| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Grobišče padlih borcev, Dorfarje |
Na vaškem pokopališču je urejeno grobišče petih partizanov. Spominska plošča (100 cm x 65 cm) je iz belega marmorja. Poleg bronastega znaka ZB je ob strani vklesan stiliziran meč kot simbol častnega bojevanja. Vklesan napis je pozlačen. V ta grob so bili leta 1945 pokopani prekopani partizani, ki so padli pri Rdečem mlinu v Spodnjem Bitnju in po bližnjih hribih. Načrt za nagrobno ploščo je napravil gradbeni tehnik Metod Oblak. Odkritje je bilo 16. junija 1952. VIRI: Pomniki narodnega osvobodilnega boja v občini Kranj, str. 197-198. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 235. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=22368 EŠD: 22368 Avtor verzov na spomeniku je Tone Šifrer, slovenski pesnik, pisatelj in esejist, * 8. junij 1911, Žabnica, † 20. april 1942, Mauthausen (Iz Wikipedije, proste enciklopedije) |
Pokopališče leži zahodno od cerkve sv. Urha, južno od ceste Škofja Loka - Kranj, na Dorfarskem polju. Grobišče je v severozahodnem vogalu pokopališča. |
ZA SVOBODO DOMOVINE SO DALI ŽIVLJENJE JERUC JOŽE roj. 13.11. 1917 padel 27. 3. 1942 FIDERER JANKO roj. 18. 5. 1922 padel 17. 3. 1943 ROZMAN MAKSA roj. 13. 2. 1921 padla 10.12. 1943 PODLESNIK NIKO roj. 20.11. 1913 padel 27. 3. 1942 EN NEPOZNAN PARTIZAN SLAVA PADLIM JUNAKOM . IN JE TO ZADNJI SPOMIN IN ZAHVALA, KO IZ KRVI IN TRPLJENJE JE POGNALA DRUGAČNA POMLAD IN JE ZRASEL NOV DAN TONE ŠIFRER |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Mihovec ZBNOB KO Žabnica, Lado Nikšič, avgust 2014 |
10.3.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 10.3.2023, na pobudo Zdenke Primožič dodal v opis podatke o avtorju verzov na spomeniku |
spominska plošča |
Škofja Loka |
K. o. 2028 Dorfarje, parc. št. 280/6 |
|
Lojze Verzel |
Februarja 1945 so partizani priredili na domačiji Jožefe Krašovec, št. 31, partizanski miting. Udeležencem je govoril Janko Jurkovič, član okrajnega odbora OF Ljutomer-Gornja Radgona in jih seznanil s političnimi dogodki doma in po svetu ter s pomembnimi sklepi II. zasedanja AVNOJ-a. V sadovnjaku Franca Pelca, ob cesti je postavljen spomenik Lojzetu Vrzelu, ki so ga vlasovci po mitingu ubili.
Po Sistory je datum smrti 27. 12. 1944. |
V vrtu za živo mejo pri hiši Franca Pelca, Dragotinci 29 a. Plošča je obrnjena proti živi meji, zakrivajo jo rože, če je ne bi pokazal domačin, je ne bi našla. |
V spomin našemu rojaku |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik, 17. 10. 2023, dopolnil opis. |
1.10.2024. 00:00 |
— |
Dodal slike in besedilo, popravil lokacijo na zemljevidu in označil kot obstoječe. M. Hladnik 1. 10. 2024 |
Spomenik |
Sveti Jurij ob Ščavnici |
— |
|
Josip Broz - Tito in konferenca KPJ |
V hiši Mihe Novaka v Tacnu je 9. in 10. junija 1939 potekalo državno posvetovanje vodstva KPJ. Na zasedanju, ki ga je vodil Miha Marinko, se je zbralo 31 udeležencev, med njimi delegati iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Vojvodine. Referate so imeli Edvard Kardelj, Ivo Lola Ribar, Franc Leskošek - Luka in Aleksandar Ranković. Josip Broz Tito je imel osrednji referat z naslovom Stanje v partiji. Na stavbi je bila v spomin na posvetovanje na pobudo občinskega odbora ZZB NOV Ljubljana-Šiška vzidana spominska plošča, ki je bila svečano odkrita 25. maja 1952. Plošče danes ni več na nekdanjem mestu. Viri: "Več tisoč ljudi na slavnosti v Tacnu", Slovenski poročevalec, 26. 5. 1952, str. 1 (vir slike 2) (povezava). Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 91-92. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 50-51. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 79-80 (vir slik 1 in 3). |
Plošča je bila vzidana na stavbi na Ulici bratov Novak 37 v Ljubljanskem Tacnu (nekoč naslov Tacen 4), vendar je tam več ni. |
V TEJ HIŠI JE JUNIJA 1939 TOVARIŠ TITO VODIL VSEDRŽAVNO PARTIJSKO KONFERENCO |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić |
3.5.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ljubljana |
— |
|
Novo mesto, Plošča okrožni tehniki |
Po aretaciji delavcev v ilegalni tehniki v hotelu Metropol je bila ustanovljena nova tehnika, ki se je ustalila v ilegalnem stanovanju okrožnega sekretarja KPS Novo mesto Viktorja Avblja-Rudija nad Oblakovo trgovino na Glavnem trgu. Tu je delovala do konca maja 1942, ko je okrožno vodstvo zapustilo mesto, znova pa je delo steklo na območju Šmarjete. Plošča na hiši št. 21 je bila odkrita leta 1952. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str. 147 |
Novo mesto, na hiši Glavni trg 21 |
TU STA BILA OD JESENI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 9. 5. 2021 |
27.7.2021. 00:00 |
— |
Dodal slike in besedilo 27. 7. 2021. M. Hladnik |
Spominska plošča |
Novo mesto |
K. o. 1456 Novo mesto, parc. št. 1673 |
|
Spomenik žrtvam Orehovica pri Šentjerneju |
Arh. Dane Balkovec, svečano odkritje je bilo 1. maja 1951 (po drugem viru 1957) na pobudo KO ZB NOV Orehovica. Osrednji spomenik padlim pod Gorjanci je iz pokončnega kvadra in manjšega kamna nepravilnih oblik s plitvim reliefom. Posvečen je 36 borcem in aktivistom ter 15 žrtvam fašizma. Šepet časa: zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej, Šentjernej: Krajevni odbor ZZB in udeležencev NOV, 2002, str. 9. EŠD 8726 |
Pred osnovno šolo, ob cesti Orehovica - Hrastje. |
NI MAR BILO VAM NE SMRTI NE TRPLJENJA ZAHVALA VAM, KI STE PRELILI KRI
BORCI
OREHOVICA KORBAR KAREL RANGUS ANTON
BOŽIČ JOŽE JAKŠE ANTON
MASTNIK JOŽE ZAGORC JANEZ ZORKO JANEZ
HRASTJE SREBRNJAK FRANC FRANKO JANEZ
FRANKO VIKTOR FRANKO FRANC
TOLSTI VRH DULAR ANTON KRANJC FRANC
MEDLE FRANČIŠKA ŠIŠKO MARTIN
ZAGORC FRANC
CEROVI LOG MIKLAVČIČ FRANC
PRAPROČE MEDLE FRANC
POLHOVICA GRUBAR JANEZ POLČAR FRANC
GOR. STARA VAS LUZAR ANTON
DOL. MOKRO POLJE PAVLIN FRANC
NI MAR BILO VAM SMRTI NE TRPLJENJA
AKTIVISTI
OREHOVICA ZAGORC STANKO
TOLSTI VRH GORJANC ALOJZ
GOR. STARA VAS KOSMAČ JANEZ KOSMAČ JOŽE
PRAPROČE NANIČ FRANC RADOVAN FRANC
POLHOVICA ERŠTE ALBIN GRUBAR FRANC
ZAPUŽE KOŽELJ STANKO
LOKA PAVLIČ JOŽE
CEROVI LOG BREGAR FRANC GORIŠEK MARTIN
LIPEJ JOŽE
GOR. MOKRO POLJE AMBROŽIČ JOŽE
ŽRTVE
CEROVI LOG BRATKOVIČ MARIJA ERJAVEC MARIJA
ERJAVEC IVAN
LOKA RADOVAN MARTIN PAVLIČ ANA PAVLIČ JOŽE
POLHOVICA TURK FRANC
GOR. STARA VAS UČJAK ANTON
ZAPUŽE SIMONČIČ MARTIN
TOLSTI VRH BOŽIČ FRANC MALI JOŽE
PRAPROČE ZORAN PEPCA RAJK FRANC
KUPLENIK JOŽE PRISTAVE JERELE MARTIN
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 27.04.2019, nedokončano
31. 8. 2020 fotografije in besedilo vnesel A. Petrovič |
31.8.2020. 00:00 |
— |
— |
— |
Šentjernej |
— |
|
LIPNIK 3a - spominsko znamenje Okrožni tehniki Okrožnega odbora OF Novo mesto |
EŠD: ni Kamnita plošča, svetle barve, velikosti 0,40 m x 0,60 m, z vklesanim napisom, je vzidana na obcestni strani hiše št. Lipnik 3a, med vrati glavnega vhoda in vrati v pomožne prostore, 1,80 m od tal. Čez cesto nasproti hiše Lipnik 3a, je ob cesti še spominsko znamenje - spomenik padlemu Eržek Mihi. V hiši Marije Eršte na Lipniku, Kuharjevi zidanici, je v letu 1944 delovala
tehnika okrožnega odbora OF Novo mesto. Spominska plošča na Erštetovi hiši, št.
3, je urejena po zamisli Jožeta Zamljena, on je prispeval tudi besedilo; odkrita
15.5.1954. |
Trebnje - Češnjevek (tudi Črešnjevek) Meglenik - Lipnik 3a,
|
V TEJ HIŠI JE BILA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 16.12.2023, po obvestilu Zdenke Primožič
T.Bizjak in L.Strajnar - 23.5.2024 |
23.5.2024. 00:00 |
— |
Nekdanja Kuharjeva zidanica na Erštetovi hiši Lipnik št.3, je sedaj stanovanjska hiša v lasti družine Žurga, naslov Lipnik št.3a. |
plošča, kamen-memorialna dediščina |
Trebnje |
k.o.1418 - Lukovek
parc. št.: 2944/3 |
|
Mengeš - Grobišče talcev na Zaloki |
Grobišče tridesetih talcev, ustreljenih tu 1944. Pripeljali so jih iz zaporov v Begunjah. Zvezali so jih po pet in jih postrelili s strojnico, medtem ko so morali teči proti Pšati. Oficir je potem še vsakega posebej ustrelil v glavo in jih pustil ležati do večera, ko so jih pokopali v skupinski grob. Kljub prepovedi so ga domačini okrasili s cvetjem. Poboj je bil maščevanje za partizansko likvidacijo šestih okupatorjevih sodelavcev, pred tem aktivistov OF. To so bili Slavko Kvartič in Bojan Sever iz Domžal, Alojz Mejač iz Komende, Franc Lipar iz Nasovč, Alojz Plemelj iz Cerkelj, Franc Polak iz Mengša. Eno skupino so justificirali pod sv. Trojico, drugo na Gobavici 29. nov. 1943, trupla pa so zmetali v brezno. Decembra so tu ustrelili še Janeza Savška, belogardistična simpatizerja Stanka Rihterja in Franca Šuštarja. Po krvavi rokavici so Nemci našli trupla in jih izvlekli iz brezna, nato pa za kazen 8. jan. 1944 postrelili talce. Bronasti kip je izdelal Jakob Savinšek. Na petih granitnih ploščah so imena talcev, na šesti pa datum eksekucije. Spomenik je bil odkrit 15. maja 1949.
Fotografija 4/3: Avtor ni naveden, Spomenik talcem v Mengšu, Občinski poročevalec, Leto VIII, Posebna številka, Domžale, 15. junija 1969, 1969, str. 6–7/16. Elektronski vir: Občinski poročevalec, Posebna številka15. junij 1969, str. 6–7 Dostop: 5. 3. 2024. |
Ob robu gozdnatega hriba Gobavica, zahodno od skakalnic na Zaloki pri Mengšu. Dostop do skakalnic z avtom od mosta čez Pšato na cesti Kranj-Mengeš, od tod naprej 100 m peš po stezi.
Pod skakalnico je tudi spomenik štirim mladim skakalcem, ki so umrli v prometni nesreči 1998. |
prvi kamen 8.1.1944 SO PRELILI KRI ZA SVOBODO TALCI . drugi kamen SPARAVELLI JULIO ŠILER ANTON ŠINIGOJ BOJAN ŠUŠTAR FRANC TRUSSINI GUERIAN URŠIČ VINCENC . tretji kamen OKORN KAREL PETRIČ IVAN POŽAR JOŽEF RAHOJ FRANC ROJC ANTON SIMČIČ LADISLAV . četrti kamen KRAŠOVEC LEOPOLD LACER IVAN LOVŠIN JAKOB MEDVEŠČAK ANTON MRAK FRANC NOSAN IVAN . peti kamen FLORJANČIČ IVAN GIONETTI VIKTOR GOLOB FRANC JANC FLORIAN JERŠIN IVAN KOBAL STANISLAV . šesti kamen ACCERBONI MARIO BELJAN KAREL BRCAR FRANC BRIZIL IVAN BRUS MILAN ČESEN KAREL |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 7. 2018 |
15.12.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 7.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal povezavo na članek v časopisu in fotografijo 4/3 iz leta 1969.
M.Kermavnar, 15. 12. 2024, po predlogi Mojce Luštrek popravil bededilo na spomeniku in dodal kolaže 3/2, 4/4 in 4/5 Luštrek Janija. |
nagrobniki in kip talca |
Mengeš |
1938 MENGEŠ, 1917/3 |
|
Kapelski Vrh, spomenik padlim borcem v NOV in žrtvam fašizma |
Prebivalci Kapelskega vrha in okolice so se v precejšnjem številu priključili borcem za svobodo. To nam dokazuje velik krvni davek, ki so ga žrtvovali prebivalci teh krajev. V bivši občini je izgubilo življenje skupaj 39 ljudi, od tega jih je 13 padlo, 26 pa jih je bilo ustreljenih kot talcev. Večina talcev je bila ustreljenih na domačih tleh, to je v Slovenskih goricah. Največ ljudi je žrtvovala vas Hrastje Mota in sicer 9, iz Očeslavcev pa jih je bilo 7. Največ so jih ubili zadnje leto vojne, to je spomladi 1945. Spomenik je bil odkrit leta 1954.
Spomenik je bil preseljen na pokopališče Kapelski Vrh. |
V središču naselja, ob parkirišču je manjši park s spomenikom, v bližini je trgovina Mercator. |
VSI TIHI MRTVI ŽRTVAM NOB IZ BIVŠE RADENSKE . |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
D.Divjak 21.junij 2020
Dopolnil D.Divjak, 16. november 2020, 30. november 2020
dopolnl M. Hladnik 5. 12. 2020
S.Gradišnik, 18. 10. 2023 |
2.10.2024. 00:00 |
— |
16.11.2020-dopolnil tekst s plošče, D.Divjak
30.11.2020-dodal posnetka, D.Divjak
5. 12. 2020 -- župan Roman Leljak je samovoljno porušil spomenik z obljubo, da ga do konca leta 2020 prestavi na drugo mesto. -- M. Hladnik po zapisniku krajevne organizacije ZB .
M. Kermavnar, 6.3.2021: Do konca leta 2020 je bil spomenik preseljen na novo lokacijo manjšega parka
v okviru pokopališča na Kapeli.
S.Gradišnik, stara lokacija spomenika, ki je bil pozneje prestavljen na vaško pokopališče, 18.10.2023
Povezal staro in novo lokacijo spomenika M. Hladnik 2. 10. 2024
|
Spomenik |
Radenci |
K.o.: 202-KAPELSKI VRH, št. parc.: 291/4 |
|
Matija Blejc - Matevž |
Blejčev grob je v obliki nizkega peterokotnika z brinom na sredi. Odkrit 27. julija 1964. Besedilo je sestavil France Bevk.
.Geslo: herojgrob1234 |
Severno od cerkve sv. Mihaela, vzhodno od male kapelice rodbine Stare (siva streha), v bližini drugih dveh partizanskih grobov.
Iskalnik grobov: MENGEŠ, P:C, V:006, S:003 |
KoT CVET SI VSTAL IZ RoDNIH TAL TUKAJ POČIVA KOMANDANT KOKRŠKEGA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 9. 8. 2018 |
15.12.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 15.7.2023, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 Zdenke Primožič |
šesterokotni kamen |
Mengeš |
1938 MENGEŠ, 273 |
|
Apače |
Besedilo na starem spomeniku: Na tem mestu počivata borca II. grupe odredov, padla 25. 8. 1942 v borbi za svobodo slovenskega ljudstva. Slava padlima junakoma. Padla partizana sta bila četni komisar v Kranjčevem bataljonu Jože Vidergar - Senko in borec z imenom Škorc. Bila sta prva dva padla partizana na Koroškem. II. grupa odredov se je znašla na Koroškem pri poskusu preboja z Dolenjske na Štajersko, potem ko ji na južni strani Karavank to ni uspelo. Partizani so se utaborili nad kmetijo Lesjak na Robežah. V spopadu naj bi padlo 10 Nemcev. Vidergar je bil doma iz Polja pri Ljubljani, ilegalno ime si je nadel po hčerki. Ranjen v trebuh se je z bombo sam pokončal. Prvo ime na spomeniku je Jožef Kanzian, najstarejši Lesjakov sin, ki je padel 28. 12. 1944 na Zavrhu. Tam je na spominski plošči pisalo: Jožef Kanzian, p. d. Lesjakov sin v Robežah, je na tem mestu izgubil mlado življenje, ki mu ga je vzela kroglja, ko jo je sprožil hitlerjanski hlapec. Rojen 2. 9. 1927, padel 28. 12. 1944. Padlim za svobodo, 22-24
|
Pokopališče v Apačah (Abtei), Avstrija
hiša v bližini: Gallizien, Abtei 2 |
PADLIM JOŽEF KANZIJAN ŠKORC JOŽE VIDERGAR SENKO ZVEZA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano nedokončano |
1.5.2021. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 20.10.2022, fotografiji 2 in 3 |
klesan kamniti blok z reliefom |
Avstrija |
— |
|
Ljubljana - Padli delavci Tovarne kleja |
Spominska plošča dvanajstim padlim borcem, talcem in internirancem, ki so
delali v Tovarni kleja, je bila odkrita leta 1949 na pročelju tovarne na
Šmartinski cesti 50. Kasneje je bila prestavljena na Žale. |
Na pokopališču Žale v vogalu polja C90, na notranji strani zidu. |
(zvezda) ZA SVOBODO DOMOVINE SO DAROVALI ŽIVLJENJE BORCI - PARTIZANI DOVČ RADO HERFORT IVAN MOŽINA FRANC OVSENJAK JANEZ PER CVETKO TURK IVAN GODEC FRANC TALCI JEREB ANTON INTERNIRANCI RUDOLF IVAN RATAJC MIHAEL BOZOVIČAR URBAN PER MARIJA . SLAVA PADLIM JUNAKOM 1941 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 30.3.2022 |
30.3.2022. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 24.12.2022, dodal fotografijo 3/2 Mojce Luštrek |
Spominska plošča |
Ljubljana |
K.o.: 1735 - STOŽICE, št.parc.: 1633/10 |
|
Dolnji Suhor, pokopališče, Govednik Anton |
SIstory navaja: Ime in priimek: Anton Govednik, Oče: Anton, Mati: Marija, Datum rojstva: 22.05.1919, Kraj rojstva: Dolnji Suhor pri Metliki, Kraj bivanja: Dolnji Suhor pri Metliki, Zakonski stan: samski, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 05.12.1944, Kraj smrti / izginotja: Šentjanž-Krmelj, Kraj pokopa: Sv. Jakob »3. GOVEDNIK Anton, komandir 1. čete 3. bataljona. Doma je bil iz Suhorja pri Metliki. Ob napadu na Šentjanž 5. decembra 1944 je bil težko ranjen. Soborci so ga uspeli izvleči iz boja, a je kmalu umrl. (Vir: M. Pavlin, 15. brigada, str. 341)« (Silvo Grgić, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – 1. del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije v Ljubljani, 2002, str. 276) |
Pokopališče Dolnji Suhor, severno od cerkvenega zvonika, ob zidu zunaj starega dela pokopališča
Hiša v bližini: Bereča vas 73
|
GOVEDNIK |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 16. 11. 2023, po slikah in besedilu Mojce Luštrek |
2.10.2024. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 2. 10. 2024 dopolnila Opis s podatki iz knjige Zločini okupatorjevih sodelavcev. |
družinski nagrobnik |
Metlika |
K. o. 1505 Bušinja vas, parc. št. 3223/7 |
|
Grob štirih borcev |
Ena plošča je bila očitno naknadno dodana; navedeni sta le 2 imeni padlih borcev. Ploščo Ivanu Reberniku so postavili njegovi svojci, ploščo štirim padlim borcem pa pionirji Osnovne šole Rudolfa Robnika v Poljanah nad Škofjo Loko. Tu so padli Ivan Rebernik, Karol Zim Silni, Viktor Srečnik in Ludvik Benedičič. Trupla so pokopali po vojni na rob gozda v Dobjem pri Srednji vasi na drugi strani Sore.
|
Iz Žabje vasi naprej ob potoku mimo modro pobarvanega kozolca na travniku na drugi strani potoka. Čez potok levo zavije pešpot proti Vinharjem, a mi pri kažipotu za Vinharje skrenemo levo v smrekov gozd približno 200 m navzgor ob suhi strugi potoka; grob se nahaja v Čudetovem gozdu v Žabenski grabi. |
Tukaj počivajo štirje borci Poljanske čete padli 23. III. 1942 Slava jim! Pionirji osnovne šole Rudolfa Robnika Rebernik Ivan X 16. 8. 1921-23. 3. 1944 Srečnik Viktor 1913-1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik |
7.2.2022. 00:00 |
— |
Grobišče petih borcev, projektant Franc Potočnik, uredili svojci, odkrit 23. 3. 1955. Po kartoteki MNZ M. Hladnik 7.2. 2022 |
3-delni kamen |
Gorenja vas |
— |
|
Jevnica |
Spomenik, odkrit leta 1961, ima obliko visokega kvadrastega kamnitega obeliska, ki se na sredi rahlo razširi. Spredaj vklesano posvetilo z imeni v NOB padlih domačinov, ob straneh pa reliefni listnati vejici. EŠD 26797 |
Na peščeni ploščadi na južni strani križišča sredi vasi.
Hiša v bližini: Jevnica 33 |
V SPOMIN BENČIČ MARICA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 2. 8. 2017 |
16.12.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 16.12.2024, dopisal imena na spomeniku po fotografijah 3/2 do 3/5 Zdenke Primožič. |
steber |
Litija |
1837 KRESNIŠKI VRH, 1385/12 |
|
Murska Sobota-Judovski spotikavci:Bela, Laura in Liza Berger |
Ulica Staneta Rozmana, med št. 1 in 3, Murska Sobota
46° 39′ 40,88″ N, 16° 09′ 55,9″ E |
TUKAJ JE PREBIVAL BELA BERGER ROJ. 1877 ARETIRAN 26. IV. 1944 ODPELJAN V NAGYKANIZSO UMORJEN 22. V. 1944 V AUSCHWITZU . TUKAJ JE PREBIVALA LAURA BERGER ROJ. KAISER, 1889 ARETIRANA 26. IV. 1944 ODPELJANA V NAGYKANIZSO UMORJENA 22. V. 1944 V AUSCHWITZU . TUKAJ JE PREBIVAL ALIZA BERGER ROJ. 1910 ARETIRANA 26. IV. 1944 ODPELJANA V AUSCHWITZ, GLEIWITZ, BRESLAU, THERESIENSTADT OSVOBOJENA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
30.1.2021. 00:00 |
— |
— |
spotikavci |
Murska Sobota |
— |
||
TELOVADNICA TVD PARTIZAN – ARRIGONI |
Fotografija 1: Center Izola Telovadnica TVD Partizan »Podjetje TELOVADNICA TVD PARTIZAN – ARRIGONI je trajno zaprto.« Vir: TELOVADNICA TVD PARTIZAN - ARRIGONI, IZOLA Napisne table ni več na stavbi Dantejeva ulica 18. |
Izola, Dantejeva ulica 018 |
— |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
Bor1974, 25. 10. 2024 |
4.1.2025. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič, fotografije 3/1 do 3/3 in podatek s spletne strani o zaprtju podjetja.
|
Telovadnica |
Izola |
— |
|
Ustanovitev OF, Središče ob Dravi |
Na fasadi obnovljenega občinskega poslopja je ena izmed plošč tudi ta v spomin na ustanovitev OF v Središču ob Dravi. |
Na Trgu talcev 4, Središče ob Dravi na pročelju občinskega poslopja. |
SREDI NAJHUJŠEGA OKUPATORSKEGA NASILJA JE BILA NA POBUDO KOMUNISTIČNE PARTIJE DNE 12. OKTOBRA 1941 V TEM KRAJU USTANOVLJENA OSVOBODILNA FRONTA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 30. april 2020 |
25.9.2022. 00:00 |
— |
Leta 1941 je delovala pomembna postojanka OF pri inženirju Leopoldu Bercetu, ki je bil član
Komunistične partije Jugoslavije že od 1933. leta. Na njegovem domu so se sestajali številni aktivisti iz Prekmurja, Prlekije in Medjimurja. V NOG je sodelovala tudi njegova žena Milena. Nemci so kaj kmalu ugotovili, da sodelujeta v OF. Bila sta aretirana. Po mučenju in izsiljevanju so ju ustrelili; inženirja Berceta 30. 3. 1942, njegovo ženo pa 2. 10. 1942. Na domu Leopolda Berceta, št. 82, je organizacija AFŽ iz Središča ob Dravi odkrila spominsko ploščo 29. 11. 1947 [je to ta plošča?]. -- Vodnik 545. -- M. Hladnik 7. 5. 2021
Fotografije M. Hladnik 25. 9. 2022 |
Spominska plošča |
Središče ob Dravi |
K.o.: 338-SREDIŠČE , št.parc.:2723 |
|
Partizanska bolnica Pavla, Spomenik na Hudem polju |
Skala srčaste oblike je zagozdena v višini med troje kovinskih traverz. Zraven na tleh je kamen ledvičaste oblike z napisom. Avtor je arhitekt Stanko Kristl (podatek Zavoda za spomeniško varstvo Gorica). Datum odkritja: 20. 8. 1961 Foto: Miloš Kermavnar EŠD 4932 |
Spomenik je lociran na Hudem polju ob cesti preko Trnovskega gozda Vojsko – Predmeja, 6,5 km z Vojskega. (GPS 45°59'30.0"N 13°53'59.8"E) |
Na kamnu ledvičaste oblike: OD 1943 DO 1945 JE V TEH GOZDOVIH BOLNICA PAVLA S POMOČJO DOMAČINOV SPREJELA IN ZDRAVILA 954 RANJENIH PARTIZANOV Na kamnu srčaste oblike: SVPB "PAVLA" |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 21.10.2019, dop. M. Hladnik 6. 12. 2020, slogovni popravki M. Luštrek 15. 2. 2021 |
15.2.2021. 00:00 |
— |
Združenje borcev za vrednote NOB Idrija - Cerkno, Društvo vojnih invalidov severne Primorske Nova Gorica, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Idrija - Cerkno in Planinsko društvo Idrija so na Hudem polju 29. avgusta 2020 pripravili 38. srečanje osebja, ranjencev in prijateljev slovenskih vojnih partizanskih bolnic Pavla in Franja, na Vojščici pa končali 37. pohod po poteh prenosa ranjencev.
Zbrane na Hudem polju so nagovorili Franc Anderlič, predsednik Društva vojnih invalidov severne Primorske, Vlado Pegan, generalni sekretar ZDVIS, Ermando Ferletič, predsednik DVI Tržič, Violino Pierino, predsednik DVI Furlanije - Julijske krajine, predstavnik Ruske federacije polkovnik Aleksander Mališev in Ingrid Kašca Bucik, predsednica Društva prijateljev partizanskih bolnišnic, ki je prireditev tudi vodila. Udeležencem, med njimi so bili tudi preživeli ranjenci, je spregovoril Marko Lah, sin zdravnice Pavle Jerina Lah. -- Svobodna beseda sept. 2020 -- https://www.svobodnabeseda.si/wp-content/uploads/2020/10/sb59-web.pdf |
Spomenik |
Idrija |
K. o. 2355 Vojsko, parc. št. 603/1 |
|
Dvor pri Polhovem Gradcu, pokopališče, Trobec Jaka |
datum rojstva: 20. 4. 1914, kraj rojstva: Log, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: Dolomitski odred, datum smrti: 11. 7. 1942, kraj smrti: Dvor, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Italijanske okupacijske enote |
Pokopališče Dvor pri Polhovem Gradcu, desno od pokopališkega vhoda, ob zidu, ki meji na novi del pokopališča, 1. grob z leve strani vrste ob zidu.
Hiša v Bližini: Dvor pri Polhovem Gradcu 15
|
[križ] Spominek postavil |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 3.6.2025, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič |
3.6.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Dobrova-Polhov Gradec |
K. o. 1983 BABNA GORA, parc. št. *1/2 |
|
Čolnišče – Spomenik talcem |
Po eni od izdaj, ki jo je zakrivila Klinčeva, so izselili nekaj družin, ki so sodelovale z OF. Posledica je bila likvidacija, ki se je zgodila ponoči. Partizani so hlapcu Bašu ukazali, naj vse otroke odpelje k sosedu Zupančiču (Gašperju). Najstarejši sin je ušel nazaj k staršema, tako da so vse tri ubili. Otroka bi sicer pustil pri življenju, a si je smrtno obsodbo podpisal, ker je prepoznal likvidatorja.Ni bilo treba dolgo čakati na povračilni ukrep. Nemci so iz trboveljskega zapora pripeljali osem talcev. Natvezili so jim, da jih bodo izpustili, zato so med potjo prepevali. Toda v resnici so jih peljali na streljanje v Čolnišče.Vir: Boštjan Grošelj, Pomniki viharja, str. 31. |
Spomenik leži na začetku vasi (sever) ob glavni cesti Zagorje - Šentlambert, tik pod staro gostilno Vrtačnik. |
BRVAR FRANC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dopolnil D.Divjak, 24. julij 2020
Spomenik obiskal in slike dodal: Janez Jani Majes 30.7.2020 |
30.7.2020. 21:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal opis in vir, 21.4. 2023 |
sestavljen spomenik |
Zagorje ob Savi |
K.o.: 1887-ŠENTLAMBERT, št.parc.: 1387 |
|
LJUBLJANA, PST - pomnik NOB ob Poti spominov in tovarištva št.102 |
Leta 1961 so delovni kolektivi postavili kamnite stebre. Vseh skupaj jih je 102. Danes celotna Pot meri 32,74 km. Prvotno je bila zasnovana kot zvezna ureditev okoli Ljubljane, a je na nekaterih delih trasa nesklenjena (nesklenjene poti je 2,26 km). Trasa ima sprehajalno-rekreacijsko ureditev. S tem so povezani mestni predeli, mestne zelene površine in zaledje z mestom. Sama Pot je načeloma prostorska konstanta, okoli nje pa se prostor spreminja (nove gradnje). Prostor okoli Poti so površine za šolstvo in zdravstvo, gozdne in rekreacijske površine, površine proizvodne, storitvene in posebne rabe, kmetijske površine, stanovanjske površine itd. Danes zna biti problematično to, da je trasa nesklenjena in pa, da se odvijajo posegi, ki degradirajo polni profil Poti oziroma okolico. Večji problem pa predstavlja zanemarjanje spomenikov. Nekateri spominski kamni so bili odstranjeni ali pa oskrunjeni, drugi pa so spet precej nedostopni in so skriti. (Vir: Simoneti, Maja, Krajnc, Urška, Vidic Luka. Pot, največja načrtovana javna zelena površina v Ljubljani. Ljubljana: Trajekt - zavod za prostorsko kulturo, 2008.) |
Ko se peščena PST nadaljuje proti Tržaški ulici. |
1942-1945 POSTAVIL DELOVNI KOLEKTIV TRG. PODJ. DOM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Petra Žemva, 13.12.2016. |
27.9.2020. 00:00 |
— |
Besedilo in dodatne slike M. Hladnik po podatkih Mojce Župančič. |
Betonski steber |
Ljubljana |
Vič, 1949/2 |
|
Sečovlje,Josip Križaj |
Josip Križaj se je rodil 13.marca 1911 v Koprivi na Krasu. Najprej se je šolal v salezijanski šoli v Ljubljani, kasneje pa je zaradi propada domače trgovine v Koprivi na Krasu prekinil šolanje in se vrnil domov. Delal v trgovini na Opčinah, kasneje pri svojem stricu v Ajdovščini. Že v mladih letih je izkazoval veselje do letenja. Jeseni leta 1929 je italijansko letalstvo razpisalo natečaj za pilote in nanj se je prijavil tudi Križaj. Po uspešnem zaključku šolanja v Capui pri Neaplju je 11.marca 1930 kot 139 od 339 kadetov položil izpit za pilota in dobil čin podčastnika, nato pa si v civilni šoli tovarne Breda pridobil pilotsko diplomo. Služil je med drugim tudi v eskadrilji, ki ji je poveljeval kasneje slavni letalec, maršal in kasnejši fašistični letalski minister Italo Balbo. Skupaj z njim je nastopal na mitingih, ki jih je Balbo prirejal v znak razkazovanja moči italijanskega letalstva svetu. Vendar pa se je medtem v Italiji okrepil fašizem in z njim je postalo vojaško okolje za Slovenca vse bolj neprijazno. Navkljub odličnim ocenam njegovih sposobnosti letenja (za Križaja je neki njegov poveljnik zapisal, da ni samo izjemen pilot, pač pa tudi zanesljiv in discipliniran vojak) je bila njegova prošnja za profesionalnega vojaškega pilota zavrnjena. Vse kar so mu bili Italijani pripravljeni ponuditi je bila uvrstitev v rezervno letalstvo, kar pa ni zadoščalo za apetite mladega, letenja željnega Križaja. Posledično se je tako krepilo njegovo protifašistično razmišljanje in začel je iskati možnosti za prebeg v Jugoslavijo. Leto 1930. Leto šolanja je minevalo. Bližali so se vojaški manevri. Piloti gojenci so postali vzemirjeni in nestrpno so pričakovali izbiro najboljših za manevre. Teh so se vedno udeležili visoki vojaški krogi. Poveljnik šole v Capui je izbral skupino gojencev, za svojega levega spremljevalca je določil Križaja. Skupina je poletela in izvedli so nekaj poletov in akrobacij. V enem od poletov je bila situacija za Križaja kot levega spremljevalca zelo neugodna, saj je moral preleteti nizko nad hangarjem, kar mu je tudi z rahlim manevrom lepo uspelo in takoj se je ponovno uspešno vključil v formacijo letal. To je pri vseh prisotnih sprožilo odobravanje prisebnosti in dobrega manevriranja pilota-gojenca. Ob tej priložnosti je dobil tudi medaljo za udeležbo na vojnih manevrih. V okviru vaj je sodeloval tudi na drugih mitingih. Medaljo za sodelovanje na mitingu aerokluba "Emilio Pensuti" je dobil v Milanu leta 1931. Ti dve medalji sta shranjeni v Vojnem muzeju Logatec. Priložnost za prebeg je izkoristil 25. junija 1932, ko je opravljal redne vojaške vaje, predpisane za rezervne pilote, na letališču Campoformido pri Vidmu. Križaj je namesto, da bi pristal na videmskem letališču, preletel državno mejo in v svojem Fiatu AS1 letel vse do Ljubljane. Nekaj časa je krožil nad mestom, potem pa je prepoznal stezo v Šiški in varno pristal. Po pristanku je takoj zaprosil za politični azil. Jugoslovanske oblasti so ga zaprle in zasliševale ter ga po nekaj mesecih konfinirale v Loznico ter Bjeljino v vzhodni Bosni. Medtem pa so mu v Italiji sodili v odsotnosti zaradi kraje letala in nezakonitega prečkanja meje - obsodba: 16 mesecev zapora. Sprva je življenje v Jugoslaviji pomenilo zanj razočaranje, namesto redne službe se je moral preživljati s priložnostnimi deli. Reven kot miš se je nekaj časa celo hranil v menzi Bjeljinske bolnišnice. Po dveh letih se je vrnil v Ljubljano k sestri Stanislavi. Istega leta so mu dali jugoslovansko državljanstvo in ga sprejeli v letalstvo, poslali so ga med izvidnike v Zemunu, priznali pa so mu tudi čin narednika. Leta 1936 se je pričela španska državljanska vojna in Križaj se je prijavil v mednarodne brigade. Sam je že predtem postal član organizacije TIGR in je bil eden od mnogih Slovencev, ki so bili pripravljeni bojevati se na strani španskih republikancev. Avgusta 1936 je bil že v Španiji, kjer so ga uvrstili v mednarodno eskadriljo Espana pri Madridu, kjer je kmalu dočakal prve boje. Letel je v prek sto bojnih misijah, v dveh od njih pa so ga sestrelili. Prvič je bil sestreljen 11. septembra in je z zadetim letalom Neuport 52 pristal na nekem travniku pri Talaveri. Sestrelil ga je italijanski as narednik Magistrini. Tudi pri drugi sestrelitvi 15. oktobra naj bi po nekaterih navedbah sodeloval Magistrini, vendar v njegovem letalskem dnevniku te sestrelitve ni zapisane. Je pa zapisana pri španskem letalskem asu Jose Garcia Morato nad letalom Leoire 46. Verjetno gre za pomoto pri identifikaciji letala, ker je teh letal v Španiji sodelovalo zelo malo. Vsega skupaj tri letala in nobeno od njih ni bilo 15. oktobra sestreljeno. Usodnega 15. oktobra je Križaj letel kot zaščita republikanskih bombnikov Potez 530. Z višine 3000 m so ga napadli trije italijanski lovci CR32 (Caccia Rosatelli CR32-Lovec Rosatelli CR32) Po prvem napadu sta ga zapustila oba njegova spremljevalca in sam se je moral boriti proti vsem trem nasprotnikom. Boj je trajal 15 minut in se končal z zmago Garcia Morata nad Križajevim lovcem Dewoitine D.371. Križaju se je ranjenemu sicer uspelo rešiti iz gorečega letala, vendar je pristal v rokah sovražnika in postal vojni ujetnik. V boju je izgubil dva prsta na nogi in pri odpiranju padala si je zlomil tri rebra. Med vožnjo na zaslišanje in v bolnišnico ga je posnel neki snemalec ameriške družbe Paramount Pictures in v objavljenem filmu, ki so ga kasneje prikazovali po svetu in tudi doma v Sloveniji, so znanci prepoznali Križaja in o tem obvestili njegovo sestro Marijo. Križaj je iz bolnišnice uspel poslati pismo svoji sestri Mariji Fajgel v Ajdovščino, v njem pa napisal, naj prepis pisma pošljejo sestri Stanki na Ptuj. V njem je zapisal, naj obvestijo poveljstvo eskadrilje Espana, da je bil sestreljen in da je živ. Sestra Stanka je ukrepala in v Parizu uspela, da so ga uvrstili na seznam za izmenjavo ujetnikov, kar se je obrestovalo po sedmih mesecih, ko so njega in še dva ruska pilota zamenjali za tri italijanske pilote. Križaj se je kmalu vrnil nazaj v Španijo, kjer je letel tudi z letalom Dewoitine D.371 ter so mu ruski inštruktorji zaupali vodenje ene od eskadrilj v zvezi z nalogami pri obrambi vzhodne španske obale. Kot poveljnik naj bi se zelo izkazal. Njegov pilot Luis Angosto Ortiz se ga je spominjal kot svojega poveljnika takole: »Bil je pogumen hladen in racionalen. Kljub njegovi strogosti smo ga zelo spoštovali.« Aprila 1938 se je vrnil v Jugoslavijo in se najprej zaposlil kot tajnik aerokluba v Somboru, kjer se je tudi usposobil v letenju s jadralnim letalom. Kot inštruktor letenja je poučeval na predvojaški pilotski šoli v Smederevski Palanki, kjer je leta 1939 izšolal tamkajšnji prvi razred gojencev jugoslovanskega vojnega letalstva. Med učenci se je spoznal tudi z bodočo ženo Jeleno Stefanović, s katero se je naslednje leto poročil. Njuna poroka aprila 1940 je bila prva zakonska zveza dveh letalcev v Kraljevini Jugoslaviji. Ob napadu na Jugoslavijo 6.aprila 1941 je bil mobiliziran in poslan na letališče pri Sarajevu, kjer pa zaradi vsesplošnega kaosa in nesposobnosti sploh ni bilo letal. Padel je v nemško ujetništvo in bil poslan v ujetniško taborišče, od koder mu je uspelo pobegniti in se vrniti v porušeni Beograd k ženi Jeleni. Po zasedbi dežele se je skupaj z ženo umaknil na podeželje. anuarja 1945 se je Križaj pridružil NOVJ. V Zemunu je decembra 1944 postal inštruktor letenja in poveljnik tretje eskadrilje 11. lovske divizije. Do konca 2. svetovne vojne se je udeleževal bojev na sremski fronti, za kar so ga avgusta 1945 odlikovali s redom hrabrosti in medaljo za hrabrost ter povišali v čin podporočnika. Po koncu vojne je njegova enota operativno delovala na letališču Velika Gorica pri Zagrebu, od koder je 9 junija 1945 z letalom DH 82 Tiger Moth poletel proti Ajdovščini. Po pristanku na ajdovskem letališču so ga navdušeno pozdravili domačini in partizanske oblasti so priredile partizanski piknik. Križaj je stal v letalski kabini in klical: »Čaven tu sem!« Maja 1947 je bila Križajeva skupina premeščena v Ljubljano. Lovci so vzletali z letališča Polje in iz letališča Pula. Križaj je takrat že imel čin kapetana, bil je pomočnik komandanta divizije za letenje, ter odgovoren za operativo. ne 8. oktobra 1948 je bil poslan na izvidniški polet, ker so se na območju Karlovca pripravljale vojaške vaje vojske FRJ. Ker je bilo vreme zelo neugodno za letenje, sprva Križaj ni bil pripravljen vzleteti, vendar je po ukazu poveljnika divizije le poletel, z napol pripravljenim letalom Jak-3. Letalo naj bi tisti dan že letelo in ni imelo dovolj goriva za polet. Sicer je bil na letališču na obisku tudi visoki general, ki je za vsako ceno vztrajal pri svoji odločitvi o Križajevem poletu, saj je bil Križaj zelo izkušen pilot in je imel več naleta kot vsa njegova eskadrilja skupaj. Ko je Križaj vzletel, se je nebo nad Ljubljano stemnilo in zelo pooblačilo. Križaj je nekaj časa krožil nad letališčem, vendar se je kot izkušen pilot usmeril proti Primorski. Verjetno je bil navajen letenja proti Pulju in se je zato usmeril tja. Letalo je na poti strmoglavilo na južno pobočje Snežnika. Po nekaterih izjavah je letalu zmanjkalo goriva (Jaki so v tistem času lahko leteli samo dobro uro), po drugih pa naj bi bil namenoma poslan v tako imenovano "častno smrt". Po izginotju letala so iz letališča Polje organizirali iskalno akcijo in so po treh dneh le našli razbitine letala. Križaja so z vsemi vojaškimi častmi pokopali na pokopališču Žale v Ljubljani. Njegov častni vod so sestavljali njegovi najboljši piloti. Danes se po pilotu imenuje aeroklub v Ajdovščini, njegov spomenik stoji tudi na aerodromu Portorož. Ostanek krila je spomenik pod Snežnikom na sami slovensko hrvaški meji Vir: Josip Križaj. Wikipedija, prosta enciklopedija EŠD 22718 Geslo: prekomorci123 |
Doprsni kip Josipa Križaja se nahaja pred letališko upravno stavbo letališča Portorož v Sečovljah |
Spredaj: JOSIP KRIŽAJ 1911/1948 PILOT JUNAK ŠPANSKE REPUBLIKANSKE VOJSKE 1936-1939 IN NARODNOOSVOBODLINE VOJSKE JUGOSLAVIJE Na levi strani: JOSIP KRIŽAJ 1911/1948 PILOTA EROE DELL'ARMATA REPUBLICANA SPAGNOLA 1936-1939 E DELL'ARMATA DI LIBERAZIONE NAZIONALE JUGOSLAVA ERETTO DAGLI AVIATORI COMBATENTI DELLA EPL D'OLTREMARE 21 MAGGIO 1980 Na desni strani POSTAVILI LETALCI PREKOMORCI -BORCI NOVJ 21.MAJA 1980 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Česnik Bojan 13.2.2017 |
13.2.2017. 00:00 |
— |
— |
Doprsni kip |
Piran |
K. o. 2632 Sečovlje, parc. št. 6279/11 |
|
Jesenice - Spominski park Koroška Bela |
Spomenik na grobišču petih talcev, ki so jih Nemci 4. 9. 1941 pripeljali iz
begunjskih zaporov in jih ustrelili ob pokopališkem zidu, kot povračilni ukrep
za napad na nemškega vohune Janka Broveta iz Koroške Bele. 1961 opuščeno pokopališče je bilo 1976 preurejeno v spominski park z zelenico, grobiščem borcev NOV in ŽFN ter grobiščem s spomenikom 4. 9. 1941 ustreljenim petim talcem (plastika J. Torkar). Ureditev parka arh.Gregor Velepec. Vir: Arhiv ZB Jesenice. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 196. Fotografije: Marko Gričar, Petra Gričar. EŠD 5376 |
Desno ob cesti Ivana Cankarja, 200m od križišča s cesto talcev, ob vhodu v vrtec (enota Cilke Zupančič), SZ ob robu stadiona na Koroški Beli.
Hiša v bližini: Cesta Ivana Cankarja 4B |
Prva spominska plošča: Druga spominska plošča: . Nagrobniki: CVETKO BERGINC 1920 - 1945 BOREC NOV IGNAC PALČAR 1906 - 1945 BOREC NOV DRAGO KNIFIC 1925 - 1944 BOREC NOV MALČI MALENŠEK 1921 - 1945 BOREC NOV JOŽE ŠIROK 1908 - 1944 BOREC NOV ALBIN MEDJA 1907 - 1945 BOREC NOV IGNAC BRIŠAR 1914 - 1944 BOREC NOV TONE ŠTRUMBL 1920 - 1944 BOREC NOV EMIL RAINER 1923 - 1944 BOREC NOV PETER RUPAR 1924 - 1944 BOREC NOV JANEZ RUPAR 1925 - 1945 BOREC NOV JANKO PRETNAR 1913 - 1945 BOREC NOV IVAN KRISTAN 1924 - 1942 TALEC LEOPOLD KOVAČIČ 1927 - 1945 BOREC NOV LEOPOLD STRAŽIŠAR 1902 - 1942 KOMANDIR CANKARJEVE ČETE POLITKOMISAR GORENJSKEGA ODREDA. PADEL NA JEZERCIH POD TRIGLAVOM ZVONKO RAVNIK 1920 - 1945 BOREC NOV IVAN BAKOVNIK 1911 - 1945 BOREC NOV JOŽE ŽVAB 1909 - 1945 BOREC NOV FRANJO DEMŠAR 1904 - 1944 BOREC NOV JANEZ ŠMID 1902 - 1943 BOREC NOV JULKA JENSTRLE 1915 - 1942 BORKA NOV KRALJ IGNAC 1901 - 1942 LOJZE 1908 - 1942 BORCA NOV ANTON DOBRAVC 1921 - 1944 BOREC NOV IVAN MULEJ 1912 - 1942 AKTIVIST OF IN BOREC NOV SLAVKO LIKOVIČ 1919 - 1944 ČLAN VOS OKRAJA JESENICE VOLONTAR CIRIL 1924 - 1951 IVANKA KRNIČAR 1924 - 1944 AKTIVISTKA OKRAJA JESENICE CILKA ZUPANČIČ SONJA 1919 - 1944 AKTIVISTKA OKRAJA JESENICE MARA KELIH 1924 - 1944 ŽRTEV ČRNE ROKE RAJKO KELIH 1919 - 1944 BOREC NOV OTO KELIH 1915 - 1945 BOREC NOV EUGEN KELIH 1916 - 1944 BOREC NOV IVANA OBLAK 1898 - 1943 AKTIVISTKA OF ADOLF OBLAK 1912 - 1943 AKTIVIST OF STANISLAV SVETINA 1913 - 1944 BOREC NOV STANE POPIT 1913 - 1944 BOREC NOV ALBERT LUKIČ 1930 - 1945 ŽRTEV JOŽE LUKIČ 1926 - 1944 BOREC NOV GUSTELJ ŠTRAVS 1915 - 1943 AKTIVIST OF |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, 2. 7. 2018. |
11.4.2021. 00:00 |
— |
Dodal fotografije plošč 11. 4. 2021¸. -- M. Hladnik
M. Kermavnar, 21.11.2022, dodal fotografiji 4/3 in 4/4 ter združil obstoječe fotografije M. Hladnika v kolaž in v isti ločlivosti naložil na mesti fotografij 4/1 in 4/2. |
Bronasta skulptura, dve spominski plošči na ostankih starega pokopališkega zidu in niz nagrobnih plošč z imeni borcev in žrtev NOB. |
Jesenice |
2178 KOROŠKA BELA, 288/1 |
|
Spomenik NOB Cerkvenjak |
Tri metre visok obelisk, v katerega so vklesana imena in kraji padlih domačinov, je bil odkrit leta 1961 (ali po EŠD 1962).
Spomenik je izdelal arhitekt ing. Lovše iz Maribora. Odkrit je bil 14. julija 1964. Cerkvenjak je imel pomembno vlogo med NOV, saj so skozenj potekale vezi z notranjostjo Slovenskih goric, s Pohorjem in Kozjakom. Že novembra 1941 so na tem območju ustanovili odbor OF. Aprila 1942 so ptujski komunisti osnovali slovenjegoriško četico, ki je po Slovenskih goricah izvedla več sabotažnih akcij. Borci te četice so 14. 7. 1942 napadli tudi orožniško patruljo v Stanetincih pri Cerkvenjaku. V spopadu sta bila ubita dva nemška orožnika. Akcija je okupatorja silno vznemirila. Napel je vse moči, da bi izsledil napadalce. Januarja 1945 so borci Lackovega odreda zopet napadli orožniško postajo Cerkvenjak, ker pa so se Nemci močno branili, orožniške postaje niso mogli zavzeti. Akcija pa je močno odmevala po Slovenskih goricah.
Na cerkvi v kraju je še plošča padlim v vojni 1941--1945, vendar na njej ni imen s tega spomenika. |
Spomenik stoji v centru Cerkvenjaka ob stavbi doma kulture (zadružnega doma), v kateri je tudi občina ter pošta, v križišču cest..
Cerkvenjak 25, 2236 Cerkvenjak |
Na desni strani spomenika: VELIK JE TA, KI SVOJ BOJ, TRPLJENJE POSVEČA ČLOVEŠTVU, DAR TVOJ NAJ V ČASTI ŽIVI. LJUDSTVO SLOVENSKIH GORIC Na sprednji strani spomenika: BORCI .FRANC DRUZOVIČ KARL ELBL VINKO KAPFER LUDVIK RAJŠP JOŽEF SLAČEK MIRKO TUŠAK JANEZ KUHAR TALCI IVAN BORKO MARTIN DRUZOVIČ JOŽEF KOCBEK MILJANA TOPLAK ANDREJ VRŠIČ KUPLEN FRANC Na podnožju: PRVI OBOROŽEN PARTIZANSKI NAPAD NA OKUPATORJA 14. VII. 1942 V CERKVENJAKU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Občina Cerkvenjak - 6. 5. 2017
Dopolnil D.Divjak, 14.november 2020, 2.avgust 2021 |
1.10.2024. 00:00 |
— |
14.11.2020-dopolnil podatke D.Divjak, 2.8.2021
Dodal napis na podnožju in svoje posnetke M. Hladnik 1. 10. 2024 |
kamnit steber |
Cerkvenjak |
541 Cerkvenjak, Občina Cerkvenjak, št. parc.: 152/8 |
|
Ruskemu vojaku, Ponikva |
Spominska plošča se nahaja ob kraški jami Zgornje Steske (Steska jama), kjer so pogumne mladenke med vojno zdravile hudo ranjenega Rusa, borca Tomšičeve brigade.
|
Spomenik se nahaja nad ribnikom Cokan v Steskah. Hiša v bližini: Studence 21A, Žalec |
NIKOLAJ KATANOV, RUSKI DRŽAVLJAN . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik, 07.09.2020 |
16.10.2023. 00:00 |
— |
Dopolnil besedilo in dodal fotografije, ki jih je poslal Danijel Jelen. M. Hladnik 10. 1. 2022, 16. 10. 2023
|
Spominska plošča |
Žalec |
— |
.jpg){kind=link}
.jpg){kind=link}
.jpg){kind=link}
