| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Zasedanje 3. plenuma OF |
3.
plenum Osvobodilne fronte je bil v hiši družine Ribičič 16. septembra 1941.
Plošče v literaturi ni
najti.
|
Finžgarjeva ulica 6, Ljubljana (včasih Dobrilova ulica 22). |
V TEJ HIŠI JE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
14.6.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
Krakovsko predmestje, 77/51 |
|
Križanke |
Samostan
nemškega viteškega reda oziroma križnikov je bil arhitekturno preurejen
(Jože
Plečnik (1952-1956), Anton Bitenc (1953-1958), Viktor Molka (1957), Matija
Suhadolc
(1990) za
srednjo šolo in v letni prireditveni prostor ter gostinski lokal. |
Na stebrih levo od vhoda na dvorišče v Križankah, Trg francoske revolucije 1, Ljubljana |
[zvezda] [srp in kladivo] kot del ornamantov na stebrih pred kapelo |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
1.9.2022. 00:00 |
— |
— |
zgrafiti |
Ljubljana |
Ljubljana mesto, 437 |
|
Jožef Ferletič, Doberdob |
Postavljen
20. jan. 2020.
|
Za cerkvijo v Doberdobu, na koncu stranske ulice; v neposredni bližini je spominska plošča neznanemu partizanu. Piazza S. Martino, 11, 34070 Doberdo' del lago GO, Italija |
TUKAJ JE PREBIVAL |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
22.10.2022. 00:00 |
— |
— |
Spotikavec |
Italija, Doberdob |
— |
|
Plešivec, Grobišče borcev in žrtev NOB |
Grobišče 21 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Na pokopališkem zidu
je pritrjena spominska plošča z imeni padlih. |
Grobišče je urejeno na pokopališču v Plešivcu. Hiša v bližini: Plešivec 35 |
1941 - 45 [zvezda] BORCI NOV [zvezda] ANŽEJ JURIJ 1904 - 1944 ČANČ RUDOLF 1903 - 1944 MAROLT IGNAC 1925 - 1945 MRAVLJAK ANTON 1913 - 1944 POGORELČNIK LUDVIK 1918 - 1945 RUTNIK JOŽE 1908 - 1945 STRGAR LOVRO 1916 - 1944 ZALUBERŠEK JERNEJ 1912 - 1944 TALCI ARLIČ RUDOLF 1905 - 1942 JEŽOVNIK MARTIN 1894 - 1942 JEŽOVNIK ALOJZIJA 1902 - 1942 MAROLT JOŽE 1884 - 1942 VOLK KAREL 1909 - 1942 . ŽRTVE FAŠ. TERORJA ARLIČ MARIJA 1908 - 1942 LEDINEK JOŽE 1910 - 1945 MAROLT KRISTINA 1922 - 1944 PEČEČNIK ANTON 1899 - 1942 RUTNIK GABRIEL 1906 - 1945 RUTNIK CIRIL 1910 - 1945 VOLK CECILIJA 1902 - 1942 DOLERER JANEZ 1901 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar
STANE GRADIŠNIK, 24. 08. 2020 |
22.5.2020. 00:00 |
— |
— |
Zidan spomenik. |
Velenje, Partizanski spomeniki št.26 |
K. o. 0950 PLEŠIVEC, parc. št. 529/1 |
|
Danijel Bertok in Bruno Pobega, Čežarji |
Obeležje so postavile družbenopolitične organizacije septembra 1947 (po EŠD 1948). Je iz belega gladkega kamna na grobo obdelanem kamnitem podstavku na položnem kamnitem zidu. Pokrovitelj: Krajevna skupnost Pobegi - Čežarji. EŠD 1369 JSNP 125 |
Obeležje stoji na desni strani ceste vzidano v obcestni zid, ki pelje iz Kopra proti Sv. Antonu v vasi Čežarji, na zunanjem robu obcestnega jarka. |
NA TEM MESTU SO 12. 04. 1944 NACISTI USTRELILI AKTIVISTA O. F. BERTOK DANIJELA ROJEN 14. 07. 1905 IN POBEGA BRUNA ROJEN 06. 11. 1913 SLAVA ŽRTVAM ZA SVOBODO |
— |
— |
— |
— |
Ivan Zorč 04. 03. 2017 |
30.4.2021. 00:00 |
— |
M. Hladnik |
Spominska plošča |
Koper |
2604 BERTOKI, 2164/3 |
|
Sokolski dom Škofja Loka |
Spominska plošča na Sokolskem domu na Mestnem trgu je posvečena telovadcem loških telovadnih društev Sokol in Orel, padlih v narodnoosvobodilni vojni. Ploščo so odkrili 11. decembra 1955. Več... Podatki o padlih telovadcih: Nikolaj Blaznik, rojen 12. novembra 1919 v Idriji, tovarniški delavec, živel je v Škofji Loki, v partizane je vstopil 7. februarja 1943, ujet je bil kot komandir Žirovske čete na Žirovskem vrhu 3. avgusta 1943, ustreljen je bil kot talec 31. decembra 1943 v Medvodah. Rado Bozovičar, rojen 15. oktobra 1920 v Šentvidu pri Stični, čevljar, živel je v Škofji Loki, izgnan je bil v Srbijo, v partizane je vstopil novembra 1944, padel je na sremski fronti pri Šidu 17. januarja 1945. Pavel Erznožnik, rojen 15. junija 1913 na Dobračevi, brivec v Škofji Loki, aretiran je bil 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom. Pavel Eržen, rojen 18. decembra 1908 v Škofji Loki, šofer, aretiran je bil 4. januarja 1942, umrl je v taborišču Dachau 20. novembra 1942. Vilko Gruntner, rojen 22. oktobra 1911 v Škofji Loki, elektrotehnik, aretiran je bil 4. januarja 1942, umrl je 19. septembra 1942 v taborišču Dachau. Janez Guzelj, rojen 27. aprila 1907 v Škofji Loki, mizar, aretiran je bil 17. februarja 1942, umrl je 29. oktobra 1942 v Stutthofu. Dušan Horvat, rojen 31. avgusta 1922 v Škofji Loki, študent, v partizane je vstopil septembra 1943, pogrešan je od junija 1944. Pavel Jamnik, rojen 25. januarja 1890 v Škofji Loki, klobučar, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran je bil 8. februarja 1944 in ustreljen naslednji dan kot talec za Kamnitnikom. Jože Kavčič - Jernač, rojen 18. aprila 1907 v Škofji Loki, gostilničar, kleparski in vodoinštalaterski mojster, telovadec v telovadnem društvu Sokol, gasilec, kulturnik - sodeloval je v tamburaškem in pevskem zboru. V partizane je vstopil 23. decembra 1941, boril se je v Cankarjevem bataljonu. Bil je sekretar okrožnega odbora OF Kamnik. Padel je v Črnem grabnu pri Blagovici 15. januarja 1945. Peter Kavčič - Jegorov, rojen 20. avgusta 1908 v Škofji Loki, kleparski in vodoinštalaterski mojster, decembra 1941 je vstopil v Cankarjev bataljon in se udeležil bojev v poljanski vstaji in v Dražgošah januarja 1942, nato je bil borec Škofjeloške čete. Aprila 1943 je bil imenovan za sekretarja Mestnega komiteja KPS Škofja Loka, jeseni leta 1943 pa za sekretarja Rajonskega komiteja KPS Škofja Loka in v tej funkciji padel 18. marca 1944 v Breznici pod Lubnikom. Franc Korbič, rojen 16. novembra 1921 v Škofji Loki, tehnični risar, v partizane je vstopil leta 1941, padel je 1944 na Štajerskem. Franc Krmelj, rojen 21. decembra 1915 v Škofji Loki, klepar, v partizane je vstopil novembra 1943, padel je 20. novembra 1943 na Prtovču. Jože Krmelj, rojen 15. februarja 1921 v Škofji Loki, mizar, v partizane je vstopil marca 1943, padel je oktobra 1943 v Cerknem. Ana Leben, rojena 10. oktobra 1900 v Škofji Loki, gospodinja, aretirana je bila avgusta 1943, umrla je v taborišču Auschwitz 21. marca 1944. Adolf Mihelič - Kofendež, rojen 5. februarja 1907 v Škofji Loki, mizar, v partizane je vstopil junija 1943, bil je v puškarski delavnici, padel je 11. novembra 1944 nad Gostečami. Andrej Oblak, rojen 24. septembra 1921 v Škofji Loki, mlekarski delavec, v partizane je vstopil 12. februarja 1943, padel je 19. marca 1943 na Babni Gori. Leopold Paulus, rojen 2. oktobra 1919 v Stari Loki, avtomehanikarski pomočnik, v partizane je vstopil aprila 1943, padel je 9. septembra 1943 v Rakitnici pri Ribnici. Stane Paulus, rojen 7. maja 1924 v Stari Loki, avtomehanikarski pomočnik, v partizane je vstopil februarja 1943, padel je 20. avgusta 1944 na Krnu kot namestnik komandanta Gregorčičeve brigade. Anton Pevc, rojen 18. novembra 1914 v Radovljici, učitelj v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja od leta 1942, ujet kot obveščevalec pri komandi mesta Radovljica in ustreljen kot talec 21. januarja 1945 v Zapužah pri Begunjah. Franc Pirc, rojen 11. januarja 1901, v Črnem Vrhu nad Idrijo, tovarniški delavec v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom. Peter Poljanec, rojen 1. avgusta 1908 v Škofji Loki, poštni uslužbenec, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom. Bojan Potočnik, rojen 7. novembra 1919 v Stari Loki, trgovski pomočnik, v partizane je vstopil 6. januarja 1942 in se udeležil dražgoške bitke, padel je 11. marca 1942 pri Sv. Barbari kot borec Škofjeloške čete. Marjanca Potočnik, rojena 11. maja 1925 v Stari Loki, dijakinja, partizanka, padla je v Beli Cerkvi pri Novem mestu leta 1944. Drago Rajh, rojen leta 1919 v Ljutomeru, trgovec, živel je v Škofji Loki, v partizane je vstopil aprila 1943, padel je 18. januarja 1944 na Olševku pri Kranju. Borut Šink, rojen 25. maja 1912 v Sežani, študent, živel je v Škofji Loki, aretiran je bil novembra 1944, umrl je 5. marca 1945 v Mauthausnu. Karel Šinkovec, rojen 15. novembra 1903 v Žireh, krojač v Škofji Loki, sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja, aretiran 8. februarja 1944 in naslednji dan ustreljen kot talec za Kamnitnikom. Ivo Vraničar, rojen 29. oktobra 1910 v Karlovcu, brivec v Škofji Loki, aretiran je bil 9. maja 1942, umrl je 17. junija 1942 v taborišču Mauthausen. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 334-335. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/scaronkofja-loka.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 268. |
Spominska plošča je na Sokolskem domu na Mestnem trgu. |
PADLIM TELOVADCEM KORBIČ FRANC KAVČIČ PETER BORCEM – NOB POLJANEC PETER PIRC FRANC TVD PARTIZAN ŠKOFJA LOKA DECEMBER 1955 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
16.6.2024. 00:00 |
— |
Dopolnil CV Jožeta Kavčiča po podatkih Jone Kužnik Pokorn. M. Hladnik 30. 5. 2024
M. Kermavnar, 16.6.2024, zapisal besedilo na plošči in katastrske podatke. |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
K. o. 2035 Škofja Loka, parc. št. 569/2 |
|
Ljubljana-Judovski spotikavci: Steinberg, Filipec |
Postavljeno 6. 8. 2018.
|
Na pločniku pred vhodom v stavbo Štefanova 6, Ljubljana. |
TUKAJ JE PREBIVAL VILJEM STEINBERG ROJ. 1879 ARETIRAN 28. X. 1943 DEPORTIRAN V DACHAU UMORJEN 29. I. 1944 V BUCHENWALDU . TUKAJ JE PREBIVALA LILI STEINBERG ROJ. OFFNER, 1889 ARETIRANA 28. X. 1943 DEPORTIRANA V RAVENSBRÜCK UMORJENA 1944/45 . TUKAJ JE PREBIVALA LIDIJA FILIPEC ROJ. STEINBERG, 1916 ARETIRANA 28. X. 1943 ODPELJANA V SALZBURG PREŽIVELA . TUKAJ JE PREBIVAL LUDVIK FILIPEC ROJ. 1916 ARETIRAN 28. X. 1943 DEPORTIRAN V DACHAU PREŽIVEL |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik, 10. 4. 2019 |
11.2.2021. 00:00 |
— |
Dodal članek iz Wikipedije. |
spotikavci |
Ljubljana |
AJDOVŠČINA, 3297 |
|
Spominska plošča na stavbi Upravne enote Škofja Loka |
Spominska plošča na stavbi Upravne enote Škofja Loka, Poljanska cesta 2, je posvečena spominu na osvoboditev škofjeloških aktivistov iz gestapovskih zaporov 21. decembra 1941. Ploščo so odkrili 18. decembra 1953. Loški gestapovski zapori, ki so bili v prostorih današnje Upravne enote Škofja Loka, so bili v dneh okupacije mučilnica mnogih loških aktivistov OF in zavednih ljudi. Tu so aretirance zasliševali, mučili in mnoge pošiljali naprej v begunjske zapore. Štab Cankarjevega bataljona se je pri Presečniku na Sv. Ožboltu odločil, da reši zapornike kljub močni nemški postojanki v mestu. 21. decembra 1941 so trije borci vdrli v loške zapore. Lojze Pečnik in Franc Štular v uniformah nemških žandarjev ter Jaka Božnar kot aretirani tihotapec so z zvijačo omogočili zapornikom pot v svobodo. Priložnost sta izkoristila le brata Jože in France Kavčič. Akcijo so partizani izvedli s pomočjo loških skojevcev, po uspešni akciji je v decembru 1941 je odšlo 17 Ločanov v Cankarjev bataljon. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 336-337. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/scaronkofja-loka.html Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 136. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 261. |
Spominska plošča je na stavbi Upravne enote Škofja Loka, Poljanska cesta 2. |
IZ GESTAPOVSKIH ZAPOROV KI SO BILI V TEJ STAVBI SO PARTIZANSKI BORCI DNE 21. 12. 1941 OSVOBODILI ZAPRTE ŠKOFJELOŠKE AKTIVISTE ZB Škofje Loke ob prvem občinskem prazniku 18. dec. 1953 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
27.9.2020. 00:00 |
— |
Dodal sliko Mojce Župančič 27. 9. 2020. M. Hladnik |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
— |
|
Birkenau / Brzezinka |
Slovenska spominska plošča. fotografija 1: https://potuj-z-nami.si/auschwitz/ |
Birkenau je del Auschwitza, 2 km vzhodno oddaljen od Auschwitza 1. |
KRIKI GROZE IN OBUPA AUSCHWITZ-BIRKENAU |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
5.11.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, dodal besedilo na plošči in fotografijo 1 |
koncentracijsko taborišče, plošča |
Poljska |
— |
|
Spominska plošča pri cerkvi |
Spominska plošča na travniku pri cerkvi na Sv. Tomažu je bila posvečena padlemu borcu Prešernove brigade Janezu Konjarju, dostop do cerkve je s Praprotna. Postavili so jo njegovi svojci. Prešernova brigada je v jeseni 1944 v sestavu 31. divizije čistila območje Polhograjskih Dolomitov, Poljanske doline ter zaledja Škofje Loke, da bi s svojo aktivnostjo dokazala moč in uničila domobranske postojanke na tem območju. Oktobra 1944 je 2. bataljon Prešernove brigade prevzel položaje nad Sv. Tomažem in tako ogrožal dostop nemškim enotam v Selško dolino. 30. oktobra so te položaje prepustili Vojkovi brigadi. Pri prehodu 2. bataljona proti Stirpniku jih je napadla nemška pobočnica, pri tem so padli trije prešernovci, med njimi Janez Konjar. Več... Podatki o padlem: Janez Konjar, rojen leta 1923 v Kovorju pri Tržiču, borec Prešernove brigade, padel je 30. oktobra 1944 pri Sv. Tomažu. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 349-350. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/sv-toma382.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 269. Opomba 1: Grob Konjar Janeza je bil prekopan. Njegovi posmrtni ostanki so pokopani v grobnici na škofjeloškem pokopališču Lipica. Kje se plošča nahaja sedaj, nisem raziskoval. Pri Sv. Tomažu v okolici cerkve sedaj ni videti, da bi kdaj tam bilo pokopališče, niti česa, kar bi spominjalo na obeležje. |
Spominska plošča na travniku pri cerkvi na Sv. Tomažu pri Škofji Loki.
Hiša v bližini: Sv. Tomaž 12
Dostop do cerkve je s Praprotna. |
KONJAR JANEZ ROJ. 1923. L. KOVOR PRI TRŽIČU PADEL V OKTOBRU 1944 [zvezda] |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Franc Podnar |
8.5.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 8.5.2023, dodal Opombo 1, drobne popravke v Opisu in fotografiji 3/1 in 3/2 |
Spominska plošča |
Škofja Loka |
— |
|
Ciklostilna tehnika Galicija |
Avtor: Arhitekt Vlasto Kopač. EŠD 22799 |
Zelenica med stanovanjskimi bloki ob križišču Prijateljeve in Gruberjevega nabrežja |
V Ogrinovi hiši na Prijateljevi ulici je v letih 1932-1934 delovala Galicija, ilegalna ciklostilna tehnika pokrajinskega komiteja KPJ na Slovenskem Ob 60 letnici KPJ postavil odbor za NOV Oskar Kovačič, Prule |
— |
— |
— |
— |
Dušan Škodič, 4.8.2017 |
12.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Plošča na betonskem podstavku |
Ljubljana |
Prule, 25/43 |
|
Spomenik izgnancem, Maribor |
Spomenik izgnancem v Mariboru je bil odkrit 8. junija 2002.
geslo: vojska123 |
Na lokaciji nekdanje meljske vojašnice, pred stavbo na naslovu Ulica heroja Jevtiča 9. |
UPOR |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
D.Divjak 18.4.2022, 9.12.2024 |
9.12.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal posnetek 3, 9.12.2024 |
— |
Maribor |
K.o.: 655 - MELJE, št.parc.: 422/23 |
|
Plošča padlim v NOB pri cerkvi v Dobu |
Na plošči je 46 imen, v grobu pa sta tudi dva neznana borca, padla na Želodniku leta 1944. Spomenik so odkrili ZZB NOV in občina Domžale 15. maja 1966.
|
Desno (JV) od cerkve sv. Martina v Dobu pri Lj. levo od spomenika žrtvam 1. svetovne vojne in spomenika domobrancem, ob pokopališkem zidu. |
PADLIM BORCEM ZA SVOBODO IN ŽRTVAM FAŠISTIČNEGA NASILJA 1941 – 1945 . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik 18. 9. 2016 |
26.4.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 26.4.2024, dodal fotografije 3/2 do 3/5 in preoblikoval Besedilo na spomeniku po predlogi Zdenke Primožič. |
Spominska plošča |
Domžale |
1943 DOB, 1/1 |
|
Neznan partizan, Bukovščica |
— |
Bukovščica, pokopališče, v SZ vogalu ob zidu blizu mrliške vežice. |
TUKAJ POČIVA |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 3. 4. 2019 |
— |
— |
— |
Nagrobnik |
Škofja Loka |
K. o.2065 Bukovščica, parc. št. 1/3 |
|
Maribor - Angel Besednjak |
Bronasti doprsni kip narodnega heroja Angela Besednjaka stoji na valjastem betonskem podstavku z apliciranimi črkami. Neposredno okolico obdaja gosto rastje v okrogli gredi, zamejeni s tlakovci. Kip, ki je nastal na pobudo Osnovne šole Angela Besednjaka je delo akademske kiparke Vlaste Zorko (ki je na tej šoli učila), odkrit je bil 27. novembra 1975. Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 531. Rakovec, Andreja. "Mariborski spomeniki znanim osebnostim: o vlogi naročnikov in umetnikov v drugi polovici 20. in na začetku 21. stoletja." Acta historiae artis Slovenica, let. 20, št. 1 (2015), str. 210-211. Rakovec, Andreja. Spomeniki znanih osebnosti v Mariboru (zloženka). Maribor: Umetnostna galerija, s. d. |
Spomenik stoji pred vhodom v Osnovno šolo Angela Besednjaka na Celjski ulici 11. Na šolskem stopnišču se nahaja tudi okvir s portretom Angela Besednjaka in osnovnimi podatki o njegovem življenju. |
ANGEL BESEDNJAK - DON NARODNI HEROJ 1914-1941 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
31.3.2020. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip na podstavku |
Maribor |
— |
|
Celjski četi, Gorica pri Slivnici |
Spominska plošča je bila verjetno prestavljena s pokopališča v Slivnici na Osnovno šolo Slivnica pri Celju v Gorici pri Slivnici.
|
Osnovna šola Slivnica pri Celju, Gorica pri Slivnici 61 |
TA ŠOLA JE BILA SEZIDANA . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974 21. 8. 2021 |
5.1.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal besedilo in fotografije, 3.11.2022.
Dodal posnetek Borisa Beleja in oblikovano besedilo s plošče Zdenke Primožič. -- M. Hladnik 29. 12. 2022
Po opozorilu Zdenke Primožič zbrisal podvojeni Gradišnikov vpis te plošče z dne 26. 3. 2022. Na plošči je naveden tudi Jurij Tacer, ki ni bil borec Celjske čete (odpeljan je bil od doma). -- M. Hladnik 5. 1. 2022 |
Spominska plošča |
Šentjur |
— |
|
Postojanka OF, Maribor |
Kamnita spominska plošča z vklesanim napisom rdeče barve spominja na postojanko OF, ki je delovala v hiši Antona Marčinka med letoma 1943 in 1944 in kjer je potekalo mnogo sestankov, tudi srečanje sedemdesetih članic Slovenske protifašistične ženske zveze, na katerem so sprejele sklepe o nadaljevanju boja v Mariboru in okolici. Lastnika Marčinka s julija 1944 ubili gestapovci, ki so se izdajali za pripadnike Črne roke. Spominska plošča je bila odkrita 8. marca 1961, po slavnostnih govorih je bila plošča prevzeta v varstvo Občinskega ljudskega odbora Maribor-Tabor. Wikimedia: Odkritje spominske plošče v Ulici Pariške komune (1). Wikimedia: Odkritje spominske plošče v Ulici Pariške komune (2). Wikimedia: Odkritje spominske plošče v Ulici Pariške komune (3). Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 525-526. |
Spominska plošča je vzidana na pročelje zasebne stavbe na Ulici Pariške komune 18. |
V TEJ HIŠI JE BILA V LETU 1943-44 VAŽ NA POSTOJANKA NOB. V LETU 1944 JE BILA MNOŽIČNA KONFERENCA SPZŽ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
31.3.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Maribor |
— |
|
Spomenik NOB Sveti Jurij ob Ščavnici |
Pred stavbo Kulturnega in upravnega središča Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, Sveti Jurij ob Ščavnici 14 |
1941 BORCEM IN ŽRTVAM [zvezda] 1945 2. stranica: STRAJNŠAK ANTON SENČAR DRAGO PIHLER FELIKS TOTH JOŠKO ŽINKOVIČ PEPI ZORGER MARIŠKA KREMPL AVGUST SATLER IVAN IN MARICA POTOČNIK FRANC VEREŠ MATIJA STAJNKO FRANC VRBNJAK ANTON GOMZI ALOJZ ZEMLJIČ ALOJZ Tretja stranica: KNAFELJC FRANJO KLANEČEK STANKA LAPI TINICA BORKO IVAN GOLNAR ANTON KOROŠEC KARL BRATJE ZADRAVEC FRANC ANTON ALOJZ KOROŠAK DRAGO VRBNJAK ANTON VERZEL ALOJZ BUDJA ALOJZ BUDJA FRANC SERŠEN FRANC SINKO JOŽE DROBEC RADO HOLC LUDVIK ŠVARC STANKO PUH ANTON |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar, 10. julij 2020
Dopolnil D.Divjak, 30. november 2020 |
1.10.2024. 00:00 |
— |
30.11.2020-dodal posnetek in napis, D.Divjak
M. Kermavnar, 26.11.2023, dodal fotografijo 2, katastrske podatke in spremenil status v "obiskan"
Dodal sveže posnetke in dodal besedilo M. Hladnik 1. 10. 2024 |
Spomenik |
Sveti Jurij ob Ščavnici |
K. o. 222 Jamna, parc. št. 848/10 |
||
Spomenik padlim iz Dolj in Gabrij |
Na ploščadi so trije pokončni kamniti kvadri. Na dveh so vklesana imena padlih, na srednjem, najvišjem pa posvetilni napis padlim iz vasi Dolje in Gabrje. Odkrit je bil 11. 7. 1982. EŠD 28083 |
Iz Tolmina po cesti proti Gabrjam in Volarjem po levi strani Soče. Ko se peljemo skuzi vas Dolje po cca 200 m iz vasi je na levi strani spomenik. |
ZA SVOBODO DOMOVINE SO DALI ŽIVLJENJA 1941-1945 SLAVA JIM! DOLJE BORCI NOV Benedejčič Jakob 1904-1943 Dobravec Mirko 1925-1945 Čujec Ivan 1914-1943 Kavčič Rafael 1926-1945 Klinkon Anton 1894-1944 Leban Marija 1923-1944 Leban Vencveslav 1922-1945 ŽRTVE FAŠIZMA Bajt Jožef 1920-1944 Bajt oskar 1927-1945 Ilinčič Andrej 1894-1944 GABRJE BORCI NOV Bizjak Ivan 1924-1944 Gabršček Albin 1927-1943 Ganršček Ivan 1926-1944 Gabršček Jožef 1922-1944 kenda Ciril 1926-1945 Leban Ivan 1925-1943 ŽERTVE FAŠIZMA Čujec Mihael 1898-1945 Leban Alojz 1918-1944 Tuta Ivanka 1900-1943 |
— |
— |
— |
— |
Vojko Hobič, 24. 4. 2019
1.marec 2021 dodal D.Divjak |
1.3.2021. 00:00 |
— |
1.3.2021 dodal podatke D.Divjak |
Spomenik |
Tolmin |
K.o.: 2233-DOLJE, št.parc.: 273/3 |
|
Doktorju Sigismundu |
31. marca 1945 je tu padel Sigismund Osser Paolo, sanitetni referent okrožnega komiteja KPS Brda. Spomenik, ki je bil odkrit 26. julija (?).
Spominsko obeležje predstavlja poševno postavljen kamnit kvader z napisom. Stoji na mestu smrti partizanskega zdravnika, ki je oskrboval tudi civilno prebivalstvo. Avtorja sta Darij Humar in Pavel Medvešček. Odkrito je bilo 24. 5. 1981.
Vir: Brda in Brici, Strokovni in znanstveni prispevki o Brdih, str.218, Občina Brda, Dobrovo november 2013 |
Spomenik priljubljenemu zdravniku stoji ob cesti pod vasjo Brdice pri Kožbani v bližini mesta, kjer so ga ustrelili, pri odcepu poti v Brezovk, južno od vasi, severovzhodno od domačije Brdice pri Kožbani 1. |
NA TEM MESTU JE 31. 3. 1945 PADEL DR. SIGISMUND OSER - PAOLO SANITETNI REFERENT OKROŽNEGA KOMITEJA KPS BRDA . 24.5.1981 AKTIVISTI Z.P.O. IN K.O. ZB NOV DOBROVO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 1. 11. 2018
D.Divjak 10.1.2024 |
10.1.2024. 00:00 |
— |
Dodal fotografije M. Hladnik 21. 8. 2022
D.Divjak dodal tekst z obeležja 10.1.2024. |
nagnjen (padajoči) kamen |
Brda |
987/1 |
|
Pohorski partizani, Maribor |
Monumentalni relief, znan pod naslovoma Svobodno Pohorje oz. Pohorski partizani, prikazuje več skupin in dogodkov, med katerimi ima osrednje mesto zadnji boj Pohorskega bataljona, z umrlim Alfonzom Šarhom v sredini. Preostali deli reliefa upodabljajo partizane, talce, zastavonošo, družino idr. Avtorica reliefa je kiparka Vlasta Zorko, ki jo je pri ustvarjanju navdihovala pretresljivost upododobljenih dogodkov. Mojstri tovarne TAM so relief odlili v epoksidni smoli - aralditu. Po angažmaju takratnega ravnatelja II. gimnazije Fekonje je bil relief nameščen v gimnazijski stavbi in odkrit 25. aprila 1975. Zorko, Vlasta, Breda Kolar Sluga. "Vrnitev in obstanek v Mariboru sta bila zame edina možna in naravna, saj sem sama pol podeželanka in pol meščanka. In tak je še vedno Maribor." Dialogi, let. 52, št. 11/12 (2016), str. 23. |
Relief se nahaja na vrhu osrednjega stopnišča v stavbi II. gimnazije Maribor na Trgu Miloša Zidanška 1. |
VLASTA ZORKO TIHEC: POHORSKIM PARTIZANOM 25.04.1975 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
31.3.2020. 00:00 |
— |
— |
Relief |
Maribor |
— |
|
Ustreljeni talci-Maribor |
Poleg spominskega obeležja ob Ulici talcev obstaja znotraj zidov sodnih zaporov še ena spominska plošča, posvečena talcem, ki so bili ustreljeni na zaporniškem dvorišču. Odkrita je bila leta 1959 in predelana leta 1984, nastala je po načrtu Branka Kocmuta. Ker v teh prostorih še danes deluje Zavod za prestajanje kazni in je dvorišče namenjeno gibanju kaznjencev, ogled obeležja ni mogoč. Jakopič, Albert, ur. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978, str. 526. Arih, Aleš. Spomeniki vojne, revolucije, svobode: Umetnostna galerija Maribor, maj 1985. Maribor: Zavod za spomeniško varstvo, 1985, brez pag. |
Spominska plošča je vzidana na dvorišču Zavoda za prestajanje kazni na Vošnjakovi ulici 16, toda njen ogled ni mogoč. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
26.4.2020. 00:00 |
— |
Slike Bor1974, 05.V.2021 |
Spominska plošča |
Maribor |
657 MARIBOR-GRAD,1774 |
|
Zali Log, Spomenik na grobišču v Vrtovih |
Spomenik na grobišču v Vrtovih na Zalem Logu je posvečen padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja iz Davče, Sorice in z Zalega Loga ter devetim borcem garibaldincem. Spomenik na začetku vasi so odkrili 21. julija 1957, načrte zanj je izdelal arhitekt Edo Ravnikar. Med narodnoosvobodilno vojno je bilo z območja Davče, Sorice in Zalega Loga 68 padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Na spomeniku je zapisanih 67 imen. V grobišču počiva tudi devet nepoznanih italijanskih partizanov garibaldincev, ki so padli v zadnji sovražnikovi ofenzivi spomladi 1945 na tem območju Selške doline. Nekateri Soričani, ki so živeli in delali v drugih krajih, zlasti v Železnikih in na Jesenicah, so se drugje vključili v partizansko vojsko in za svobodo tudi darovali svoja življenja. Podatki o njih so pomanjkljivi, njihova imena so vpisana na spomeniku na Zalem Logu. Več... Padli borci z Zalega Loga: Matevž Florjančič, rojen leta 1926 na Zalem Logu, avtomehanikarski pomočnik, v partizane je vstopil 5. julija 1943, padel je 2. maja 1944 pod Blegošem. Franc Frelih, rojen 4. aprila 1924 na Zalem Logu, kmečki delavec, v partizane je vstopil 5. julija 1943, padel je 30. maja 1944 pod Blegošem. Janez Frelih, rojen 22. avgusta 1921 na Zalem Logu, gozdni delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je 15. julija 1943 blizu Novakov pri Cerknem. Janez Habjan, rojen 20. decembra 1911 na Zalem Logu, kmečki delavec, v partizane je vstopil 15. avgusta 1943, pogrešan je od 6. marca 1944, ko so ga Nemci zajeli na Stirpniku. Jožef Hudolin, rojen 16. marca 1916 v Zg. Danjah, gozdni delavec, v partizane je vstopil januarja 1943, padel je 19. novembra 1943 na Zalem Logu. Janez Kenda, rojen decembra 1902 na Zalem Logu, kmečki delavec, v partizane je vstopil spomladi 1943 in bil borec transportne čete Gorenjskega odreda, padel je 20. novembra 1943 na Zalem Logu. Matevž Koblar, rojen 6. septembra 1926 v Potoku, kmečki delavec, v partizane je vstopil 7. julija 1943, padel je leta 1944 na Komni. Peter Koblar, rojen 21. januarja 1920 na Zalem Logu, kmečki delavec, v partizane je vstopil maja 1943, padel je konec marca 1945 v Zali. Franc Koblar, rojen 1. oktobra 1919, v Potoku, kmet, v partizane je vstopil 5. maja 1943, padel je avgusta 1943 na Žirovskem vrhu. Urban Medižovec, rojen leta 1909 na Zalem Logu, voznik, v partizane je vstopil 1943, pogrešan od julija 1943 na Dolenjskem. Janez Veber, rojen 12. maja 1912 na Zalem Logu, kmečki delavec, 25. oktobra 1943 je vstopil v Prešernovo brigado, februarja 1944 je postal obveščevalec pri Narodni zaščiti. Padel je 17. aprila 1945 na Zalem Logu. Jože Zupanc, rojen 19. oktobra 1927 v Martinj Vrhu, kmečki delavec, v partizane je vstopil decembra 1944, ranjen je bil ujet in je umrl 10. maja 1945 v Perčah pri Celovcu. Janez Zupanc, rojen 27. januarja 1917 na Zalem Logu, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je 28. decembra 1943 na Dolenjskem. Karel Zupanc, rojen 4. novembra 1920 na Zalem Logu, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil 15. junija 1942, padel je leta 1942 v Udinem borštu nad Tržičem. Žrtve nasilja z Zalega Loga: Matevž Čeferin, rojen 5. septembra 1905 v Davči, tesar, ustreljen je bil 29. marca 1945 v Davči. Matevž Čemažar, rojen 3. avgusta 1889 v Potoku, kmet, ustreljen je bil doma 3. avgusta 1942. Franc Frelih, rojen 27. januarja 1893 v Davči, kovač, aretiran in ustreljen 9. aprila 1945 na Pstini v Davči. Matevž Gaser, rojen 14. septembra 1890 v Ravnah, kmet, aretiran je bil 18. julija 1943, umrl je 9. junija 1944 v taborišču Natzweller v Nemčiji. Štefan Gaser, rojen leta 1916 v Ravnah, gozdni delavec, aretiran je bil 18. julija 1943, umrl je oktobra 1943 v Dachauu. Franc Kemperle, rojen leta 1888 v Ravnah, kmet, aretiran je bil 18. julija 1943, umrl je decembra 1943 v Dachauu. Janez Koblar (ni podatkov). Anica Lavtar, rojena leta 1917 na Zalem Logu, tovarniška delavka, aretirana je bila decembra 1942, umrla je 6. maja 1943 v Auschwitzu. Anton Rant, rojen 5. julija 1900 v Davči, kmet, od poletja 1942 je vsestransko pomagal partizanom, zbiral sanitetni material za bolnišnico »C« v Spodnji Davči in tja vozil ranjene partizane. Njegovo hišo na Žbontu so 23. marca požgali, njega pa 28. marca 1945 v Spodnji Davči iz zasede ustrelili. Franc Rant, rojen leta 1874 v Osojniku, kmečki delavec, ustreljen je bil 26. marca 1945 pod Osojnikom. Marica Rant, rojena 8. avgusta 1881 v Žetini, gospodinja, ustreljena je bila marca 1945 na domu v Zalem Logu. Ivan Žbontar, rojen 6. januarja 1920 na Zalem Logu, trgovski pomočnik, ujet je bil oktobra 1942, umrl je 19. decembra 1942 v taborišču Gusen. Padli borci iz Sorice: Janko Demšar, rojen 16. avgusta 1913 v Spodnji Sorici. Mihael Frelih, rojen 12. septembra 1913 v Zgornji Sorici. Franc Gartner, rojen leta 1927. Janez Gartner, rojen 27. decembra 1906 v Zgornjih Danjah, pogrešan od zadnjih bojev leta 1945 na Primorskem. Leopold Grohar, rojen 14. novembra 1915 v Zgornji Sorici, umrl je 1. aprila 1945 v Mauthausnu. Jože Jensterle, ni podatkov Peter Kejžar, rojen 2. avgusta 1909 v Spodnji Sorici, padel je kot borec Cankarjev brigade 16. marca 1944 na Javorovici. Viktor Kejžar, rojen 28. oktobra 1910 v Spodnji Sorici, padel je 28. avgusta 1942 v Poljanski dolini. Alojz Markelj, rojen 20. junija 1909 v Zgornji Sorici, padel je 13. oktobra 1943 v Podborštu. Alojzij Šuštar, rojen 12. junija 1917 v Zgornji Sorici. Franc Šuštar, rojen 4. oktobra 1910 v Zgornji Sorici. Franc Šuštar, rojen 19. januarja 1914 v Zgornji Sorici. Franc Thaler, rojen 21. novembra 1914 v Spodnjih Danjah, padel je 1. maja 1945. Žrtve nasilja iz Sorice: Franc Frelih Vinko Gartnar Leopold Grohar, rojen 14. novembra 1915 v Zgornjih Gorjah, umrl je 1. aprila 1945 v Mauthausnu. Padli borci iz Davče: Peter Ambrožič, rojen 18. novembra 1925 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 18. januarja 1944, padel 29. junija 1944 v Ledinah na Idrijskem. Franc Bevk, rojen 17. februarja 1928 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil marca 1945, ujet in ustreljen 28. marca 1945 v Krnicah pri Novakih. Gabrijel Bevk, rojen 22. februarja 1928 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil marca 1945, ujet in ustreljen je bil v Jesenici na Primorskem. Peter Bevk, rojen 19. septembra 1926 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 12. marca 1945, padel je 28. marca 1945 v Krnicah pri Novakih. Štefan Biček, rojen 19. novembra 1923 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 12. julija 1943, padel je 29. junija 1944 pri Vrsniku. Ludvik Frelih, rojen 29. julija 1914 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je 1. avgusta 1944 pri Črnem Vrhu nad Idrijo. Peter Frelih, rojen 27. julija 1923 v Davči, mizarski pomočnik, v partizane je vstopil v začetku leta 1944, padel je 22. septembra 1944 na Žirovskem vrhu. Jože Hudolin, rojen 16. marca 1916 v Davči, gozdni delavec, v partizane je vstopil 4. maja 1943, padel je 16. avgusta 1943 na Črnem kalu pod Blegošem. Stanislav Hudolin, rojen 26. oktobra 1919 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 4. maja 1943, padel je 16. avgusta 1943 na Črnem kalu pod Blegošem. Štefan Jenstrle, rojen 24. decembra 1914 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1943, padel je na Žirovskem vrhu avgusta 1943. Jože Mohorič, rojen 21. marca 1901 v Davči, oglar, v partizane je vstopil marca 1945, padel je 27. marca 1945 v Davči. Ciril Peternelj, rojen 10. februarja 1923 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil jeseni 1943, ujet 18. novembra 1943 in ustreljen v Podporeznu. Janez Peternelj, rojen 26. novembra 1903 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1944, ujet in ustreljen je bil 25. marca 1945 v Jesenici na Primorskem. Janez Peternelj, rojen 28. junija 1928 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 17. marca 1945, padel je 3. aprila 1945 v Preski pri Črnem Vrhu nad Idrijo. Alojz Prezelj, rojen 26. maja 1923 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 28. junija 1943, ponesrečil se je z bombo 3. maja 1945 v Davči. Janko Prezelj, rojen 19. avgusta 1919 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 26. junija 1943, pogrešan je od avgusta 1943 na Žirovskem vrhu. Jernej Prezelj, rojen 22. avgusta 1917 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil junija 1944, padel je 17. januarja 1945 v Trnovskem gozdu. Peter Prezelj, rojen 15. februarja 1901 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil 14. oktobra 1943, pogrešan je od 22. novembra 1943 v Rovtah. Franc Šubic, rojen 27. januarja 1903 v Davči, kmet, v partizane je vstopil julija 1944, padel je 5. aprila 1945 na Otavniku pri Postojni. Jože Tušek, rojen 16. marca 1913 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil julija 1943, padel je avgusta 1943 na Žirovskem vrhu. Janez Valentinčič, rojen 25. februarja 1912 v Davči, kmečki delavec, v partizane je vstopil februarja 1944, ujet in ustreljen je bil 25. marca 1945 v Jesenici na Primorskem. Žrtve nasilja iz Davče: Ludvik Frelih, rojen 21. avgusta 1906 v Davči, kmet, aretiran 18. novembra 1943 in ustreljen v Podporeznu. Franc Jenstrle, rojen 19. septembra 1915 v Davči, gozdni delavec, aretiran je bil 9. marca 1942, umrl je 19. julija 1942 v Mauthausnu. Franc Peternelj, rojen 2. septembra 1919 v Davči, gozdni delavec, aretiran je bil 9. marca 1942, umrl je 7. avgusta 1942 v Gusnu. Franc Prezelj, rojen 14. septembra 1919 v Davči, kmečki delavec, aretiran je bil 29. marca 1945, nadaljnja usoda ni znana. Janez Šubic, rojen 15. oktobra 1910 v Davči, čevljar, aretiran 18. novembra 1943 in ustreljen v Podporeznu. Vir: Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 370-373. Povezava na spletno stran: http://zbnobskofjaloka.weebly.com/zala.html Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 269. |
Zali Log. Dostop od ceste 50 m po poti proti cerkvi na začetku vasi. |
v niši na sprednji strani stebra: IZ VAŠE SRČNE JE KRVI ZACVELA ZARJA DOMOVINI. O, HVALA VAM ZA LEPŠE DNI. ZA VAMI V NEMI BOLEČINI SRCE ŽALUJE, MISEL GOVORI: NE, NISTE MRTVI. VI LE SPITE, MED NAMI TISOČKRAT ŽIVITE. . pod nišo na vzhodni strani stebra: 9 NEPOZNANIH BORCEV GARIBALDINCEV PADLI L 1945 . na severni strani stebra: PADLI BORCI DAVČA AMBROŽIČ PETER BEVK PETER BEVK GABRIEL BEVK FRANC BIČEK ŠTEFAN FRELIH LUDVIK GOLJA FRANC HUDOLIN JOŽE HUDOLIN STANKO JENSTRLE ŠTEFAN MOHORIČ JOŽE PETERNELJ JANEZ PETERNELJ JANEZ PETERNELJ CIRIL PREZELJ JERNEJ ŠUBIC FRANC TUŠEK JOŽE VALENTINČIČ JANEZ PREZELJ PETER ZALI LOG FRELIH FRANC FRELIH JANEZ FLORJANČIČ MATEVŽ HABJAN JANEZ HUDOLIN JOŽE KENDA JANEZ KOBLAR PETER KOBLAR MATEVŽ KOBLAR FRANC MEDIŽEVEC URBAN VEBER JANEZ ZUPANC KAROL ZUPANC JANEZ ZUPANC JOŽE . pod nišo na južni strani stebra: PADLI BORCI SORICA DEMŠAR JANKO FRELIHMIHA GARTNER FRANC GARTNER JANEZ JENSTRLE JOŽE KEJŽAR PETER KEJŽAR VIKTOR MARKELJ ALOJZ ŠUŠTAR ALOJZIJ ŠUŠTAR FRANC ŠUŠTR FRANC TALER FRANC . na zahodni strani stebra: ŽRTVE NASILJA DAVČA FRELIH LUDVIK FRELIH FRANC FRELIH PETER JENSTRLE FRANC PETERNELJ FRANC PREZELJ FRANC PREZELJ JANKO PREZELJ ALOJZ ŠUBIC JANEZ ZALI LOG CEFERIN MATEVŽ ČEMAŽAR MATEVŽ GASER ŠTEFAN GASER MATEVŽ KEMPERLE FRANC LAVTAR ANICA KOBLAR JANEZ RANT FRANC RANT ANTON RANT MARICA ŽBONTAR IVAN SORICA FRELIH FRANC GARTNER VINKO GROHAR LEOPOLD |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Franc Podnar |
29.7.2023. 00:00 |
— |
Skupaj sta padla v partizanih istega dne, pa vendar vsak sebi, Loški razgledi 37 (1990), 314.
M.Kermavnar, 29.7.2023, dodal napis na spomeniku in fotografije 4/1 do 4/5 Zdenke Primožič |
Spomenik |
Železniki |
K. o. 2072 Zali Log, parc. št. 27/3, lastnik: |
|
Narodni heroj Jože Lacko, Sveti Jurij ob Ščavnici |
Na kiparski koloniji Od Gubca do Lacka pri Svetem Juriju ob Ščavnici leta 1972 je kipar Drago Košir iz Sodražice iz lesa izdelal kip Jožeta Lacka. Predstavlja ujetega in vklenjenega partizana Jožeta Lacka z obvezano glavo, kakršnega so Nemci razkazovali po Ptuju. Postavljen je na mesto, s katerega je govoril na slovesnosti ob otvoritvi doma Matije Gubca 30. julija 1939. leta. Kip so postavili in odkrili leta 1973. Leseni kip je najbrž propadel, namesto njega je tu kovinska skulptura. |
Nasproti doma Matije Gubca, ki je na Ulici Bratka Krefta 3, Sveti Jurij ob Ščavnici |
1939 1941 1945 1978 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak 24. junij 2020 |
1.10.2024. 00:00 |
— |
27.VIII.2021 slikal in slike 18.II.2022 dodal Bor1974
Dodal sveži sliki M. Hladnik 1. 10. 2024 |
Lesen kip
Kovinska skulptura |
Sveti Jurij ob Ščavnici |
k.O.: -SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI, št.parc.:645/2 |
|
ZREČE-Padlim za svobodo |
Konjiška planinska pot, 12 |
Včasih je stal pred tovarno UNIOR, zdaj stoji nad cesto ter nad bencinskim servisom. |
SLAVA PADLIM ZA SVOBODO VINTER BORIS KOMANDANT ŠLANDROVE BRIGADE ZREČE HREN MARTIN-HUS DUŠAN-MRAVLJAK MILAN-OROŽ ALOJZ-DR. POKORN MIRKO-POKORN KATJA-VUHERER DRAGO-VIŠNER ALBIN-RADANA VAS: BRGLEZ AVGUST-LAJLER ALOJZ-OČKO IVAN-PEKOŠEK MARTIN PADEŠKI VRH: BRDNIK LEOPOLD-MERNIK FRANC-RAVNJAK JOŽEF RESNIK HREN ALOJZ-ŠVAB MARTIN SKOMARJE: KAMENIK STANKO-LEDINEK JAKOB-MIKEK PAVEL-ŠVAB KARL-VODOVNIK ALOJZ KOROŠKA VAS: KROPEJ JOŽEF-MERNIK JURIJ-RUTNIK JANEZ DOBROVA: KALEB DOMINIK-OROŽ MAKS-OROŽ VIKTOR-PODGRAJŠEK IGNAC LOŠKA GORA: KOS FRANC GRAČIČ: LAMUT VLADIMIR PLANINA: MRAINŠEK FRANC-SADEK STANKO KUNIGUNDA: MERNIK ANTON RESNIK: RUTOVNIK MATEVŽ RADANA VAS: KROPEJ JANEZ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik; Bor1974, 29.IX.2020, slike 2, 3 in 4-17.X.2020
22.marec dopolnil podatke D.Divjak
12.9.2021 dopolnil S.Gradišnik. |
22.3.2021. 00:00 |
— |
22.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak
12.9.2021 dodal fotografije, manjka črka S.
S.Gradišnik. |
Kip |
Zreče |
K.o.: 1100-ZREČE, št.parc.: 884/2 |
.jpg){kind=link}
.jpg){kind=link}
.jpg){kind=link}