| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Češnjice pri Moravčah |
Posvečen štirim aktivistom NOB: Stanetu Cerarju, Gvidu Cerarju, Mihu Pirnatu in neznanemu borcu, ki so bili ustreljeni 21. 4. 1945 na tem kraju. Spomenik je postavila ZZB NOB Moravče 16. junija 1947. Trije aktivisti so uspeli pobegniti, med njimi Franc Avbelj Pajk, ki je vodil kurirsko postajo 1/7 na Murovici, ki so jo domobranci ves čas ogrožali in ulovili več njenih kurirjev.
Srečko Kosec (84, na fotografiji), ki je bil ob dogodku star 8 let, ima živo v spominu, kako razmesarjena trupla so pokopavali: enemu so manjkali prsti, drugi je imel razparan trebuh, tretji zdrobljeno glavo. Nekateri od domobrancev so se po tem dogodku priključili partizanom. Srečko je bil zadnji, 13. otrok v družini, pri partizanih sta padla dva njegova brata, eden pri mostu na Posavcu pri Otočah, vendar tam na spomeniku ni njegovega imena. Opomba 1: Poletne ujme leta 2023 so okolico spomenika nevarno poškodovale. Padlo je nekaj velikih dreves, voda je tudi močno poškodovala podnožje spomenika in dostopno pot. Tekom meseca oktobra 2023 je bil spomenik prenovljen in na novo urejena okolica. Vir: Novice iz Moravške doline, letnik 2023 - številka 9 , str. 7 |
V gozdu južno od vasi, 200 m jugozahodno od hiše Češnjice pri Moravčah 27. Hiša je v bregu južno nad vasjo, do nje pelje asfaltna cesta. Na ovinku pod hišo zavije desno kolovoz, po katerem je sicer mogoče z avtom do 100 m oddaljenega spomenika levo ob njem, vendar je bolje avto pustiti na tem ovinku.
Latitude:
46.119230 N 46° 07' 09''
Longitude:
14.737072 E 14° 44' 13'' |
[zvezda] + 21. 4. 1945 Mučeniki *13. 8. 1913 Krašce Gvido Cerar - Polh mojst. IV. oper. zoni Neznani borec XI SNOB MZ Škofja Loka Ko narod živel v črnih dnevih |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 25. 6. 2020 |
8.5.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 8.5.2024, na osnovi sporočila Zdenke Primožič v Opis dodal Opombo 1 o prenovi spomenika oktobra 2023, fotografijo 3/2 in katastrske podatke. |
nagrobnik s križem |
Moravče |
K. o. 1955 Moravče, parc. št. 594 |
|
Kip Karla Destovnika Kajuha |
Bronasto doprsje (kipar Aladar Zahariaš) pesnika in partizana Karla Destovnika-Kajuha (1922-1944), postavljeno na visokem betonskem podstavku, je bilo odkrito leta 1976. EŠD 22752 Bronasti kip so neznanci februarja 2014 ukradli. Našli so ga ob Ljubljanici in shranili v depo Muzeja in galerij mesta Ljubljane z obljubo, da bodo original nadomestili s kopijo. Maja 2020 kipa pred šolo ni. Ostal je samo podstavek. foto 1: fotografija kipa pred šolo objavljena v Delu 6.3.2014. https://www.delo.si/kultura/dediscina/policisti-so-nasli-kip-karla-destovnika-kajuha.html Fotografija 2: 15.5.2020 Ponovna postavitev in preimenovanje šole nazaj v OŠ Karla Destovnika - Kajuha. Vir: FB,24. 5. 2023 svobodnabeseda.si/2023/06/ stran 15 |
Na tlakovani ploščadi zahodno od osnovne šole v Štepanjskem naselju, Jakčeva ulica 42, Ljubljana. |
KAREL DESTOVNIK KAJUH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik. Dopolnil: M.Kermavnar, 15.5.2020
Dopolnil S.Gradišnik, 25. 5. 2023 |
25.11.2024. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal fotografije, 25. 5. 2023
M. Kermavnar, 25.11.2024, dodal fotografije 3/2 do 3/4 in dopisal besedilo na spomeniku. |
Kip |
Ljubljana |
K. o. 1732 Štepanja vas, parc. št. 200/45 |
|
Dobeno |
Postavila Zveza borcev NOV Loka pri Mengšu 24. marca 1946. Spomenik je bil obnovljen 1966. Spodnji del spomenika je iz reliefnih kamnitih sedmih lipovih listov. Nemci so prve tri talce aretirali 3. maja 1943, čez nekaj dni pa še Janeza in Katarino Kosec. Moške so ustrelili kot talce, ženski pa deportirali v taborišče, kjer sta umrli. O tem, kako je Koščeva hiša na robu vasi skrbela za partizane in skrivala ranjence, je Majdi Sadar pripovedovala nečakinja padlih Cilka Kosec, katere fant in pozneje mož je kot železničar tudi oskrboval partizane. Domače je Nemcem izdal sorodnik, zaposlen pri Nemcih v Kranju, ki je tudi zahteval, da jih ubijejo. Ena sestra je umrla na poti domov iz taborišča.
|
V ovinku nad cesto skozi Dobeno, tik pod novo hišo brez št. oz. 100 m pred gostilno Dobenski hram. |
ŽRTVE KRUTEGA VIKTOR RUČIGAJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 9. 8. 2018 |
11.6.2020. 00:00 |
— |
— |
trikotna iz skal zidana piramida |
Mengeš |
1939 DOBENO, 376/8 |
|
Pri Ribci |
Nad Polano pri Jurkloštru je partizanski dom in znamenje na mestu, kjer so imeli partizani od leta 1943 dalje stalno zavetje, imenovano Pri Ribci. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str. 495 . Najraje smo se mudili Pri Ribci - Petanovi družini v Lahovem grabnu. Domačija je stala na hribu na samem. To so bili zelo dobri ljudje. Radost pri hiši pa sta bili domači hčerki Ribca (Emica Petan) in Sinička (Justi Petan). Sleherni partizan, pa tudi aktivist, namenjen čez Savinjo na Kozjansko, se je ustavil pri tej hiši. Tako je zaslovel partizanski dom Pri Ribci širom po Štajerski in Dolenjski. Vir: Pavel Baloh, Po poteh revolucije, str. 275. Fotografiji 3/1 in 3/2 sta iz osebne zbirke Rozi Pavlovič. Opomba 1: Med vojno je partizanska družina Petanovih stanovala na samotni domačiji Polana 53. Hiše ni več, zdaj so tam drugi lastniki. Po vojni so na hišo postavili omenjeno spominsko tablo. Ko so se Petanovi preselili niže proti dolini, je brat Ribce in Siničke ploščo fotografiral in jo odnesel s seboj. Njena usoda ni znana, a zna biti, da je še ohranjena. Ribca je bila med vojno izvoljena v vodstvo KNOO. |
Domačija Petan nad Polano v Lahovem grabnu, Polana 53 pri Jurkloštru. |
[peterokraka] PARTIZANSKI DOM PRI RIBCI OD 1943 L |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 22. 10. 2023
|
28.3.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 28. 3. 2024, po predlogi Mojce Luštrek zapisal besedilo na plošči, dopolnil Opis z Opombo 1 in Lokacijo, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 ter popravil status na "odstranjen". |
Spominska plošča |
Laško |
K. o. 1042 Paneče, parc. št. *133 |
|
Selo pri Batujah, Grobnica padlih |
Grobnica 21 padlih borcev NOV in žrtev vojnega nasilja To je grobišče enaindvajsetih znanih borcev NOV. Grobno polje je ograjeno, grobnica je v celoti kamnita. Spominska plošča je vzidana v pokopališki zid. .
Geslo: herojgrob1234 |
Pokopališče Selo. Hiša v bližini: Selo 11c, grob je blizu vežice ob zidu nasproti vhoda. |
NARODNI HEROJ KOSOVEL IVAN
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 14.8.2020
26.avgust 2021 dopolnil D.Divak |
26.8.2021. 00:00 |
— |
26.8.2021 dodal fotografije in dopolnil podatke D.Divjak |
Grob |
Ajdovščina |
K.o.: 2387 - SELO, št.parc.: 42 |
|
Spominska plošča padlemu Milanu Šviglju - Marku, Borovnica |
Pravokotna, svetla kamnita plošča z vklesanim napisom, vzidana v skalo, je posvečena Milanu Šviglju-Marku, operativnemu oficirju Šercerjevega bataljona, padlemu na tem kraju 10. 6. 1942. Plošča je vzidana v naravno skalo, desno v smeri Pokojišča. 10. junija 1942 so Hribovci iz udarnega voda 3. čete Šercerjevega bataljona izvedli do tedaj največjo akcijo, saj je pomenila nekakšen ognjeni krst enote. Iz zasede so napadli italijansko kolono, ki je oskrbovala posadko na Zavrhu. Ob napadu je bil težko ranjen Milan Švigelj – Marko. Partizani so ga ob umiku skrili nedaleč stran, vendar so ga italijanski vojaki našli in ubili. Pokopan je na pokopališču v Borovnici. Po Milanu Šviglju - Marku se danes imenuje Švigljeva ulica V Borovnici. Anton Debevec, Na hribih je večkrat gorelo, Naš časopis, Vrhnika, julij 1981 (dec 1980 do apr 1982) Arhiv ZB NOB Borovnica Evidenčna številka po registru kulturne dediščine: 11591 Foto: Miloš Toni |
Spomenik stoji desno ob cesti Borovnica - Pokojišče v Kraljevi dolini nad Belim potokom. |
ŠVIGELJ MILAN – MARKO ROJEN 28. 4. 1914 PADEL V BOJU Z ITALIJANI 10. 6. 1942 KOT OPERATIVNI OFICIR 1. BATALJONA LJUBE ŠERCERJA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Peter Palčič marec 2017
1.junij 2021 dopolnil D.Divjak |
1.6.2021. 00:00 |
— |
1.6.2021 dodal povezavo D.Divjak |
kamnita plošča |
Borovnica |
K.o.: 2004 l BOROVNICA, št.parc.:, 3273, cesta |
|
Osrednji spomenik NOB, Domžale |
Verze je napisal Mile Klopčič prav za ta spomenik, za vsakega od petih kipov: uporniku, borcu, materi, internirancu in ubežniku. To je spomenik z največ vklesanega pesemskega besedila. Kiparja sta bila Peter Loboda in Frančišek Smerdu, upodobljeni so upornik, borec, mati, interniranec, ubežnik iz taborišča, odkrit je bil 15. 8. 1954.
|
V parku nasproti občinske stavbe in pošte, v križišču Ljubljanske ceste in Kolodvorske ceste, za h. št. Ljubljanska cesta 66, Domžale. |
RDEČI VENEC RAN JE ODCVETEL DOSLEJ NEZNANO GROZO ZRLE SO OČI. IZBRISAL BOM TVOJ ROD IN TVOJ SPOMIN, SRCE PREŽIVO V MRAKU ŠTIRIH STEN, O GORE, POLJA, TRATE ROSNE! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 6. 2017
D.Divjak 6.11.2022 |
20.7.2024. 00:00 |
— |
D.Divjak dopolnil podatke 6.11.2022
M.Kermavnar, 20.7.2024, dodal fotografije 3/2 in 3/3 ter kolaže 4/1 do 4/5 |
klesani kvadri s kipi |
Domžale |
K.o.: 1959 - DOMŽALE, št.parc.: 3834 |
|
Požgana Jamnikova domačija, Sv. Barbara |
OPIS SPOMENIKA: Spominska plošča je bila na grobišču južno od ruševin nekdanje Jamnikove domačije pri Sv.Barbari. Posvečena je bila sedmim borcem Škofjeloške čete, ki so padli 11. marca 1942. Ploščo so postavili Severjevi iz Ljubljane v letu 1964. Grobišče in ploščo je vzdrževala lovska družina Šk. Loka Grob se je nahajal ob požgani domačiji (3 objekti) Jamnik desno pod potjo - če gledamo s smeri od kmetije Žirovnik, Sv. Barbara 9. (precej kasneje): Na pobudo ZB NOB Škofja Loka so ostanke 24. 4. 2010 prekopali v skupno spominsko pokopališče Lipica v Šk. Loki, nagrobni kamen pa so deponirali v muzeju na Gradu v Škofji Loki. Po besedah predsednika ZB NOB Šk. Loka s svojci nekaterih dokumentacijo o prekopu še urejajo. Za prekop in pokop je poskrbelo podjetje Akris, Mišače. Prosimo ZBNOB Šk. Loka, da ta zapis prilagodi dejanskemu stanju! OPIS DOGODKOV: Po Dražgoški bitki in po ostrem spopadu na Mošenjski planini je bil 14. jan. 1942 Cankarjev bataljon razdeljen na jeseniško, kamniško, poljansko, selško in škofjeloško partizansko skupino. Po dogovoru so skupine krenile v domače kraje, da bi tam lažje prezimile, se izmikale sovražniku in spomladi na novo pričele delovati v svojem kraju. V škofjeloški skupini, je bilo dvanajst Ločanov in pet borcev iz drugih krajev. Kasneje se jim je pridružil še Ivan Bucik. 8. febr. 1942 je skupina na Stirpniku izgubila svojega komandirja Jako Bernarda s Koritna pri Bledu in intendanta Toneta Demšarja iz ŠK.L. 10. febr. se je skupini, na kmetijo Jamnik, pridružila posebna skupina 12 dobro opremljenih ter oboroženih prostovoljcev iz LJ. Bili so diverzanti, sodelovali že v raznih akcijah, opremljeni s smučmi, za bojevanje pozimi. Tako je škofjeloška skupina narasla na 30 borcev. Nastanitev škofjeloške partizanske skupine v neposredni bližini razmejitvene črte je znatno skrajšala in olajšala kurirsko zvezo med poveljstvom gorenjskih partizanov in glavnim poveljstvom. To je bil, razen zime, tudi razlog, da se je četa tu dolgo zadrževala. 26. febr. so skupino obiskali Jože Gregorčič, Lojze Kebe in Maks Krmelj-Matija. Imeli so vojaško-politični posvet o decembrskih in januarskih dogodkih na Gorenjskem. Tedaj so pri Jamniku iz obeh skupin ustanovili Škofjeloško četo. Za komandirja so postavili Janeza Bernika-Valjhuna iz ljubljanske skupine, za polit-komisarja pa Franca Kavčiča iz škofjeloške skupine. Zaradi povečane aktivnosti čete, dolgega zadrževanja na istem mestu in izdaje je sovražnik zvedel, kje se četa zadržuje. Napadel jo je 11. marca 1942, ko so borci v hiši zajtrkovali. Obkolili so jih v belo oblečeni Nemci, opazili so jih šele na kakih 15 m. Umikali so se v dveh skupinah. Skupina, ki se je umikala v smeri jugozahod in na vzhod, ni imela sreče. Nedaleč od hiše je padlo 7 borcev.
Seznam prekopanih iz grobišča Sv. Barbara na Lipico je iz odločbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve o vpisu novega grobišča v register vojnih grobišč in izbrisu izpraznjenih grobišč (Odločba št. 131-40/2010, izdana 9. 3. 2011). Več zgodovinskih dejstev. |
Iz Šk. Loke peljemo 8,7 km po dolini Hrastnice, nato pri Logarju zavijemo levo v hrib ter še enkrat levo do kmetije Žerovnik, naprej se z avtom ne da; od tod pa približno 20 minut peš navkreber (še 120 m višine) do ruševin Jamnikove kmetije.
Mimo razvalin Jamnikove domačije vodi lepa pešpot do vrha Gore (še okrog 20 min. hoje), od koder je lep razgled na Sv. Barbaro, Sv. Andreja, Lubnik, Blegoš, na drugi strani se vidi Tošč. |
Severjevi so postavili belo marmorno ploščo, velikosti 40x60 cm, z napisom: 11. III. 1942 PADLI ZA NAŠO SVOBODO BERNIK JANEZ * BUCIK IVAN * 26. XII. 1919 POTOČNIK BOJAN * 7. XI. 1919 SEVER MARJAN * 10. IV. 1917 Plošče na mestu, kjer se je zgodil poboj ni več, imena padlih so dopisana na spomeniku skupne grobnice v Škofji Loki. Imena padlih: Janez Arnolj, roj. 16. 5. 1905 Janez Bernik, roj. 28. 8. 1915 Bojan Potočnik, roj. 7. 11. 1919 Franc Resnik, roj. 1910 Marjan Sever - Nace, roj. 10. 4. 1917 Ivan Bucik, roj. 25. 11. 1919 neznani borec |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik in Lado Nikšič 6. 9. 2020 |
7.7.2021. 00:00 |
— |
Dne 3. septembra 2020 je ZB NOB Škofja Loka, ob skromni slovesnosti, spominsko ploščo ponovno umestila na prvotno lokacijo ob Jamnikovi domačiji (sl. 4).
Zapisujem pričevanje Alenke Župančič, da je bil padli Marjan Sever - Nace fant hčerke Otona Župančiča Jasne Župančič Kmet. Prerešetal ga je rafal s 16 streli, nato je dobil še milostni strel. Oton Župančič je napisal dve pesmi o njem: Partizanovi materi ... posvečena Zalki Severjevi (Zbrano delo, 137) in Z rdečim cvetjem (ZD, 263).-- M. Hladnik 7. 7. 2021 |
plošča - prestavljena |
Škofja Loka |
— |
|
Ljubljana-Judovski spotikavci,Oton Baumgarten, Križevniška ulica |
Postavljeno 6. 8. 2018.
|
V tlaku pred vhodom v hišo Križevniška 7, Ljubljana. |
TUKAJ JE PREBIVAL OTON BAUMGARTEN ROJ. 1913 ARETIRAN 12. IX. 1944 DEPORTIRAN V DACHAU UMORJEN 28. II. 1945 V NEUENGAMMEJU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 5. 4. 2019 po podatkih Vuka Čosića
11. februar 2021 - dopolnil D.Divjak |
11.2.2021. 00:00 |
— |
11.2.2021 - uskladil napis in dopolnil D.Divjak |
Spotikavec |
Ljubljana |
Ljubljana mesto, 154/2 |
|
Maribor-Judovski spotikavci:Drago, Erna, Milan Singer |
|
Nasipna ulica 68, Maribor |
TUKAJ JE PREBIVAL DRAGO SINGER ROJ. 1897 V ČAKOVEC ODPELJAN 1944 V AUSCHWITZ PREŽIVEL TUKAJ JE PREBIVAL MILAN SINGER ROJ. 1931 V ČAKOVEC ODPELJAN 1944 V AUSCHWITZ UMORJEN 1944 TUKAJ JE PREBIVALA ERNA SINGER ROJ. KOHNSTEIN ROJ. 1904 V ČAKOVEC ODPELJANA 1944 V AUSCHWITZ UMORJENA 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Hladnik |
31.1.2021. 00:00 |
— |
— |
spotikavci |
Maribor |
— |
|
Partizanska bolnišnica Ogenjca, Loški Potok |
Bunker je v kraški jami Ogenca, vzhodno od vrha Ogence. Odlok razglasitvi partizanske bolnišnice Ogenjca v kraški jami za kulturni spomenik, Ur.l. RS, št. 47/2000-2300 Skupščina občine Ribnica ( stara občina je obsegala območja današnjih občin
Ribnica, Sodražica in Loški Potok- op.D.Divjak) je dne 7. februarja 1977
podelila domicil partizanski bolnici na Ogenjci zaradi izjemnosti dogodka ob
italijanski ofenzivi 31.julija 1942 in tudi zato, ker je to bila prva za
takratne razmere velika in dobro organizirana bolnica, pomembna ne samo za
območje te občine, ampak tudi sosednjih občin Kočevje, Cerknica, Čabar pa vse do
Ljubljane. Tudi na izkušnjah te bolnice so bile kasneje zgrajene bolnice pod
Snežnikom.
. Peta skala zajema dva in sicer TU JE PARTIZAN LISJAK in DUŠAN ZGONC. To sta dva, je pa res, da je Dušan Zgonc podlegel ranam dan pred napadom in bil pokopan v bližini jame, po vojni prekopan na Žale v Ljubljani ter kasneje v družinski grob v Jurjevici. (D. Divjak) Opomba 2: Opozarjam na neenotnost poročanja o številu žrtev. Na eni od skal je napisan tudi Ivan Rupnik, ki ga dr. Gala v svoji knjigi Ogenjca. Tragedija partizanskih ranjencev (Partizanska knjiga 1977) ne omenja, Karel Mikulič pa ga je uvrstil v svojo knjigo Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje. Krimski bataljon - Ogenca - Jelenov žleb (stran 121). Opomba 3: Nad skalami je še relief, na katerem so upodobljene žrtve in jama (vhod vanjo). Avtor reliefa je dr. Aleksander Gala Peter, ki je izdelal lesorez po katerem je bila izdelana bronasta plošča. Na osnovi razpoložljivih podatkov so nad vhodom v okviru postavitve napisov in plošče bili shranjeni leta 1976 najdeni posmrtni ostanki bolničarke Mimice. Prav tako so tedaj bili najdeni tudi posmrtni ostanki Gregorja Gornika iz Zamostca. Odkritje napisov in reliefa je bilo leta 1977 ob obeležitvi 35 letnice tragičnega dogodka (D.Divjak) Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 Besedilo je nastalo l. 1944 v Črnomlju ali nekje drugje v Beli krajini po pripovedovanju nekega Notranjca konec l. 1943 o grozljivi usodi izdanih bolnikov v neki kraški jami – zasilni partizanski bolnici – imenovani Ogenjca. Rokopis, zapisan s svinčnikom, in tipkopisni prepis besedila hrani avtor. SM 2077–2080, Se 165. Balada iz kraške jame - Dvanajst živih, jutri mrtvih,
|
Od Doma na Travni gori gremo proti jugu, mimo Krajčevega vrha, v križišču desno in spet proti jugu vse do Repišča, kjer v križišču gremo desno, okoli 200 m, nato pa levo 100 m in pridemo do Doma dr. A. Gala - Petra. Jama - bunker je v neposredni bližini.
Dostop je možen tudi s ceste Hrib -Travnik v smer naselja Bela voda in nato slediti smerokazom Ogenjca.
Dostop po cesti iz Sodražice je možen tudi po asfaltirani cesti, ki se pred naseljem Hrib odcepi levo in po njej pridemo v zgornji del naselja Hrib ter nato nadaljujemo po njej s smerokazi do Ogenjce. |
napisi na devetih skalah: prva skala: PARTIZANSKA BOLNIŠNICA druga skala: tretja skala: četrta skala: peta skala: šesta skala: sedma skala: osma skala: deveta skala: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M, Hladnik 26. 4. 2017, foto 29. 7. 2007
S.Gradišnik,10.02.2020
D. Divjak 4.10.2021, 5.4.2025 |
5.4.2025. 00:00 |
— |
4.10.2021 dopolnil opis D.Divjak
K Ogenjci spadata še dve bližnji lokaciji. Do njiju pridemo od kozolčka z usmerjevalno tablo ob cesti (slika). Od nje ni daleč do Doma dr. Aleksandra Gala - Petra, ki je v opisu sicer omenjen, slike pa ni nobene (prilagam). V njem je muzej (tako napis), a je bil zaprt, zato o njem ne veva ničesar. Na tej mali brunarici so (prazna) vpisna skrinjica in žig (na njem je nadmorska višina 1031 m) ter besedila o partizanski bolnici in roški ofenzivi v slovenščini in angleščini (slika). Če sledimo kažipotu Bolnica in se na kratko, a kar strmo povzpnemo nad brunarico, dosežemo uravnavo, na kateri je s štirimi koli označena lokacija partizanske bolnice. Ob njej sta napisa Lokacija bolnice na dveh deščicah in Partizanska bolnica 1942 z rdečo peterokrako na srčastem kosu lesa (slika). -- Mojca in Jani Luštrek avg. 2022
Zdenka Primožič 12. 10. 2024 dodala v Opis pesemsko besedilo Milana Vrtačnika.
M.Kermavnar, 1.3.2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil Besedilo na spomeniku, dodal fotografijo 3/2 in Opombe 1 do 3.
D. Divjak dodal opis plošče in Mimici ter dopolnitev glede števila žrtev,5.4.2025 |
skale, jama - bunker, bolnica, muzej, infotabla |
LOŠKI POTOK |
K.o.:1642, parc. št.3308/2 |
|
Obešenima partizanoma, Glavni trg, Novo mesto |
Spomenik stoji na Glavnem trgu, nasproti Rotovža na mestu, kjer sta bila 30.12. 1943 obešena partizana Alojz Gabrovec in Franc Janc. Osnovni element spomenika je gotski steber iz hiše Glavni trg 26. Je na podstavku, na vrhu zaključka je bronast stiliziran Triglav z zvezdo. Obdajajo ga stebriči. Postavljen 1952, avtor Marijan Mušič. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 168. EŠD 8720 |
Glavni trg v Novem mestu (pri hišni št. 29), nasproti Rotovža |
Tu sta 30 XII. bila obešena partizana Janc Franc in Gabrovec Alojz. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
L.H., 25.2.2018 |
30.5.2022. 00:00 |
— |
Spomenik je v Krečičevem katalogu pripisan Jožetu Plečniku, čeprav brez njegovega imena. Postavljen naj bi bil 29. 10. 1953. -- M. Hladnik 30. 5. 2022 |
Spomenik |
Novo mesto |
k.o. Novo mesto, 1643 (MONM) |
|
Jože Hrovat in Franc Gašper, Babji hrib pri Birčni vasi |
Spominska plošča, pritrjena na neobdelano skalo, je posvečena na tem mestu poleti 1943 ubitima sodelavcema OF. Spomenik je bil postavljen leta 1968.
. »10. julija 1943 je bil vroč poletni dan. Večja patrulja Italijanskih vojakov in belogardistov je v vas prišla iz straške smeri in zgornjega konca v vas. V vasi je bilo več partizanov in aktivistov OF. Zaropotala je strojnica in nekaj pušk. Pod streli je obležal prvoborec Franc Šali iz Vavte vasi. Blizu mesta kjer je sedaj spomenik. Razlegali so se posamični streli po vasi. Zajeli so tri moške. Eden je imel srečo, dva mlada fanta iz Velikega Podljubna pa so kruto pokončali med potjo iz vasi proti Ušivcu pri Babjem hribu. To je bil žalosten dan za družine pobitih in vaščane. Pa tudi velika izguba za partizansko gibanje in lokalno organizacijo OF, saj sta bila Hrovat in Gašper njena aktivista, Šali pa organizator partizanskega odpora. Vojna vihra je prizadela mnoge družine, tudi po več svojih članov so izgubili v tistem krutem času. Prenekateri niti niso vedeli za kaj so morali umreti. Povprašali smo starejše vaščane, ali se še spominjajo tistih dni in dogodkov in mlajše ali vedo za to tragedijo. Kristina Škufca se še živo spominja tistega dne. Takole je povedala. 'Tistega julijskega dne so bili pri nas trije partizani, nahajali so se pod našim kozolcem nad hišo. Kulovčev Franci iz Vavte vasi, pa Košakova Vida in Novega mesta in še eden, sem pozabila njegovo ime. S sestro Danico sva bili ravno na njivi. Jaz sem kopala krompir, ona pa je malo višje nabirala fižol za kosilo, ko je sestra zagledala skupino tabelih vojakov, ki so prihajali iz gozda in med njivami nad našo domačijo ter zavpila: 'Partizani bežite, »tabeli« gredo'! Partizani so opozorilo slišali in se takoj umaknili v gozd nad vasjo in ušli, da so se izognili spopadu. Opozorilo je slišal tudi eden belogardist, ki je sestro hotel kar ustreliti, pa mu je zatajila puška. Je bil ves iz sebe in je skozi grozil sestri in meni. Obe so odgnali dol v vas, naju tepli in na naju kričali. Rešile so naju starejše ženske, ki so vojakom dopovedovale, da otroka nista nič zakrivila in naj naju vendar pustijo pri miru. Med vdorom v vas so presenetili Franca Šalija, partizana, ki je nekaterim družinam prinesel propagandni material. Šali se je umikal za Šmajdkovo domačijo, kjer so ga opazili vojaki in pokosili na robu vasi, kjer je mrtev obležal. Tabeli so imeli sliko Šalija z ženo in sinkom in povpraševali, če smo tistega na sliki kaj videli in ali ga poznamo. Morali smo se narediti, da ga ne poznamo. V hajki skozi vas so vojaki opazili dve osebi na travniku pri Plantanovih v spodnjem delu vasi, ki sta sušila seno in se poizkušala skriti in izogniti srečanju z vojaki pa so ju ujeli in skupaj z gospodarjem Plantanom odvlekli s seboj. Za Plantanom je šla njegova žena s tremi majhnimi otroki in vseskozi prosila, naj njenega moža izpustijo. Italijanski vojak, ki je vodil Plantana izven vasi z nalogo da ga ustreli, je bil milosten in streljal v zrak, ujetega Plantana pa pustil živeti. Mnogo slabše se je godilo Gašperju in Hrovatu. Odvlekli so ju s seboj, med potjo tepli s puškinimi kopiti in brcali. Do smrti so ju pobili blizu sedanje plošče na Babjem hribu in ju tam tudi pustili ležati. Sporočili pa so kje sta. Nihče od njiju ni bil ustreljen. Vse ubite so potem pokopali svojci. Šalija so pokopali v Vavti vasi. Hrovat in Gašper sta skupaj ležala na parah doma in vaščani smo šli čut. Pokopali so ju v Šmihelu. Našteli so jih 30, 15 je bilo »tabelih« in 15 Italijančkov. Tabeli so bili okrutnejši do ljudi, Italijani pa so pobirali jajca, lovili in streljali kokoši. Naša kura je svojih dvanajst piščančkov rešila, odvlekla v gozd in šele proti večeru se je z vsemi vrnila domov.' Vinko Šmajdek je bil takrat star še ne dve leti. Dogodek lahko opiše le po pripovedovanju staršev. S sinom padlega Šalija redno skrbi za bližnje spominsko obeležje.«
|
V gozdu na Babjem hribu, med Birčno vasjo in Velikim Podljubnom. Dostop je mogoč z dveh strani: 1. po stezi, ki se začne 100 m za odcepom ceste proti Velikemu Podljubnu (850 m), 2. po cesti, ki od šole v Birčni vasi vodi v zaselek Ušivec; od zadnje hiše še 500 m po stezi.
Koordinate:45.754875,15.1400417 |
[zvezda] TU SO ITALIJANI IN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
22.12.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 8. 12. 2024 dopolnila Opis s podatki iz glasila Šum sekvoj.
Dodal sveže posnetke, koordinate in opis poti. M. Hladnik 22.12. 2024 |
— |
Novo mesto |
K. O. 1492 Stranska vas, 1242/2 |
|
Sveti Duh, Spominski kamen sredi vas |
Spominski kamen sredi vasi Sv. Duh je posvečen trem padlim borcem, ki so
padli na tem mestu 4. avgusta 1944. Odkrili so ga leta 1961, dostop je z glavne
ceste Škofja Loka–Kranj mimo cerkve. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 315-316. https://zbnobskofjaloka.weebly.com/sv-duh.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 268. |
Sv. Duh pri Škofji Loki, v križišču med hišami št. 112, 113, in 115 |
NA TEM MESTU SO PADLI ZA SVOBODO BORCI NOV 4. 8. 1944 DOLINAR ŠTEFAN SV. DUH DOLINAR FRANC SV. DUH KELIH EVGEN JESENICE SLAVA JIM! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
11.10.2021. 00:00 |
— |
— |
— |
Škofja loka |
K. o. 2028 Dorfarje, parc. št. 1003/2 |
|
Trije partizani, Ložice |
Grob treh partizanov, ustreljenih januarja 1945 v Pustih Ložicah. Z ograjo obdano peščeno površino zaključuje iz kamnitih kvadrov zidana stela s pravokotno granitno ploščo z vklesanim posvetilom. Do groba, prenovljenega 1969, vodijo stopnice. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 129. EŠD 26789 V Lošcah so 28. februarja 1945 zaradi izdaje padli trije borci, ki so jih vaščani pokopali na obronku gozda pri vasi Dobrava. Po osvoboditvi je organizacija ZB NOV Senovo na istem mestu postavila spomenik iz bohorskega sekanca in vanj vgradila marmornato ploščo. Glej tudi spomenik v bližini pri hiši Dobrova 1 (na zemljevidu je lokacija poimenovana Puste Ložice) Vir teksta in fotografije 3/2: Padli v ognju revolucije, Krško: Zveza ZB NOV občine Krško, 1971, str. 82. Opomba: Na fotografiji iz leta 1971 je datum smrti 28. 2. 1945 in ne 28. 1. 1945, kot je na novejši fotografiji in kot so podatki v Sistory. Prav tako je zapis kraja Lošce in ne Ložice. |
Spomenik se nahaja ob stari kolovozni poti med Ložcami in domačijo Kranjc na Dobrovi 24. |
[zvezda] |
— |
— |
— |
— |
Anton Petrovič, 24. 2. 2017, nedokončano |
29.5.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 29.5.2024, po predlogi Zdenke Primožič dopolnil besedilo v Opisu in dodal fotografijo 3/2 |
spomenik na grobišču |
Krško |
37/1 k.o. Dobrova, Ana Škoberne |
|
Rezka Dragar, Dragomelj |
Terezijo Dragar, roj. Južina, so 16. 10. 1941 ustrelili Nemci kot talko na pogorišču žage na Lancovem pri Radovljici. Kip je izdelal Stane Kolenc, odkrit 27. 9. 1970. Pred vojno delavska aktivistka, poročila se je s Tonetom Dragarjem, ki je padel kot partizanski oficir, borka Rašiške čete. Ujeli so jo 30. 9. 1941 na kozolcu na Selu pri Vodicah, mučili v Begunjah in jo ustrelili na pogorišču Remsove žage v Lancovem pri Radovljici kot talko. Za herojinjo je bila imenovana 15. 7. 1952.
|
Pred osnovno šolo Dragomelj, 180 A. RKD še vedno navaja stari naslov šole Venclja Perka Dragomelj 116, na drugi strani avtoceste. |
NARODNA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 7. 2018 |
7.8.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 7.8.2024, Dodal povezavo na članek o ponovni postavitvi doprsnega kipa. |
Kip |
Domžale |
1758 DRAGOMELJ, 54/20 |
|
Spomenik v Pevmi |
LSI 2: 144, 145 "V Pevmi so domačini že januarja leta 1947 padlim sotovarišem postavili spomenik v obliki Triglava, ob katerem se prebivalstvo iz treh vasi ob proslavah in obletnicah nekajkrat na leto zbere in počasti spomin na borce in žrtve s polaganjem vencev, priložnostnimi nagovori, recitali šolskih otrok in nastopom pevskih zborov. Omeniti moramo, da je spomenik v Pevmi eden najstarejših na Goriškem." Vir Svobodnabeseda.si/feb-2022.pdf str. 11 |
Pevma, na otočku med hišo Via Bella Veduta, 17, 34170 Gorizia GO in ob cesti Gorica - Števerjan, Italija
GPS 45.9631 N, 13.6148 E
|
PADLIM BORCEM 12.1.1947 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Lanko, 14. 6. 2019 |
25.7.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 25.7.2024, uredil besedilo na spomeniku dodal fotografiji 3/2 in 3/3 in popravil lokacijo. |
vaški spomenik |
Italija, Gorica |
— |
|
Ljubljana Polje - Spomenik padlim v NOB |
Pokončen zidan kvader, obložen z glajenimi granitnimi ploščami, na katerih so vklesana imena v NOB padlih domačinov, je bil postavljen leta 1958. Spomenik je postavljen tako, da je vključen v vhodni stopniščni del. Je 162 cm širok, globok 55 ter visok 245 cm. Prvotna plošča je bila odkrita 4. julija 1958. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 38. EŠD 22761 |
Spomenik stoji pred staro osnovno šolo v Polju ob Zadobrovški cesti, Zaloška 190 |
. V ČASU NARODNOSVOBODILNE BORBE SO DAROVALI SVOJA ŽIVLJENJA ZA DOMOVINO . BORCI BERTOSSI GVIDO BOBEN FRANCI CVET ANTON CURK PETER FLERIN IVAN GERKMAN IVAN GOLMAJER IVAN GRAJZER ALBIN HRIBAR JANEZ HUDIN TOMAŽ IVANUŠA HELENA JAMŠEK JANEZ JURCA MIRKO LAMBERGAR ANTON LIPOVŠEK KAREL LUKAN JAKOB MAHNIČ RUDOLF MALENŠEK ALOJZ MARKIČ ERVIN OKRETIČ DANICA OKRETIČ FANIKA BAJCAR MILAN PAJN MILAN PEGAN LUDVIK PERŠIČ DUŠAN PETERCA IVAN POTUŠEK SADAR ELA POTUŠEK SREČKO REBOLJ FRANCI REICH ANTON STANJKO STANISLAV SRAKAR ZLATKO SMIRNOV ALEKSANDER ŠKOFLJANEC FRANC TAVČAR LADO TROŠT BORIS VIDERGAR JOŽE VIDERGAR LEOPOLD ZAJIČ VLADIMIR ZAJC STANKO ZATLER VELUŠČLEK URŠKA ZAVRŠNIK MAKS ZIRKELBACH NEDA CIMERMAN STANKO . TALCI BENČINA ADOLF BIZJAK EMIL BOBEN JOŽE JURCA JANEZ JURCA JOŽEFA KOCMAN JOŽE PEČAR SREČKO PRIJATELJ FRANC PRIJATELJ MAKS PUHAR MARIJA SIGULIN RUDOLF . INTERNIRANCI FILONI FRANC GOSTINČAR JOŽE HRIBAR JULIJANA HROVAT IZIDOR INTIHAR FRANC NOVAK ALOJZ PERŠIČ BOGOMIR PUHAR RUDOLF VODEB EDVARD CIMERMAN ANTON DOBROTA SLAVKA PEČAR STANE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 16.09.2018
17.3.2022 D.Divjak |
17.3.2022. 00:00 |
— |
17.3.2022 dodal posnetke 3,4 in podatke D.Divjak |
Steber oblečen s ploščami črnega marmorja |
Ljubljana |
K.o.: 1772 - SLAPE, K.O.: 734/24 |
|
Novo mesto - Spomeniški kompleks Na vratih |
Glavni mestni spomenik NOB sestavljajo spominska loža z doprsnimi kipi Borisa Kidriča, Franca Rozmana – Staneta in Franca Potočarja-Lazarja. ter bronastima kipoma Pesem svobodi in Talec. Avtor ureditve iz 1953 arhitekt Marjan Mušič, kipar Jakob Savinšek. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 168. |
Stoji na križišču Rozmanove ulice in Prešernovega trga pri Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. |
ŽIVLJENJE SMO DALI VSE SMO ŽRTVOVALI KOT V TEŽKIH STA DNEH NAM VELEVALA
DOLŽNOST IN ZAVEST V VAS DALJE ŽIVIMO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
L.H., 25.2.2018 |
27.7.2021. 00:00 |
— |
Dodal še štiri slike. M. Hladnik 27. 7. 2021 |
memorialna dediščina |
Novo mesto |
K.o. Novo mesto (1391-del, 1466-del, 1467, 1468-del, 1469-del, 1470) |
|
Karolina Nosan, pokopališče Zapotok, Sv. Marko |
SIstory navaja: Ime in priimek: Karolina Nosan, Oče: Janez, Mati: Marija, Priimek matere: Lesar, Po domače: Lužarjevi, Datum rojstva: 05.01.1901, Kraj rojstva: Breže, Kraj bivanja: Vinice, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): gospodinja, PODATKI O SMRTI , vojni status: civilist, datum smrti / izginotja: 30.06.1942, kraj smrti / izginotja: Ribnica, kraj pokopa: Zapotok, Sv. Marko, država pokopa: Slovenija, vzrok smrti: posledica ran, povzročitelj smrti: italijanske okupacijske enote |
V drugi vrsti na desni strani osrednje poti takoj za vhodom. |
N O S A N KAROLINA 1901 - 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 16.5.2025 |
16.5.2025. 00:00 |
— |
— |
Grob |
Sodražica |
K.o.: 1618-VINICE, št.parc.: 104/1 |
|
Lom |
Na tabli s križem so napisana imena domačinov s kmetije Spitzbauer, ki so jih
pobili skupaj s slovenskimi in avstrijskimi partizani, delavci iz rudnika v
Šentlenartu, ki so se šele organizirali za odpor. V nemškem napadu je padlo 40
večinoma neoboroženih ljudi. Trupla so odpeljali v Dravograd. Otoki. Lom. Na tej povezavi je na zemljevidu označena lokacija (Rinkenberg/Vogrče) verjetno narobe. |
Pokopališče pri cerkvi v Lomu / Lamm SV od Pustrice.
Lamm 52, 9433 Lamm, Avstrija |
DIE UNSCHULDIGE OPFER |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
28.10.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Avstrija |
— |
|
Kovk, spomenik NOB |
Spomenik posvečen spominu na boje, ki so se odvijali od 20. do 31 marca 1945 leta v zadnji ofenzivi nemškega okupatorja in domačih kolaborantov, proti enotam 9. korpusa NOV in POS. V bojih za osvojitev strateško pomembnega položaja na Sinjem vrhu, so imeli pomembno nalogo borci 2. bataljona Bazoviške brigade, imenovanega tudi Ruski bataljon, ki so po nekaj dneh neuspešnih poskusih drugih enot Sinji vrh tudi osvojili. Spomenik so postavili najbrž leta 1955: "Prebivalci Predmeje so predlagali, naj bi spomenik postavili v njihovi vasi, prebivalci Otlice, Cola, Črnega vrha in Idrije pa so se odločili za nad 1000 metrov visoki Sinji vrh. Na tem vrhu so namreč bojevali borci Devetega korpusa odločilne boje leta 1945. Spomenik na Sinjem vrhu pa bi bil viden po vsej južni Primorki in Istri, zlasti če bo ponoči razsvetljen, kot predvidevajo. Na Sinji vrh je speljana tudi kamionska cesta." (Slovenski Jadran 1. 4. 1955) Odkritje obnovljenega spomenika 3. 12. 2016. 20. aprila 2018 je bila levo od spomenika odkrita kovinska plošča na podstavku posvečena Ruskemu bataljonu. |
Nasproti hiše Kovk 33 ob cesti Col Predmeja. GSM 45°54'24.6"N 13°56'46.5"E |
Napis na prvi plošči: |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 11.11.2019, PK, 3.2.2020
|
28.2.2025. 00:00 |
— |
Dopolnil z datumom prvega odkritja M. Hladnik 5. 5. 2021
M. Kermavnar, 28.2.2025, dodal podatke o plošči posvečeni Ruskemu bataljonu. |
Spomenik |
Ajdovščina |
2371 Kovk, 213/3 |
|
Štandrež, Spomenik padlim borcem Jugoslavije v NOV |
— |
Pokopališče Štandrež, Gorica, Italija, Via Antonio Tabai, 20 |
PADLIM BORCEM NARODNOOSVOBODILNE VOJNE JERAM JOŽEF – MRAK ANTON – THALER FRANC . VZPI ŠTANDREŽ ZZB NOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 25.7.2024 |
25.7.2024. 00:00 |
— |
— |
— |
Italija |
— |
|
Kog - Osnovna šola |
V podružnični šoli Kog, ki se je nekoč imenovala po narodnem heroju Jožetu Kerenčiču, je urejen spominski prostor, v katerem so tri spominske plošče v spomin borcem in padlim ter doprsni kip Jožeta Kerenčiča, ki ga je oblikoval akademski kipar Stane Keržič. Spomenik so odkrili leta 1953 in ga leta 1959 namestili v avlo novozgrajene osnovne šole. Dne 27. decembra 1959 so ob njem namestili še tri spominske plošče 26 padlim borcem in žrtvam fašizma.
|
V središču naselja za kulturnim domom. |
[zvezda] Narodni heroj . 1. plošča: [srp in kladivo] KER NI VAS VEČ MED NAMI, STE VSEPOVSOD. SMRT VAS JE ŽIVLJENJU DAROVALA. ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA V ČASU NARODNOOSVOBODILNE VOJNE OD 6. APRILA 1941 DO 15. MAJA 1945 . 3. plošča: KERENČIČ JOŽEF 9.3.1913 - 27.12.1941 Maribor KERENČIČ STANISLAV 14.11.1920 - 27.11.1941 Maribor POKRIVAČ BOGOMIR 24.10.1900 - 27.12.1941 Maribor RIZMAN IVAN 26.12.1924 - 27.12.1941 Maribor ZABAVNIK BRANKO 8.12.1924 - 27.12.1941 Maribor KERENČIČ FRANC 21.9.1911 - febr. 1942 Oswieczim BORKO IGNAC 27.8.1918 - 11.4.1942 Maribor GRUBIČ IVAN 8.2.1923 - 28.4.1942 Maribor ŠTAMPAR IVAN 19.4.1899 - 28.4.1942 Maribor ŠTAMPAR IVAN 27.9.1917 - 28.4.1942 Maribor KOLARIČ JOŽEF 19.3.1882 - 18.5.1942 Oswieczim PODGORELC MARKO 21.4.1913 - 8.6.1942 Maribor KOLARIČ BRANKO 29.12.1920 - 18.6.1842 Oswieczim PODGORELEC IVAN 27.8.1900 - sept.1942 Oswieczim . 4. plošča: KERENČIČ URŠULA 17.10.1885 - nov. 1942 Oswieczim RIZMAN MARIJA 24.12.1902 - nov. 1942 Oswieczim POKRIVAČ ANA 5.7.1869 - 2.11.1943 Straubing LUBETIČ MATIJA 30.8.1906 - 18.11.1944 bolnica v GOVP DEČKO KARL 4.11.1912 - 12.12.1944 Luče pri Mozirju KOLARIČ PETER 1.8.1911 - 9.2.1945 Dachau ŽGANEC STANISLAV 22.4.1911 - febr: 1945 Paški Kozjak VRBANČIČ IVAN 16.7.1926 - 23.2.1945 Lendava PUKLAVEC VINCENC 28.9.1920 - 5.3.1945 Strehovci PLOHL RUDOLF 23.3.1894 - 15.3.1945 Menina planina LAŠIČ FRANC 22.10.1898 23.3.1945 Zgornja Polskava ZADRAVEC JOŽEF 2.10.1924 - 27.3.1945 Savci RIZMAN MARIJA 16.1.1927 - 3.4.1945 Mota ob Muri ČURIN IVAN 24.6.1902 - 8.4.1945 Središče |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak, 12. maj 2020 |
25.9.2022. 00:00 |
— |
Dop. M. Hladnik 8. maja 2021.
Fotografije M. Hladnik 25. 9. 2022.
M. Kermavnar, 2. 11. 2022, dopolnil besedilo na obeležju |
spominski prostor s ploščami in kipom |
Ormož |
K.o.: 305-KOG, št.parc.: 295/10 |
|
Črna na Koroškem - Narodni heroj Tone Okrogar-Nestl. |
Anton Okrogar - Nestl, poveljnik Zapadnokoroškega odreda od 28.8. 1944 do 29.9.1944. Bronast doprsni kip prikazuje podobo narodnega heroja ,Antona Okrogarja-Nestla. V Črni je v spomin na narodnega heroja Antona Okrogarja-Nestla akademski kipar Stojan Batič leta 1984 postavil doprsni kip realistično upodobljenega borca za svobodo in samostojnost slovenskega naroda. Vir: Simona Javornik, Stojan Batič in njegova dela na Koroškem. |
Krožišče v Črni na Koroškem, pred stavbo Črna št.18. |
TONE OKROGAR NESTL NARODNI HEROJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S. Gradišnik |
21.11.2021. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dopolnil besedilo, 19.8.2022. |
Doprsni kip. |
Črna na Koroškem |
— |