašperlin, poročen, živel v vasi Viševca pri Cerkljah, padel
4. 5. 1945 pri Podbrezjah. Po izjavi domačinke "so ga izpustili iz begunjskega
zapora. Na poti do Podbrezij so ga na Posavskih vojeh pričakali in umorili
njegovi sovražno nastrojeni nasprotniki. Skrili so ga tja, kjer zdaj stoji ta
kamen." 4. 5. so begunjske zapore osvobodili partizani. Domačini so "domnevali,
da da so ga ubili Nemci prav iz Begunj, ki naj bi šli za njim, ker ga baje
niso mogli/smeli usmrtiti tam." "10. ERZAR Lovrenc, rojen l. aprila 1913, stanoval v Pšenični Polici 14, Kranj. 24. aprila 1945 so ga Nemci po enoletnem zaporu izpustili, domobranci iz Cerkelj pa so ga pri Brezjah aretirali. Njihova patrulja ga je tako mučila, da je po dveh dneh umrl. Prebili so mu lobanjo s strelom iz neposredne bližine. (Vir: KUVZ, fasc. 42 g-2042 v A Slovenije; Arhiv okrožnega sodišča Ljubljane, KO št. 200/45)" (Grgič: Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2: 78) |
Na začetku kolovoza, ki povezuje cesto Podbrezje-Kovor z Gobovcami, blizu znamenja na ovinku te ceste. |
LOVRO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 5. 2023 |
24.2.2025. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 12.5.2023, dodal fotografijo 4/3
Dodal vir Grgič. M. Hladnik 24. 2. 2024 |
kamen z napisom |
Naklo |
— |
|
Gažon, pokopališče, Sabadin Franc |
Sabadin Frančišek Viljan. Sistory. . (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 1. knjiga, Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Novo mesto: Dolenjska založba, 1995, str.180) »SABADIN FRANC (Ivan), Gažon (Vid Vremec [ur.], Slovenska Istra v boju za svobodo, 2. dopolnjena izdaja,
Koper: Lipa, 1998, str.758) Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 |
Pokopališče Gažon, od glavnih pokopaliških vrat po poti proti poslovilni vežici, desno 9. vrsta, 6. grob desno od poti oz. prvi grob z desne strani vrste. |
[križ] FRANC 1925 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 9.2.2025, po predlogi in fotografiji Zdenke Primožič |
23.2.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Koper |
K. o. 2607 GAŽON, parc. št. 402/2 |
|
Prehod Štirinajste skozi zaselek Straža |
Nočni pohod je bil zelo težaven, počasen in neskončno dolg. Kolona Štirinajste se je vila od Sel čez Kanjuce; od tam je zavila na vzhod mimo Sv.Florjana, čez Javornik in Svetli dol, potem pa čez Resevno in Kranjčico do lesenega mosta prek Voglajne pri Gaju v Prožinski vasi. Vir: F.Strle, Tomšičeva brigada, str.87. Opomba 1: M. in J. Luštrek: Kako je s ploščo povezana slika hišne številke 70a, ne veva. Midva te številke nisva opazila. |
V Opoki preko Železnice in Voglajne do Straže. Plošča je vzidana na škarpi pod stavbo in igriščem Kulturnega društva Straža, dobrih 100 mod hiše Prožinska vas 68 |
[zvezda] V SPOMIN NA PREHOD XIV. UDARNE DIVIZIJE NOV SKOZI ZASELEK STRAŽA DNE 14. 2. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 26. 9. 2023 |
10.6.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 10. 6. 2024, po predlogi Mojce Luštrek dodal Opombo 1 |
Spominska plošča |
Štore |
K. o. 1086 Prožinska vas, parc. št. 505/1 |
|
Spominsko znamenje padlim v NOB na Vrtači |
Pokončna pravokotna kamnita plošča z betonskim okvirom ter vklesanim napisom in imeni padlih v NOB z območja Vrtače je bila postavljena sredi 50. let 20. stol. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 30. EŠD 22808 |
Znamenje je vdelano v zidno ograjo na vogalu Levstikove ulice in Vrtače. |
ŽRTVOVALI SO ŽIVLJENJA ZA NAS PADLI BORCI DEMŠAR LADISLAV 1942 KEK DRAGO 1942 STURM FRANC ML. 1943 LIPEC STANISLAVA 1943 RAVBAR STANKO 1943 CERJAK MARIJ 1943 FIŠINGER FRANC 1944 ŽARGI ALOJZ 1944 KOS BORIS 1945 USTRELJENI KOT TALCI KRESNIK PETER 1942 STURM FRANC ST. 1944 RAVBAR RUDI 1944 UMRLI V INTERNACIJI RAVBAR MIROSLAVA 1944 LAJHNER IVANA 1944 MOSKOVIČ JULIJ 1944 MOSKOVIČ VERA 1944 MOSKOVIČ FELIKS 1944 JAMŠEK MARJAN 1945 MOSKOVIČ KLARA 1945 NIKELSBACHER FERDO 1945 POLAK PAVEL 1945 SENEKOVIČ MIROSLAV 1945 SLAVA JIM ZVEZA BORCEV NOV VRTAČA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 24.10.2017 |
22.9.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 22.9.2023, dodal napis na spomeniku |
Pokončna kamnita plošča |
Ljubljana |
Levstikova 18 |
|
Šentjakob, pokopališče, Paternoster Franc |
SIstory navaja Ime in priimek: Franc Paternoster, Oče: Franc, Mati: Elizabeta, Datum rojstva: 02. 02. 1908, Kraj rojstva: Podgorica, Kraj bivanja: Podgorica, Stara občina: Podgorica, Nova občina: Ljubljana, Datum smrti/izginotja: 09. 08. 1944, Kraj smrti/izginotja: Podgorica, Kraj pokopa: NULL. ____________________________________________________________________ »Sovražnik je moral biti obveščen, kje naj poišče »najtežji plen«, ker so domobranci, gestapovci in raztrganci v sredo, 9. avgusta, prišli naravnost k Bognarjevim in naredili preiskavo. Zaman so stikali po hiši, nič sumljivega niso odkrili. Ozmerjali so mater Lucijo in hčerke, ki so na njihova vprašanja trmasto odkimavale in molčale, in zapustili hišo. Tedaj pa je nekdo pokazal na hlev, češ da je tisto, kar iščejo, verjetno skrito tam notri … Sledilo je ostro povelje in že so obkolili domačijo. Nekaj jih je navalilo na hlev. Gromozansko so kričali in pozivali »bandite«, naj pridejo ven. Ker ni nihče odgovoril, so se povzpeli v senik. Tam so bili skriti Franc in Jernej Kralj, Franc Goropečnik in Franc Paternoster - Srečko. (Franc Kralj in Goropečnik sta bila prejšnji dan prišla z okrajnega centra.) Braniti se niso mogli, ker je bilo, kot bi se znašli v mišnici, pobegniti pa se tudi ni dalo skozi obroč besne tolpe. Tako so zločinci zajeli Goropečnika, Franca Kralja in Franca Paternostra – slednja dva so obstrelili v noge, da ne bi poskusila bežati. Jernej Kralj pa ni prišel na svetlo. Ostal je v seniku, in ko so ga domobranci zažgali, je zgorel (verjetno si je skrajšal muke tako, da se je ustrelil) … Mater Lucijo in hčerke Ivanko, Zinko (Terezijo) in Katarino Kralj so bili medtem zaprli v hišo, ki je stala nasproti hleva, da bi prej opravili s tistimi iz skrivališča. V hišo so nato spravili še Franca Paternostra in Franca Kralja, ki sta krvavela iz ran na nogah ter junaško prenašala bolečine in zasramovanje. Zločinci, med katerimi sta imela glavno besedo Najnar in poveljnik domobranske postojanke Cerar, p. d. Čebulj (znan še izpred vojne kot navdušen hitlerjanec) so se še posebno znašali nad Paternostrom, ki jim je do zadnjega kljuboval z besedo, sicer pa je bil nemočen in je ležal pred njimi kakor posekan hrast. Vsem v hiši je bil namenjen grozen konec, ki spominja na grozodejstva v časih srednjeveške inkvizicije. Tik pred zadnjim dejanjem drame je nekdo izmed rabljev poklical mater Lucijo in ji dejal, da ji je prizaneseno in da so ji namenili izselitev v Nemčijo. Ponudbo je odklonila s prezirom in se stisnila k svojim otrokom. Prostovoljno se je odločila umreti skupaj z njimi … Uniformirani rablji so že nanosili v hišo in okrog nje slame in butar – pri tem so jim morali pomagati tudi nekateri vaščani – in vse to zažgali. Hišo so objeli plameni in dim, in da ja ne bi kdo ušel skoz vrata ali okna, je pobesnela tolpa tja streljala s puškami in brzostrelkami. Streljanje se je mešalo s pokanjem ostrešja in kriki žrtev, ki so med buhtánjem ognja počasi pojenjavali … Tako je tega dne, ko so domobranci požgali Kraljevo hišo in hlev v Podgorici, umrlo strašne smrti sedem žrtev: Lucija Kralj, stara 62 let, njene tri hčere – najstarejša, Ivanka, je imela 31 let, najmlajša, Katarina, pa 20 let – njena sinova Franc in Jernej – ta je imel komaj 17 let – in Franc Paternoster-Srečko, ki ga poznamo iz prejšnjih poglavij. Tem sedmim se je v jeseni pridružila še osma žrtev, Franc Goropečnik: 30. novembra 1944 so ga ustrelili v Begunjah. To je bil začetek »kariere« domžalskih domobrancev, ki so jo pod vodstvom gestapa nadaljevali do konca. Gestapovsko-domobranski zločin v Podgorici je bil uvod v eno najtežavnejših obdobij narodnoosvobodilnega gibanja v teh krajih, ki se je vleklo do osvoboditve. Zločin je zbudil daleč naokrog zelo mučen odmev, ki so ga spremljale ostre obsodbe vseh slojev prebivalstva. Belogardistična propaganda, katere glavno občilo je bil dnevnik Slovenski dom, ga je zato skušala naprtiti partizanom …« (Šušteršič France, Zločin po zgledu inkvizicije, Na levem bregu Save, Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad, 1. zvezek, Ljubljana, 1982, str. 176–178) »3. Iz bivše občine Podgorica (sedanje krajevne skupnosti Podgorica-Šentjakob): […] PATERNOSTER FRANC-SREČKO iz Podgorice, rojen leta 1908, kot organizator NOG v podgoriški občini od leta 1941 odšel marca 1944 v ilegalo, padel oziroma zgorel v obkoljeni hiši 9. 8. 1944. […] (Šušteršič France, Seznam borcev in političnih aktivistov NOV ter žrtev sovražnikovega nasilja, Na levem bregu Save, Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad, 1. zvezek, Ljubljana, 1982, str. 205, 206) _________________________________________________________________________ »7. GOROPEČNIK Franc […] 9. avgusta so domobranci iz Domžal skupaj z Nemci obkolili domačijo Kraljevih v Podgorici. Zažgali so hišo, v kateri je zgorelo šest članov Kraljeve družine ter Franc Paternoster […] (Vir: Pismo občinskega odbora ZZB Ljubljana Bežigrad) (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi sodelavci, Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, 1997, str. 103) »23. KRALJ Ivanka, hči, rojena 1913, 24. KRALJ Jernej, sin, rojen 1927, 25. KRALJ Katarina, rojena 1924, hči, 26. KRALJ Lucija, rojena 1882, mati in 27. KRALJ Terezija, rojena 1921, hči, vsi doma iz Podgorice 8 pri Črnučah, in njihov brat partizan (že vpisan v prvi knjigi žrtev) 9. avgusta 1944 je prišlo v vas Podgorica sto nemških policistov in domobrancev, ki so v Domžalah dan prej ustanovili svojo postojanko. V hiši Lucije Kralj so na hlevu našli skritega domačega sina Franca. Ženske so zaprli v hišo, obložili okna in vrata s slamo in jo zažgali. Vse štiri so žive zgorele, prav tako tudi sin Jernej, ves čas skrit v senu. Partizana Franca Kralja ter Franca Paternostra – Srečka, ki je bil skrit pri njih, pa so obstrelili v noge, da nista mogla zbežati. Tretjega partizana so ujeli in ga 3. novembra 1944 ustrelili v Begunjah (Vir: Franc Šušteršič, Na levem bregu Save, str. 177; poročilo Pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko fasc. 670/12 v AS DE II)« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 2. knjiga, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi sodelavci, Ljubljana: Društvo piscev NOB Slovenije, 1997, str. 182) |
Pokopališče Šentjakob, Ljubljana. Iskalnik grobov Žale, Šentjakob ne ponudi nobenega zadetka. (Podatki za 1. grob desno – Železnik : Oddelek [2], Vrsta: [14], Grob [1], https://grobovi.zale.si/# ) |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 18.8.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
18.8.2023. 00:00 |
— |
— |
Nagrobnik |
Ljubljana |
K. o. 1759 Podgorica, parc. št. 1047/2 |
|
ILOVICA-Spomenik žrtvam |
V neposredni bližini nekdanjega rova je leta 1976 bilo odkrito spominsko obeležje, ki ga predstavlja granitna skala z napisom. Posvečeno je devetnajstim žrtvam, ki so jih Nemci tik pred koncem vojne ubili v rudniškem rovu. Vir: FB stran ZB za vrednote NOB Ljutomer ter prlekija on.net |
Dostop je otežen, ker se obeležje nahaja na slabše dostopnem mestu, ni ustrezne poti. Najbližji objekt je Ilovci 6. |
zvezda . ILOVCI 27.4.1945 OB TRESKU BOMB IN DIMU KI DUŠI V KRIKU GROZE SOLZAH BOLEČINAH UGAŠA V JAMI DEVETNAJST ŽIVLJENJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
30.junij D.Divjak |
30.6.2021. 00:00 |
— |
— |
Spomenik iz granitne skale |
LJUTOMER |
K.o.: 267 - ILOVCI, št.parc.: 226 |
|
Kostanjevica, Spomenik padlim borcem NOV, na pokopališču |
Spomenik stoji na vaškem pokopališču. Sestavljajo ga različno visoki pravokotni stebri izklesani iz marmorja. Pred njimi je na tla položena kamnita plošča z napisom. https://www.travel-slovenia.si/slo/location/spomenik-padlim-borcem-nov-in-borcem-za-svobodo-v-kostanjevici-na-krasu/ |
na vaškem pokopališču. Hiša v bližini: Kostanjevica na Krasu 61
45°49'57,57" N 13°34'40,95" E |
V SPOMIN 28. PADLIM BORCEM NOV IN ŽRTVAM ZA SVOBODO 1941 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK 9.4.2020
11.12.2021 D.Divjak |
5.2.2022. 00:00 |
— |
K. Poljšak Ščuka
11.12.2021 dopolnil podatke |
Kamniti spomenik |
Miren - Kostanjevica |
K.o.: 2332 - KOSTANJEVICA NA KRASU, št.parc.: 4 |
|
Pavel Mikuž in Franc Novak, Gorenja Brezovica |
2. junija 1942 je Pavle Mikuž – Bolte, kot komandir 2. čete 1. bataljona Ljube Šercerja razporedil svojo četo ob robu gozda in na grebenu pred Gornjo Brezovico, da bi ustavil prodirajoče italijanske enote, okrepljene z dvema tankoma. Žal je bil hudo ranjen in je zvečer ranam podlegel. Istega dne je tu padel tudi borec te čete, Novak Franc. Partizani so v tej borbi Italijanom prizadeli občutne izgube. Pavle Mikuž je bil rojen 10. 1. 1913 na Pakem. Po poklicu je bil delavec. Po njem je poimenovana Mikuževa ulica v Borovnici. Pavle Mikuž je pokopan v družinskem grobu družine Drobnič na pokopališču v Borovnici. Stanko Petelin – Vojko, Krajevna skupnost Podpeč - Preserje v NOB, Ljubljana, OK SZDL Vič-Rudnik, 1983 Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 73. Evidenčna številka po registru kulturne dediščine: 21381 |
Spomenik stoji ob poti s Kamnika pod Krimom na Rakitno, ob križišču, kjer se pot odcepi v Gorenjo Brezovico.
|
TU STA PADLA ZA NAŠO SVOBODO V BORBI S FAŠISTI DNE 2. 6. 1942 TOV. MIKUŽ PAVLE - BOLTE NOVAK FRANC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Peter Palčič maj 2017, dop.T.Bizjak in M.Štupica 21. 9. 2020 |
21.9.2023. 00:00 |
— |
20. 9. 2023 je Klemen Lah poslal fotografijo o skrunitvi spomenika: "Zraven partizanskega spomenika v Gorenji Brezovici pri Podpeči so postavili betonski blok s kranjskim orlom, ki je bil grb domobrancev. In prečrtanega goloba. Skrunitev je očitna in boleča." -- M. Hladnik 21. 9. 2023 |
kamen, beton |
Brezovica |
k.o.1705 - Preserje, parc. št.:1947/1 |
|
Brestje, Jožetu Peršolji - Filipu |
Vir: slika 3 FB stran Gremo v Brestje, sliki 4 M.Hladnik |
Na hiši Brestje 22, južna fasada |
zvezda V TEJ HIŠI SE JE RODIL 19. 3. 1912 JOŽE PERŠOLJA - FILIP ČLAN ZAPADNO-PRIMORSKEGA OKROŽJA KPS IN SEKRETAR RAJONA ZA VSHODNO BENEČIJO. 11. 7. 1944 JE V VALOVIH SOČE UTONIL. . ZAPADNO-PRIM. OKROŽJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK 15. 4. 2020, slike M. Hladnik 25. 5. 2020
14. februar 2021-dopolnil D.Divjak |
14.2.2021. 00:00 |
— |
14.2.2021-dopolnil podatke in dodal sliko D.Divjak |
Spominska plošča |
Brda |
K.o.: 2280-VRHOVLJE, št.parc.: 1786 |
|
Kamnik pod Krimom , grobnica padlih v NOB |
EŠD:5728 Iz obdelanih kamnitih kvadrov zidana okrogla grobnica, premera 6 m, ima na vrhu kamnito ploščo velikosti 2,00 x 1,00 m, kar predstavlja vhod v grobnico, desno od nje pa okrogel podstavek - kolut iz kamna, visok 15 cm, premera 60 cm, na katerem stoji 90 cm stilizirana kamnita žara, premera 60 cm, in na kateri sta vklesani imeni dveh znanih in 22 neznanih partizanov. Levi del oboda grobnice je poravnan z zemljiščem, desni pa je okoli 1,00 m od tal. Grobnica je projektiral arhitekt Peter Trpin, odkrita pa je bila 29. novembra 1953, skupaj s spomenikom padlim v NOB, ki je nedaleč stran. Vir: Stanko Petelin-Vojko, Krajevna skupnost Podpeč - Preserje v NOB,Ljubljana, OK SZDL Vič-Rudnik, 1983 Foto 4 - iz zgornje knjige, str, 405 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 73. |
Grobnica in spomenik padlim v NOB stojita na t.i. Sodnem vrhu, ki je JV od železniške postaje Preserje. Pot do nje je označena, vsekakor pa gremo mimo gostišča Pri Mari. Malo naprej pridemo do kraja, kjer zavijemo po makadamski cesti na desno, navkreber proti vrhu griča - Sodnemu vrhu, kjer že vidimo spomenik padlim v NOB. |
Na kamniti stilizirani žari je napis: GROBNICA PADLIH V NOV KOŠIR MIRKO IZ KAMNIKA GRČA ALOJZ IZ RIBNICE IN 22 NEZNANIH PARTIZANOV POSTAVLJENA NJIM V SPOMIN NA DAN REPUBLIKE 29. XI. 1953. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 25.4.2018
D. Divjak 6.11.2022 |
6.11.2022. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke in dodal foto 4 6.11.2022 |
kamnita skulptura, memorialna dediščina |
Brezovica |
Ko.1704 - Kamnik, parc. št. 931/20 |
|
UZMANI - Dovc, spomenik, kenotaf padlim borcem |
EŠD: ni! Spomenik predstavlja stiliziran kelih iz obdelanega kamna in betona. Osnova je prirezana prizma, velikosti 38 x 38 x 36 cm, na to prizmo je postavljena prav tako prirezana prizma, a narobe, velikosti 30 x 30 x 40 cm. V tej piramidi je vtisnjena peterokraka rdeča zvezda. Nad piramido je vložek velikosti 80 x 80 x 45 cm. Vse iz betona. Zgoraj sledi naslednji vložek iz temnega kamna in z vklesanimi in pozlačenimi črkami, velikosti 102 x 102 x 10 cm, sledi kamnita, granitna, plošča velikosti 112 x 112 x 3 cm, ki je kot nekakšen pokrov in na tej plošči še kamnito korito za rože, rdečkasto rjave barve, velikosti 45 x 45 x 11 cm. Spomenik je visok 145 cm. Tla okoli njega, velikosti 200 x 220 cm in obrobljena z robniki, so tlakovana s ploščami. Dostop do ceste je po osmih stopnicah. Kdaj so spomenik postavili in kdo je njegov avtor, ni znano! Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 69 in 73. |
Dostop iz Roba po cesti mimo naselja Pečki in Strletje, mimo naselja Uzmani proti vasi Purkače oz. proti vasi Centa. Spomenik je pod cesto, v ostrem ovinku in sicer 1600 m od križišča v naselje Pečki, oz. okoli 3 km od križišča v Robu. |
NA TEM MESTU JE BILO MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO POKOPANIH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 18.8.2019 |
13.1.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, uredil in popravil besedilo na kenotafu po predlogi Mojce Luštrek in dodal fotografije 4/1 do 4/5 Janija Luštreka. |
kamen in beton, memorialna dediščina |
Velike Lašče |
k.o.1713 - Krvava Peč, parc. št.:906/2 |
|
Bronasta skulptura Preplah, Ribnica |
Spomenik stoji na kamnitem podstavku ob robu travne zelenice pred stavbo Upravne enote Ribnica, nekdaj "stare občine". Leta 1961 je Občinski odbor ZZB NOV Ribnica v počastitev dneva žena in antifašističnega delovanja žensk v ribniški občini postavil in odkril spomenik "Preplah", ki predstavlja mater z otrokom v naročju. Akademski kipar Lojze Dolinar (1893-1970) je mater z otrokom upodobil v trenutku zračnega napada. Kip je avtor izdelal leta 1947. V preteklosti je bila skrbnik Skupščina občine Ribnica. Evidenčna št. dediščine : 13966 memorialna dediščina Predstavitev kipa Ana Pucelj mag. um. zgodovine FG Galerija Miklova hiša https://www.facebook.com/likovnicenterLice/videos/1832637840208567 |
Kip stoji na zelenici pred UE Ribnica, Gorenjska cesta 9. |
— |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 23. julij 2017 |
23.7.2017. 00:00 |
— |
— |
Bronasta skulptura na kamnitem podstavku |
Ribnica |
1625- Ribnica, parc. 297/2 |
|
Partizan Peter, Gornje Brezno |
Izravnava s preprostim zidanim spomenikom (po brošuri Hrastnik v bunkerju za ranjence?), ki obeležuje grob partizana Petra (Tone Knez - Peter), ki je padel 2. 6. 1944.
V bližini vasi Gornje Brezno v občini Laško stoji v smrekovem gozdičku
spomenik padlemu partizanu Šlandrove brigade Tonetu Knezu - Petru, ki je bil
težko ranjen ob napadu na postojanko verkšutsov na Blatah nad Hrastikom. Težko
ranjenega so ga borci prenesli do zasilne prehodne partizanske bolnišnice,
vendar je Peter zaradi hudih ran umrl. Spomenik je postavilo Združenje borcev za
vrednote NOB Hrastnik. https://www.svobodnabeseda.si/wp-content/uploads/2021/07/sb68-web.pdf |
V gozdu v Gornjem Breznu, 500 m zahodno od h. št. 13, 150 m za peskokopom ob cesti. Severozahodno od Brezna, nad gozdno grapo, ob vznožju hriba Babe. 100 m naprej od peskokopa je na levem ovinku najprej znak za levo, ko zavijemo tja, na desni brž zagledamo rdeč kažipot Spomenik. Steza se izgubi, a če vztrajamo slabih 50 m v smeri rdečega kažipota, pridemo do groba. |
NA TEM MESTU Besedilo na očitno novi plošči: [zvezda] TU JE POKOPAN BOREC ŠLANDROVE BRIGADE KNEZ TONE - PETER ROJ. 30. 4. 1920 RANJEN V AKCIJI NA BLATIH IN UMRL 2. 6. 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 2. 3. 2019, S. Gradišnik 20. 7. 2021 |
3.11.2021. 00:00 |
— |
Dodal fotografije 20.3.2021, Stane Gradišnik, popravil besedilo M. Hladnik, popravila opis poti M. Luštrek 1. nov. 2021
M. Kermavnar, 4.11.2022, pridružil tekst in izbrisal dvojnik zapisa. |
spomenik in grob |
Hrastnik |
— |
|
RAKITNA - grobnica 14 padlim neznanih partizanov |
EŠD: 21386 Grobnico padlim predstavlja površina velikosti 2,40 x 2,00 m, obrobljena z robniki in pokrita z dvema ploščama, vse iz kamna, sive barve. Nagrobnik predstavlja kamnit steber, visok 2,00 m, ki ga sestavljata dve narobe poveznjeni prirezani piramidi, ki imata osnovnici dolgi 0,80 m, višina 1,00 m, širina 0,25 m in prirezani del, ki je širok 0,70 m. V obe piramidi je vklesano sporočilo. V podatkih o vojnih grobiščih je grobnica označena z GRMID28008014101, kjer je zabeleženo, da je v grobnici 12 neznanih partizanov ter trije znani, skupaj 15 borcev NOV. Grobnico so odkrili 16.7.1960, kasneje pa so jo preoblikovali v sedanji izgled. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 74. |
Krajevno pokopališče, levo od cerkve sv. Križa, jugozahodna stran, zadaj za kapelo |
V TRAJEN SPOMIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 16. 3. 2020 |
17.2.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 17.2.2025, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 Zdenke Primožič |
kamnita grobnica z nagrobnikom |
Brezovica |
K.o. 1652 RAKITNA, parc. št.: * 1 |
|
Borcem in aktivistom, ki so darovali življenja v NOB, Tatre |
— |
Plošča je pritrjena na steno stavbe s hišno številko Tatre 2, ki se nahaja poleg cerkve na Tatrah. |
[zvezda] V TRAJEN SPOMIN BORCEM IN AKTIVISTOM, KI SO DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA V NARODNOOSVOBODILNI BORBI V LETIH 1941 - 1945 DNE 14. 11, 1943 JE V BORBI PROTI OKUPATORJU PADLO V TEJ VASI 29 BORCEV NOV. PADLI BORCI IZ TE VASI MAHNE FRANC, DRUŽINA FRANC, FILIPČIČ ANDREJ ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA GUŠTINČIČ JOŽEF, MAHNE FRANC, MAHNE JAKOB, FILIPČIČ JOŽEF, FILIPČIČ ANDREJ, FILIPČIČ JOŽEFA BLAŽEVIČ MIHAEL, GUŠTINČIČ ANTON, MAHNE ANTON, MAHNE AVGUŠTIN, MAHNE MATIJA, DUJMOVIČ PETER. SLAVA JIM! OBNOVLJENO 6. 9. 1998 TATRE 12. 9. 1954 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Potepan S., 28. 10. 2018; slika 2. Bor1974-17.X.2020
29.maj 2021 dopolnil D.Divjak |
8.9.2023. 00:00 |
— |
29.5.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Hrpelje-Kozina |
K.o.: 2563-TATRE, št.parc.: 1099 |
|
Dane pri Sežani |
Na podstavek postavljen kamnit obelisk stoji v parku naselja. Obkrožajo ga okrasni grmi. Dostop do spomenika je skozi nižja dvokrilna kovinska vrata preko dveh stopnic in peščeni poti . Spomenik obkroža nizka ograja iz kovinskih cevi, katere so v štirih stebričih 15 x 15 cm, višine 48 cm in stranicami 175 cm , ki v spodnjem delu z v tleh ležečimi pasovi omejujejo s peskom napolnjen talni del. Spodnji del spomenika je širine 80 cm in višine 35 cm, ki se v zgornjem s poševninami nadaljuje v kamnitem bloku s stranicami 53 in višinoe 60 cm. Na tem so vpisana imena in priimki ter letnice rojstev in smrti žrtev. Na zgornjem delu so 4 kamnite kocke10x10 in višine 7 cm, ki nosijo zgornji del spomenika, širine 44 in višine 115 cm, konične oblike.Na njem je zgoraj rdeča zvezda in pod njo napis. Znotraj nizke ograje sta za spomenikom dve nižji palmi in desno spredaj visoka vrtnica. Postavljen je bil 20. 10. 1946 po zamisli arhitekta Vladimirja Ravbarja. Denar zanj so zbrali vaščani sami in poskrbeli za njegovo postavitev. Glej: kamra.si, rubrika Oči pomnijo-Odkritje spomenika v Danah EŠD 23422 |
Na križišču v južnem delu vasi Dane pri Sežani do katerega pridemo v naselje po cesti, ki se v bližini avtocestnega priključka odcepi s cestne povezave Sežana - Štorje, v neposredni bližini avtobusne postaje. |
zvezda ZA SVOBODO PADLI BORCI ŠTOK IVAN * 1910 + 1943 BEKAR IVAN * 1917 + 1944 JELUŠIČ HERMAN * 1922 + 1944 FABJAN STANISLAV * 1914 + 1944 MIKLAVEC JOŽEF * 1921 + 1944 ZABRIC KAROL * 1916 + 1945 SLAVA PADLIM JUNAKOM! |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik , dopolnil D.Divjak 18.avgusta 2019 |
18.8.2019. 00:00 |
— |
18.8.2019-dopolnil slike in podatke D.Divjak |
Samostojen spomenik |
Sežana |
K. obč.: 2445-Sežana, št. parc.: 880/6 |
|
Izola, pokopališče, Čič Edvard |
SIstory navaja Ime in priimek: Edvard Čič, Oče: Ivan, Mati: Jožefa, Datum rojstva: 13. 10. 1927, Kraj rojstva: Hrenovice, Kraj bivanja: Hrenovice, Stara občina: Hrenovice, Nova občina: Postojna, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): kmet, Datum smrti/izginotja: 07. 01. 1945, Kraj smrti/izginotja: Trnovo, Kraj pokopa: NULL. » […] Čič Edvard – Ivan 1927 Hrenovci« (Stanko Petelin, Seznam v Gradnikovi (Goriški) brigadi padlih borcev, Gradnikova brigada, Ljubljana: Založba Borec in revija Naša obramba, 1983, str. 841) |
Pokopališče Izola, stari del, leva stran pokopališča, proti zgornjemu delu pokopališča. Iskalnik grobov Izola, https://pokopalisce.komunala-izola.si/ , ne ponudi podatkov. |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 16.9.2023, po slikah in podatkih Zdenke Primožič |
16.9.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Izola |
K.o.: 2626 Izola, št. parc.: 146 |
|
Velike Lašče- krajevno pokopališče - spomenik padlim borcem NOB in žrtvam fašističnega nasilja |
Ni v evidenci NKD! Ob jugovzhodnem pokopališkega zidu, znotraj pokopališča, in v bližini mrliške vežice, stoji na dvignjeni ploščadi in na dveh podstavkih, visokih 0,40 m kamniti sarkofag, velikosti 0,60 x 0,60 x 3,00 m z vklesanim napisom. Med sarkofagom in pokopališkim zidom stoji okoli 3,00 m visok kamnit kvadrast obelisk, s kovinsko peterokrako zvezdo. Okoli 2,00 m visoko sta v obelisk vklesani letnici 1941 - 1945. Levo in desno od sarkofaga oz. obeliska so na pokopališki zid pritrjene kamnite plošče z znanimi pobitimi žrtvami. Na tem mestu je pokopanih 233 žrtev borcev NOB in njihovih sodelavcev, od tega le 65 znanih. Kdo je avtor spomenika in kdaj so ga postavili, ni znano! Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 74. |
Krajevno pokopališče na Velikih Laščah, ob pokopališkem zidu v bližini mrliške vežice. |
napis na osrednjem delu spomenika: TU JE ZADNJI DOM 233 …………………………………………………………………….. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 19.2.2018
D.Divjak 1.7.2022 |
26.1.2025. 00:00 |
— |
Dopolnil podatke D.Divjak, 1.7.2022
Dodal fotografije 3/4, 3/5 ter 4/1 do 4/3 D.Divjak, 26.1.2025 |
grobnica, sarkofag, obelisk - memorialna dediščina |
Velike Lašče |
K.o.1717 - VELIKE LAŠČE, parc. št. 241/1 |
|
Padlim borcem in žrtvam-OŠ Štore |
Ni v RKD. |
OŠ Štore, Cvetke Jerin 5, Štore. |
PADLIM BORCEM ZA SVOBODO ADRINEK FRIDERIK 1918-1945 MRAMOR ALOJZ 1905-1944 ZB ŠTORE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano
26.februar 2021 dopolnil D.Divjak
2.marec 2021 dopolnil S.Križanec in D.Divjak |
10.6.2024. 00:00 |
— |
Dopolnil Bor1974-01.XII.2020
26.2.2021 dopolnil podatke D.Divjak
2.3.2021 dopolnila tekst s plošče S.Križanec in D.Divjak
M.Kermavnar, 10. 6. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil Besedilo na spomeniku in dodal fotografijo 3/1 |
Spominska plošča |
Štore |
K.o.: 2442-ŠTORE, parc. št. 1448 |
|
Vnanje Gorice - grob osmim padlim borcem NOB |
EŠD: 11753 Na pravokotni grobni površini 1,50 x 2,00 m, s tremi posodami za okrasno grmovje in cvetje, stoji kamnit valjast steber, visok okoli 1,60 m in dodatnim kovinskim ščitom, visok 0,40 m, skupaj okoli 2,00 m, stilizirana peščena ura, s odebeljenim kamnitim prstanom, ki ima spredaj vklesana imena in priimke padlih, zadaj pa je vklesan tekst. Avtor spomenika ni znan, postavili pa so ga 1965. leta. Grob s spomenikom je peti po vrsti ob pokopališkem zidu, levo od vhoda na pokopališče oz. levo od vhoda v cerkev sv. Trojice. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 75. |
Vnanje Gorice. Krajevno pokopališče ob cerkvi sv. Trojice. |
Imena in priimki: SKUBIC JOŽE - EDO SKUBIC JANEZ PEZDIR FRANC GREGORIN IGNAC KUŠER PETER DEBEVC IVAN NOVAK MARIJA GREGORIN TONE Besedilo: V SPOMIN JUNAŠKIM BORCEM KI SO V OGNJU NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA IN LJUDSKE REVOLUCIJE PRELILI SVOJO KRI ZA SVOBODO SLOVENSKE DOMOVINE ZA IDEJE SOCIALIZMA ZA SREČNEJŠO PRIHODNOST VSEH LJUDI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 25.3.2018. |
26.1.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 26.1.2024, uredil napis na spomeniku in dodal fotografiji 3/2 in 3/3 Zdenke Primožič |
kamnit valjast steber, memorialna dediščina |
Brezovica |
k.o. Brezovica - 1724, parc. št.1048 |
|
Muljava - Spominsko obeležje štirim padlim borcem |
Na pobudo krajevnega odbora Zveze borcev NOV Muljava je bilo spominsko obeležje prvič postavljeno 29. oktobra 1971. Neznani storilci so ga 7. oktobra 1984 razstrelili, nakar je bil točno teden dni kasneje na novo odkrit in stoji še danes. Avtor besedila je kulturni delavec in borec Ciril Jurčič. Zgodovinsko ozadje Alojz Bučar, rojen 14. avgusta 1915 v Stični, je bil od leta 1942 član terenskega odbora, po italijanski kapitulaciji pa obveščevalec pri rajonskem odboru OF Stična. Milan Kavšek, rojen oktobra 1926 v Velikem Črnelem, je v NOV vstopil po italijanski kapitulaciji; Ivan Alič (rojstni podatki neznani) je ravno tako vstopil v NOV po kapitulaciji Italije. Obadva sta bila skupaj z Bučarjem obveščevalca v stiškem odboru OF. Skupaj s četrtim tovarišem so se konec decembra odpravili iz Suhe krajine v domače kraje z namenom obnovitve prekinjene zveze, raznašanja propagandnega materiala in splošnega ugotavljanja razmer na terenu. V noči na 29. december so jih v zasedi pričakali domobranci in takoj ubili tri razen Kavška, ki se je skušal pobegniti v gozd, a je rafal smrtno ranil še njega. Med domobranskimi napadalci je bilo več domačinov; naslednji dan so razkazovali obleke in opremo padlih, potem pa se odpravili do Kavškove domačije kjer so materi ubitega Milana voščili novo leto in ji sporočili, da so ji ubili sina. Vir: Lojze Kikelj, Radko Polič, Pomniki NOB v občini Grosuplje, Grosuplje 1987, str. 132. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 110. Avtor fotografij: Stanko Podržaj, 2016. |
Spominsko obeležje se nahaja ob cesti Muljava – Ivančna Gorica, okoli dvesto metrov izven Muljave. |
Po izdaji so dne 29. 12. 1944 tu pod streli iz zasede belogardistov izkrvaveli partizani Alojz Bučar Milan Kavšek Ivan Alič in neznan tovariš 29. 10. 1971 kraj. odb. ZB NOV Muljava |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stanko Podržaj, 16. 12. 2016
D.Divjak 7.8.2022 |
7.8.2022. 00:00 |
— |
Dopolnil podatke D.Divjak 7.8.2022 |
Spomenik |
Ivančna Gorica |
K.o.: 1822 - MULJAVA, št.parc.: 282/6 |
|
Edvard Kardelj, Malo polje |
Plošča z reliefnim portretom Edvarda Kardelja iz leta 1979 je bila postavljena po Kardeljevi smrti in odstranjena 2008 ali 2010. Peter Skoberne je njeno fotografijo objavil v knjižici Triglav v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 1987. Nadzornik v TNP Sašo Hrovat se ne spominja, ali so vandalizem "neznanega storilca" prijavili policiji ali ne, in domneva, da plošča zaradi teže ni bila odnesena v dolino, ampak je bila odvržena kje v bližini.
|
Plošča je bila na skali ob t. i. Kardeljevi koči (Stara Fužina 240) nad Malim poljem. Hiša stoji ob markirani poti od Vodnikove koče proti Mišeljski dolini. |
[okrogli reliefni portret z napisom] MCMLXVII EDVARD KARDELJ [na obodu] TU NA VELEM POLJU SEM VEDNO NAŠEL E. KARDELJ LEPOTA GORA TE JE AVGUSTA 1979 LOVCI GOJITVENIH LOVIŠČ |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik po fotografiji in opozorilu Petra Skoberneta 3. 7. 2018 |
13.6.2022. 00:00 |
— |
Korekture in dopolnilo ter fotografija skale Mojca Luštrek 13. 6. 2022: "Plošča nikakor ni bila na koči. Celo na slabi fotografiji na Partizanskih spomenikih se vidi, da je na skali. Do nje se je treba povzpeti po stezici kakih 20 m jugovzhodno od koče v breg." |
plošča z reliefom |
Bohinj |
2198 STUDOR, 1716/6 |