| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Lipsenj, pokopališče, grob Grebenc Alojzij |
SIstory navaja: Ime in priimek: Alojzij Grebenc, Oče: Janez, Mati: NULL, Priimek matere: NULL, Po domače: NULL, Datum rojstva: 12.06.1901, Kraj rojstva: Gradež pri Turjaku, Kraj bivanja: Lipsenj, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): orožnik, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 20.03.1944, Kraj smrti / izginotja: Moravče, Kraj pokopa: Lipsenj, Država pokopa: Slovenija
Geslo: nedokončano123 |
Po cesti iz Grahovega, preko Žerovnice do naselja Lipsenj, pri avtobusnem postajališču levo in do lokalnega pokopališča. Grob je na sredini leve strani, v drugi vrsti.. |
GREBENC ALOJZIJ Borec NOV *1901 +1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 26.9.2024, 2.10.2024 |
2.10.2024. 00:00 |
— |
D. Divjak dopolnil podatke 2.10.2024 |
Grob |
Cerknica |
K.o.:1679-LIPSENJ, št.parc.: 1348/2 |
|
Vitovlje, Spominsko znamenje borcu Mihajlu |
V kamnit zid je vzidana napisna plošča azerbejdžanskemu borcu Mehdiju Hüseynzadehu - Mihajlu, padlemu na tem mestu 2.11.1944. Ob zidu so postavljeni tudi kamniti deli portala kot del obeležja. Avtor je Darij Humar. Odkrit je bil 3.07.1983. Prenovljen 2017. EŠD 28449 https://sl.wikipedia.org/wiki/Mehdi_Hüseynzadə http://www.sloaz.si/SPIDocumentsList/O%20dru%C5%A1tvu/Gradivo/heroj-mihajlo.pdf |
Spomenik stoji na severovzhodnem koncu vasi Vitovlje. Hiša v bližini: Vitovlje 21a |
NA TEM MESTU JE 2.11.1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
24.4.2020. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 17.10.2021, dodal fotografije 1 - 4/1 |
— |
Nova Gorica |
K.o. Vitovlje, 1095 |
|
Rojstna hiša Frana Zwittra |
— |
Bela Cerkev 20, na zahodni fasadi hiše. |
SLOVENSKEMU KOROŠCU IN SLOVENKI SE JE V TEJ HIŠI RODIL . dr.FRAN ZWITTER 1905--1988 SLOVENSKI ZGODOVINAR PROFESOR NA UNIVERZI V LJUBLJANI PRVI DIREKTOR PARTIZANSKEGA ZNANSTVENEGA INŠTITUTA ČLAN SAZU |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 7. 1. 2020
4.1.2022 D.Divjak |
4.1.2022. 00:00 |
— |
4.1.2022 dopolnil podatke D.Divjak |
Spominska plošča |
Šmarješke Toplice |
K.o.: 1468 - BELA CERKEV, št.parc.: 2688/2 |
|
Knjižnica NOB |
Postojna je bogatejša za knjižnico zgodovine NOB in mladinskih delovnih brigad. Po vseh šolah, tako osnovnih kot srednjih, so začeli iz knjižnic načrtno metati knjige o vsem, kar je napisano o času med drugo svetovno vojno in po njej. Čeprav se je druga svetovna vojna uradno končala 9. maja 1945, se v našem parlamentu, kot kaže, še vedno ni končala in vsak desno usmerjeni politik je očitno tudi zgodovinar. Vir: FB "Primorske novice", Petra Vidrih, 10. 7. 2023. Franko Pleško se je po skoraj 40-letnem zbiranju knjig in literature o NOB odločil predati vso svojo zbirko, to je več kot 1500 knjig in nekaj umetniških del, v upanju, da bo knjižnica postala stičišče različnih generacij. Vir: SB, september, 2023. |
Postojna, Ulica 1. maja 2-b |
Knjižnica zgodovine NOB |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
1.10.2023. 00:00 |
— |
S.Gradišnik, dodal del besedila, 1. 19. 2023 |
objekt |
Postojna |
— |
|
Škofja Loka, pokopališče, Paulusovi |
Za Leopolda Paulusa Sistory navaja Datum smrti/izginotja: 20. 8. 1944 [datum smrti brata Stanislava – op. ZP], Kraj smrti/izginotja: Krn. »Paulus Leopold, 1919, Stara Loka, avtomehanik, v partizane aprila 1942, padel 9. 9. 1943 v Rakitnici pri Ribnici;« (Vincencij Demšar, Žrtve NOB v Škofji Loki, Loški razgledi, 1975, letnik 22, številka 1, str. 178) »Po prihodu s Travne gore 9. septembra zvečer je brigada zasedla izhodiščne položaje za napad na robu gozda, ki leži južno od ceste in kote 481. […] Nekaj ur kasneje, tik pred zoro, so naši znova napadli. Tokrat je bil napad bolje pripravljen. Udeležila sta se ga tudi bataljon Tomšičeve brigade s severne strani in 2. bataljon Gradnikove brigade, ki je skupaj z nekaterimi deli 2. bataljona Gorenjske brigade z jugovzhoda obšel začelje sovražnikove kolone in fašiste napadel še s severne strani. 'Vso noč smo čuli zven krampov in lopat; Italijani so gradili zaklone in si delali okope. […] Ko smo do ceste imeli še kakih trideset metrov, smo začeli metati bombe, takoj nato pa smo med vpitjem 'juriš, hura!' naskočili sovražnika. […] Na obzorju so se pokazali znaki novega jasnega dne. […] Na koncu kolone nenadoma odjekne še en strel. Nekdo priteče in poroča: 'Belogardist je ubil našega najboljšega borca!' To je naš pogumni tovariš Žalosten112), ki je še prejšnjega večera stavil s svojim komisarjem Vojkom,113) kdo bo močneje vpil 'juriš!, ko bomo naskočili Italijane.«
112) Bržkone je to bil Polde Paulus-Bedanec, doma iz Škofje Loke Ubil pa ga je neki fašist (iz spominov Ivana Franka Iztoka).
113) Stanko Petelin-Vojko.« (Stanko Petelin, Prešernova brigada, Knjižnica NOV in POS 11, Nova Gorica, 1967, str. 86, 87.
»Paulus Leopold, TVD Partizan Škofja Loka/Padli telovadci in športniki, Spominska obeležja padlim športnikom« (Miloš Rutar, Sodelovati in zmagati, Slovenski športniki v NOB, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str. 468. --------------------------------------------------------------------- Za Frančiško Čemažar Sistory navaja Kraj smrti/izginotja: Rottenfels am Main, Kraj pokopa: Rottenfels. »Paulus Frančiška, 1897, Stara Loka, gospodinja, izseljena 25. 7. 1943, umrla 3. 8. 1944 v Rottenfels am Main« (Vincencij Demšar, Žrtve NOB v Škofji Loki, Loški razgledi, 1975, letnik 22, številka 1, str. 178) »PREGLED TABORIŠČ V NEMČIJI, V KATERIH SO ŽIVELI IN TRPELI SLOVENSKI IZGNANCI, Frankovsko, Taborišča: Windsheim (Kurhaus), Forth b. Erlangen (Schullandheim), Burg Wernfels (Schloss), Gunzenhausen (Wurstfabrik), Rothenfels (Burg).« (Dr. Tone Ferenc, Izbrana dela, Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno, 2, Raznorodovanje, Uredil Mitja Ferenc, Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010, str. 214) ---------------------------------------------------------------------
Za Stanislava Paulusa Sistory navaja Ime in priimek: Stanko Paulus, Kraj smrti/izginotja: Rdeči Rob, Kraj pokopa: Rdeči Rob. »Paulus Stane, 1924, Škofja Loka, avtomehanik, v partizane februarja 1943, padel 1943 v Rakitnici pri Ribnici;« (Vincencij Demšar, Žrtve NOB v Škofji Loki, Loški razgledi, 1975, letnik 22, številka 1, str. 178) »Paulus Stane, TVD Partizan Škofja Loka/Padli telovadci in športniki, Spominska obeležja padlim športnikom« (Miloš Rutar, Sodelovati in zmagati, Slovenski športniki v NOB, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str. 468.
|
Mestno pokopališče Škofja Loka, Partizanska cesta 43.
Levo od kapele sredi pokopališča. (Pogled od glavnega vhoda) |
[križ] LEOPOLD FRANČIŠKA roj. ČEMAŽAR STANISLAV *7. 5. 1924 PADEL 20. 8. 1944
|
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 26.2.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
26.2.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Škofja Loka |
K. o. 2035 Škofja Loka, parc. št. 68 |
|
LOGATEC-Anton Pirnat in Jakob Trček
|
Na betonski kamniti podlagi v piramidni obliki je granitna plošča z zgoraj omenjenim napisom velikosti 40krat 50 cm. Na vrhu spomenika je petokraka zvezda. Črna roka je ubita Pirnata in Trčka ter ju vrgla vrgla v brezno Jačka,(ponikalnica potoka Logaščiča, ki je tik za tem spomenikom) arhiv ZB D.Logatec DOL.LOGATEC-Krajevna organizacija v Dol. Logatcu je 6. oktobra ( 1957-op.D.D.) spominsko ploščo dvema aktivistimo-Antonu Pirnatu in Jakobu Trčku, ki ju je 23. marca 1944. leta ubila "črna roka" ter ju vrgla v jamo "Jačko". Proslave so se udeležili svojci padlih in zastopniki organizacij, mnogo pa je bilo tudi upokojencev, ki soistega dne razvili svoj prapor. Sodelovala sta tudi godba na pihala in pevski zbor iz Logatca. Vir: Borec, KRATKE NOVICE, str.479, št.11/1957, EŠD 21519 |
V križišču Tržaške seste iz smeri Vrhnike zavijete levo po Tovarniški cest cca.300 m, kjer v križišču z ulico Jačka zavijete desno in po njej cca.100 m. Na desni strani poleg ograjenega podora Jačke je spomenik padlima. |
zvezda NA TEM MESTU JE 4. 4. 1944 ČRNA ROKA UBILA IN VRGLA V JAČKO ANTONA PIRNATA IN JAKOBA TRČKA. Krajevna organizacija ZZB NOV D. Logatec |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Pergovnik, april 2017, 13.4.2020
9.julij 2021 dopolnil D.Divjak |
27.10.2023. 00:00 |
— |
9.7.2021 dopolnil tekst D.Divjak
M.Kermavnar, 27.10.2023, dodal fotografije 3/2 do 3/5. |
spominska lošča na piramidnem spomeniku |
Logatec |
K.o.: 2017-DOLJNI LOGATEC, 1611/14,občina Logatec |
|
Glavna javka za partizanske enote, kurirske zveze in terenske organizacije OF na Dobrovljah in grob štirih borcev 4.operativne cone. |
Franc Dobrovnik-Brezovnik je kmet visoko na vzhodnem pobočju Dobrovelj. Javka pri tem kmetu se je imenovala Na Pugledu. Sem so prihajali kurirji s Kozjanskega, iz revirjev, s Koroške in z Moravške strani. Spomenik je oblikoval arhitekt Dušan Samec.Vir: Rado Zakonjšek-Cankar, Velika preizkušnja. |
Po lokalni cesti iz Prekope pri Vranskim v smeri Črete.Do domačije Brezovnik, Dobrovlje 31 - 7 km in nato še dodatnih 300m. Spomenik stoji desno ob cesti.Ali po lokalni cesti Letuš - Čreta do Destovske kapele - 11 km, kjer zavijemo levo mimo kmetije Destovnik in se peljemo še dodatnih 500 m. Spomenik stoji z leve strani ceste. |
TU SO POKOPANI ŠTIRJE BORCI OPERATIVNE CONE NOV PADLI V BOJIH PROTI OKUPATORJU 1941 - 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Sandi Grudnik - nedokončano
S.Gradišnik - dodal del besedila, 14.05.2021 |
4.6.2020. 00:00 |
— |
S. Gradišnik, dopolnil besedilo glavna javka. |
Kovinski valj visine 5 m |
Braslovče |
985 DOBROVLJE, 111/2 |
|
Spomenik padlim borcem na pokopališču Breznica |
Napis se nahaja na zgornjem delu marmornega spomenika v obliki Triglava. Na spodnjem delu spomenika so podatki 36 padlih borcev, talcev in drugih žrtev fašističnega nasilja, ki niso pokopani na pokopališču Breznica (priimek, ime, datum rojstva in datum smrti). Datum odkritja: 1949. Pod spomenikom je v treh vrstah razporejeno grobišče 32 padlih borcev, talcev in drugih žrtev fašističnega nasilja. Nagrobniki so označeni s priimkom in imenom, sliko, datumom rojstva in datumom smrti. Viri: Arhiv Združenja ZB NOB Jesenice. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 200. Fotografije: Marko Gričar. EŠD 5326 |
Cesta Begunje – Žirovnica, Breznica, na desni strani ceste ob cerkvi. Grobišče je v severnem delu pokopališča. |
V SPOMIN Od spodaj navzgor: Ludvik Pretnar, Franc Pretnar, Slavko Gašperin, Franc Ravnik, Franc Toman Sašo Bohinc, Jožef Justin, Jamez Zima, Katarina Dežman, Gabrijel Dežman Juli Obermajer, Ignac Zupan, Janko Rozman, Jakob Koselj, Leopold Jesenko Knafelj Ivan, Smolej Slavko, Zakrajšek Franc, Jakob Pristov Marija Vidic, Rudolf Lukan Jože Zupan, Vojko Školaris, Peter Selak Rudi Baloh Ladko Crnelič, Jožef Koder, Jožef Dolar, Ivan Dolar, Anton Hrovat Jožef Pintar [dodati še datume rojstva in smrti in fotografije] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Marko Gričar, 31. 3. 2017. |
14.11.2020. 00:00 |
— |
Dopolnil z imeni padlih in kolaži slik M. Hladnik 14. 11. 2020 |
Marmorni spomenik v obliki Triglava. |
Žirovnica |
— |
|
Ilegalna tehnika Savlje |
Ustanovitev ilegalne ciklostilne tehnike pri Zatlerjevih v Savljah je tesno povezana z delovanjem ljubljanskih komunistov pri obnavljanju partijskega življenja v Ljubljani. Boris Kidrič je leta 1930, ko je prišel iz zapora, poiskal bivše člane komunistične stranke in jih začel povezovati. Tako je leta bila 1931 ustaovljena tudi na Ježici partijska organizacija. V tem letu je Boris Kidrič poskrbel za ilegalno tiskarno v Savljah, kjer sorazmnoževali Rdeči prapor, glasilo KPJ. Sodelovali so še Zdenka Kidrič, Boris Tiherl, Andrej Kumar in drugi člani partije iz Ježice in Savelj. V tej hiiši je bilo tudi bivališče ilegalcev iz pokrajinskega vodstva KPJ za Slovenijo. Na Zatlerjevi hiši je bila odkrita spominska plošča 5. septembra 1959. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Založba Borec, Ljubljana 1978, str. 14. Dimenzije marmornate plošče, izdelane iz temnega marmorja so 66 x 56 cm, pod njo je nosilec iz enakega materiala širine 7, globine 11 in višine 5 cm. |
V naselju Savlje v smeri proti Šentvidu na desni strani, na drugi strani ceste je Prosvetni dom. |
V TEJ HIŠI JE BILA POD VODSTVOM BORISA KIDRIČA JESENI LETA 1931 UREJENA TISKARNA V KATERI SE JE TISKAL "RDEČI PRAPOR" HIŠA ZATLERJEVIH JE BILA HKRATI POGOSTO ZATOČIŠČE ILEGALCEV IN VODITELJEV KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 28. maj 2019 |
15.3.2022. 00:00 |
— |
Popravljena h. št. 85 > 86 in dodana fotografija. M. Luštrek 15. 3. 2022 |
Spominska plošča |
Ljubljana |
1734 JEŽICA, 775/1 |
|
Tiskarna Trilof |
Ploščo so odkrili ob 50-letnici (1994). Od 15. septembra 1944 do konca vojne jev bližnji globeli delovala partizanska tiskarna TRILOF (kar pomeni "tri leta OF"), kjer je bila decembra 1944 natisnjena bibliofilska izdaja Prešernove Zdravljice ob njeni stoti obletnici. Ploščo je odkril Miloš Jocif - Rado, sprva kurir, potem pa tiskar v TRILOFu. Zbranim je spregovoril o nastanku, delu in življenju partizanskih tiskarn, DONASA v Ločniški grapi ter TRILOFA, ki se je tudi morala nekajkrat seliti. "Zdravljico" so tiskali približno od 10. do 15. decembra 1944; slikar Janez Vidic je izdelal linoreze, arh. Marjan Šorli - Viher vinjete, Franc Boštjančič - Boš je naredil stavek, Janez Fister - Nace pa jo je stiskal. Da je tehnika lahko delovala, gre zahvala predvsem domačinom, ki so jo oskrbovali s hrano in vsem potrebnim. Skupnost partizanskih tehnikov in tiskarjev je Podgrivarjevi domačiji podelila posebno priznanje in zahvalo, vsem otrokom pa podarila drobno darilce - povečano fotografijo njihove pokojne mame ob ognjišču črne kuhinje (1944. leta jo je fotografiral partizan Evgen Sesek), dr. Zora Lampreht - Rijavec pa je po njej naredila umetniško sliko, ki bo visela v Podgrivarjevi hiši. Postavitev spominske plošče na Podgrivarjevi hiši je omogočilo podjetje MEDIA ART iz Stražišča pri Kranju, Delavska 46, ki se ukvarja z grafiko. Foto: D. Dolenc
|
Davča 51 (pri Podgrivarju), za dvoriščni fasadi stare hiše. |
V GLOBELI POD TO DOMAČIJO OB 50. OBLETNICI IZIDA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 1. 1. in 27. 1. 2018 |
9.4.2023. 00:00 |
— |
Dodal posnetke tri strani obsežnih spominov Miloša Jocifa - Radota na tiskarno, ob odkritju plošče leta 1994 (vir Vlasta Felc). -- M. Hladnik 9. 4. 2023 |
Spominska plošča |
Železniki |
— |
|
Vinišče, Plošča požigu vasi |
FB, 4.6.2025 Plošča posvečena 81 obletnici požiga vasi Vinišče je bila odkrita 31. 5. 2025 |
Vas Vinišče pri Renčah
Hiša v bližini: Vinišče16 |
[zvezda] 30. MAJA 1944. SO NEMCI POŽGALI POSTAVILI KRAJANI |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
4.6.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Renče |
K. o. 2322 RENČE, parc. št. *530 |
|
VELIKI VRH-Spominsko znamenje prvim talcem |
Obeležje je posvečeno 28 talcem, ustreljenim 27. in 28. julija 1942 v času italijanske ofenzive. Betonski kvader je obložen z marmornatimi ploščami, širina kvadra 118, globine 115 in višine 84 cm, na vrhu je betonska plošča kot kapa, dimenzije 136 x 136x 6 cm. Na sprednji strani je napis, izpisan z bronastimi črkami. V ozadju sta bili vsajeni dve brezi, ki zaključujeta ta del. Obeležje je bilo odkrito leta 1956 in obnovljeno leta 1978. Spomenik je imel steho iz bakrene pločevine, ki je danes ni več. https://obelezja.wordpress.com/2018/03/17/veliki-vrh-spomenik/ foto Miloš Toni EŠD. 28639 |
Skozi vas Veliki vrh po asfaltirani cesti, mimo starega vodnega zajetja na desni strani. Cesta se nadaljuje v makadamski izvedbe. Približno po 150 metrih prispemo do križišča cest in krenemo desno mimo novega vodnega zajetja ter nadaljujemo pot do planjave. Obeležje je na levi strani, pod brezama. |
KADAR ČEZ GOZDOVE RJOVEJO VIHARJI, DREVESA SE SVOJIH KORENIN ZAVEDO... M. BOR 26. IN 27. VII 1942 JE NA TEJ SENOŽETI POD RAFALI MITRALJEZOV V SKUPNI GROB PADLO 28 ŽRTEV FAŠIZMA Z BLOK IN OKOLICE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 9.januar 2020 |
9.1.2020. 00:00 |
— |
— |
Spomenik |
Bloke |
1687 - VELIKI VRH, št. parc.:810/44 |
|
CAJNARJE - spominska plošča pozivu Terenskega odbora OF Cajnarje za boj proti okupatorju |
EŠD: 24633 Pravokotna granitna plošča velikosti 0,40 x 0,50 m, 1,80 m od tal, z vklesanim pozlačenim napisom označuje kraj, kjer je bilo 23. oktobra 1941 na pobudo Terenskega odbora OF zbirališče prvih partizanov iz okoliških vasi. Ploščo so odkrili leta 1974. https://obelezja.wordpress.com/2018/03/14/okroglica-plosca/foto Miloš Toni |
Spominska plošča je na zahodni fasadi lovske koče na Okroglici, Cajnarje 14. Do lovske koče pridemo najprej po asfaltu nato pa po makadamski cesti. Na razcepu cest gremo na levo in po 100 m smo pri koči. |
zvezda NA TEM MESTU SO SE NA POZIV TERENSKEGA ODBORA OF CAJNARJE DNE 23.OKTOBRA 1941 ZBRALI FANTJE IN MOŽJE IZ OKOLIŠKIH VASI. Z OROŽJEM V ROKI SO SE ODLOČILI, DA BODO BRANILI SVOJO ZEMLJO PRED OKUPATORJEM DO POPOLNE ZMAGE. ___________________________________________ OKROGLICA 16.V.1974 KO ZZB NOV CAJNARJE - ŽILCE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, dopolnil D.Divjak, 10. februar 2020, dopol. T.Bizjak in P.Strajnar 17.9.2020 |
17.9.2020. 00:00 |
— |
— |
kamnita plošča - kraj zgodovinskega dogajanja, memorialna dediščina |
Cerknica |
k.o. 1663 - Cajnarje, parc. št.: 139/2 |
|
NADLESK, Loška dolina - partizansko letališče |
Šesterokotno leseno znamenje z vdolbenim napisom (odkrito leta 1976) stoji na polju, na katerem je bilo leta 1944 partizansko letališče, od koder so partizani evakuirali ranjence iz bolnišnic v Bari. EŠD 17133 https://obelezja.wordpress.com/2018/03/24/nadlesk-polje-spomenik-letalisce/ avtor Miloš Toni |
Na polju ob cesti JZ od Nadleska.Po makadamski cesti preko mostu se na levi strani nahaja leseno obeležje. |
LETALIŠČE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 17. 1. 2019, S.Gradišnik,10. 2. 2020
D.Divjak 2.marec 2020, foto dopoln. T.Bogovič in T.Bizjak, 21.1.2022, Luštrek 31. 5. 2022 |
31.5.2022. 00:00 |
— |
Besedila na obeležjih prepisala s spletišča https://obelezja.wordpress.com/2018/03/24/nadlesk-polje-spomenik-letalisce/ -- zakonca Luštrek 31. 5. 2022. |
leseno, kamen, kovina - kraj zgodovinskega dogajanja, memorialna dediščina |
Loška dolina |
K.o.: 1647-Nadlesk, št.parc.:20155 |
|
Ocizla - Padlim v NOB in žrtvam fašizma |
Spomenik je postavljen na ograjenem platoju ob cesti. Na sredini tlaka platoja je izdelana rdeča zvezda, iz središča katere se dviga petstraničen kamen. Na sprednji stranici tega kamna je izpisano "Padli v NOB in žrtve fašizma". Na ostalih štirih stranicah pa so izpisana imena padlih in imena žrtev fašizma iz sosednjih štirih vasi: Ocizle (štiri imena), Petrinj (dve imeni), Klanca (šest imen) in Beke (šest imen). |
Spomenik se nahaja na začetku vasi Ocizla (če pridemo v Ocizlo po cesti iz smeri Klanca pri Kozini), pred hišo s hišno številko Ocizla 2. Nahaja se na križišču cest: ceste, ki v Ocizlo pripelje iz Klanca, ceste, ki se od tega križišča nadaljuje proti Petrinjam, in ceste, ki iz Ocizle vodi v Beko. |
PADLI V NOB IN ŽRTVE FAŠIZMA ---- OCIZLA JOŽE PETRINJA 1911 - 1944 FRANC ZOBEC 1925 - 1944 RUDI MIHALIČ 1913 - 1940 IVAN SLAVEC 1909 - 1943 ---- PETRINJE SLAVKO PETRINJA 1908 - 1944 MILAN POLES 1924 - 1944 ---- KLANEC STEVO BENČIČ 1922 - 1943 JOŽE METLIKA 1925 - 1945 CVETO RACMAN 1924 - 1945 MILAN VIŠNJEVEC 1923 - 1944 ALEKSANDER METLIKA 1914 - 1943 JOŽE MIKLAVEC 1920 - 1943 ----- BEKA ANTON CERGOLJ 1911 - 1944 ANTON KOZINA 1917 - 1945 IVAN KOZINA 1914 - 1944 CVETKA CERGOLJ 1930 - 1945 VLADIMIR SANCIN 1923 - 1943 |
— |
— |
— |
— |
Potepan S., 22. 4. 2018 |
20.6.2021. 00:00 |
— |
Dodal dve sliki in popravil lokacijo. M. Hladnik 20. 6. 2021 |
Prostostoječi spomenik |
Hrpelje-Kozina |
2557 OCIZLA, 3190/3 |
|
dr. Jože Dekleva, Kozina |
Kip se nahaja na ploščadi pred spomenikom ustanovitvi Istrskega odreda in Istrskega vojnega področja. |
TIGR dr. JOŽE DEKLEVA 1899 - 1969 tigrovec - bojevnik za narodnostne pravice Slovencev S hvaležnostjo postavilo Društvo TIGR Primorske Kozina, 24. 10. 1999 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Potepan S., 10. 6. 2018 |
20.5.2025. 00:00 |
— |
Dodal slike. M. Hladnik 20. 6. 2021
M. Kermavnar, 20.5.2025, dodal fotografiji 3/1 in 3/2 |
Doprsni kip |
Hrpelje-Kozina |
2560 HRPELJE, *77/2 |
||
Padlim v NOB pred gradom G. Logatec |
Na ploščadi iz kamnitih plošč je postavljen kvader, ki ima na vseh štirih stranicah izbočene in zglajene plošče z vklesanimi imeni. Profilirana streha z zvezdo na vrhu A.Bitenc,1964 EŠD 21502 Na spomeniku so napisani ime in priimek vseh padlih borcev NOB v G. Logatcu. |
Spomenik padlim v NOB Gornji Logatec pred gradom je na levi strani tik pred mostom čez Logaščico v smeri Logatec-Postojna. |
[zvezda] . napis na vrhu okoli spomenika: DOMOVINA JE ENA NAM VSEM DODELJENA ENO ŽIVLJENJE IN ENA SMRT SVOBODI PREDANI ZA BORBO SMO ZBRANI IN KAJ JE ŽIVLJENJE IN KAJ JE SMRT? BODOČNOST JE VERA! - KDOR ZANJO UMIRA SE DVIGNE V ŽIVLJENJE KO PADE V SMRT! . ( napisani po abecednem redu) BRUS FRANC ČUK ANDREJ ČUK MATIJA DOLENC PAVEL DR. GOSTIŠA JOŽE FRANK ALBERT FRANK FRANC FRANK KAROL GOSTIŠA DRAGO GOSTIŠA ALOJZ GOSTIŠA JAKOB GOSTIŠA JOŽE GOSTIŠA STANISLAV ISTENIČ IVAN ISTINIČ JERNEJ KLJUČAR ANTON KOBAL IGNACIJ KRAMBERGER ROBERT KRIŽAJ ANTON KUNC ANTON KUNC FRANC KUNC JANEZ LESKOVEC DOMENIK LESKOVEC JANEZ LESKOVEC JERNEJ MEZE ALEŠ MEZE ANICA MEZE FRANCKA MEZE IVAN MEZE PAVLA MIVŠEK JANEZ MIVŠEK JANKO MOLJK FRANC NAGODE FRANC NAGODE FRANC OBLAK JAKOB PETEK NIKO PETROVČIČ ANTON PETROVČIČ ANTON PLESNIČAR ANICA POPIT FRANC POPIT JOŽE POPIT JOŽE PUPPIS MIROSLAV RUPNIK JANEZ RUPNIK STANISLAV SMOLE FANČI ŠEMROV JANEZ TRŠAR FRANC TRŠAR MIHAEL TURK FRANC VIDMAR EDO ŽIGON JOŽE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Pergovnik,april,.2017, |
27.10.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 27.10.2023, dopolnil besedilo na spomeniku in dodal fotografiji 3/2 in 3/3 |
Spomenik |
Logatec |
298/2,k.o.Gorenji Logatec, obćina Logatec |
|
Glavno poveljstvo partizanskih čet, Šiška |
Jože Plečnik (arhitekt; 1949), Milan Arnež / Plečnikova šola (arhitekt; 1953), Vladimira Bratuž / Plečnikova šola (kipar; 1953) Pravokotna kamnita plošča z vklesanim napisom in bronasto zvezdo iz prepletenih teles nad njo (Plečnikova šola, 1953) je pritrjena na hiši, v kateri je bilo 22. 6. 1941 ustanovljeno Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. Plošča je bila odkrita 22. julija 1953. Avtor spodnje slike je Primož Šmajdek. Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 73. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 53. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 44-45. EŠD 5671 Opomba 1: |
Vodnikova 27. Plošča je pritrjena na vzhodni fasadi hiše. Dostop z Vodnikove po strmi uličici, peš. Dvorišče je ograjeno. |
22. JUNIJA 1941 JE BILO V TEJ HIŠI USTANOVLJENO |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 7.10.2017 |
5.8.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 5. 8. 2024, dodal posnetek 3/2 in po predlogi Mojce Luštrek dodal Opombo 1, fotografijo 3/1 in spremenil status v odstranjen. |
Kamnita plošča z bronasto zvezdo |
Ljubljana |
Spodnja Šiška, 1016/1 |
|
Mrutni vrh, grobnica 47 padlih borcev na Gorah |
V drugi polovici septembra 1943 so se na položajih okrog Gor in Jeličnega vrha borile enote Idrijskega in Dolomitskega odreda in zapirale Nemcem pot v Idrijo. Na teh položajih je Vojkova brigada imela hude boje z Nemci novembra 1943. V njih so tudi enote NOV utrpele večje izgube. Po vojni so vse padle prenesli v grobnico na Marutnik. Spomenik je kamnit obelisk postavljen na manjšem podstavku iz kamna. Posvetilni napis je vklesan na zgornji kvadratasti del obeliska ter na spodnji valjasti del. Obelisk je na zgornjem delu zaključen s kamnito zvezdo. Pred spomenikom leži ograjena grobnica. Posvečen je 47 borcem Vojkove brigade, ki so padli novembra 1943. Avtor: Plečnikova šola. Datum odkritja: 16.5.1954 Foto: Miloš Kermavnar EŠD 4936 |
Spomenik z grobnico je lociran na najvišji vzpetini v okolici, na Marutnem vrhu, kakih 200 m nad hišo Idršek 7, ki leži ob cesti Gore – Ledinsko razpotje. Dostop je peš, po gozdni stezi, ki levo od hiše zavije v gozd. Grobnica je na samem vrhu. |
BRANILI TO ZEMLJO STE NA GORAH JUNAKI UBRANILI STE JO, ZA NJO ŽIVLJENJA DALI MRTVI ZMAGOVALCI 47. PADLIM NEZNANIM BORCEM NOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miloš Kermavnar, 21.10.2019 |
29.12.2023. 00:00 |
— |
JSNP piše Marutni vrh.
M. Kermavnar, 29.12.2023, dodal fotografijo 3/2 |
Grobnica |
Idrija |
K. o. 2361 Dole, parc. št. 118/1 |
|
Kurirjema nad Dovjim |
Skala v obliki Triglava s ploščo, kjer sta 11. 7. 1944 padla v zasedo kurirja GT - 17 Mirko Pezdirnik in Jože Merkelj. Pezdirnik je pokopan v družinskem grobu na Dovjim. . V okolici Dovjega in Mojstrane so bile konec leta 1943 tri kurirske skupine, ki so vzdrževale zvezo med političnimi forumi na tem območju. Spomladi 1944 jih je Franc Polajnar-Kocelj združil v kurirsko postajo G 31, ki se je sredi junija preselila s planine Mlinca v dolino Belce, v bližino Sedučnikove domačije. Na postaji je bilo tedaj deset kurirjev pod vodstvom Alojza Vidica, domačina z Belce. Kakor na vseh postajah so bili tu sami mladi fantje, polovica jih ni dopolnila niti dvajset let. V glavnem so bili iz okoliških vasi, le dva sta bila iz Škofje Loke. G 31 je bila predzadnja v tako imenovani Karavanški liniji, bila je vmesna postaja med G 28 nad Plavškim Rovtom in G 32 nad Martuljkom, ki je imela zvezo s koroško postajo K 13 nad Ziljsko dolino. Zveze z obema postajama so vzpostavljali vsak drugi dan. 11. julija 1944 sta v civilu odšla na lov po srnjaka komandir nemških orožnikov v Dovjem Kocjanka in njegov namestnik Anser. Ko sta čakala divjad, sta zagledala štiri kurirje, ki so se vračali s Pokljuke preko Radovne mimo Mojstrane. Orožnika sta se pritajila in jih pričakala. Ko so bili dovolj blizu, sta ustrelila po njih in vsak enega smrtno zadela. Padla sta Jože Martelj, delavec iz Mojstrane in Mirko Pezdirnik iz Dovjega. Komandir Alojz Vidic in kurir Alojz Peternelj sta bila ranjena, vendar sta se, oba močno krvava in izčrpana, vrnila v taborišče. Vir: R. Zakonjšek, Partizanski kurirji. Ne omenja kurirske postaje GT - 17 Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 200. |
Eden najtežje najdljivih spomenikov, pomagala je parcelna št. iz občinskega odloka o nepremični kulturni dediščini. 100 m za odcepom proti Mojstrani zavijemo z glavne ceste desno na kolovoz. Po njem do rampe, pred katero priteče z leve potok. Ob strugi potoka navzgor 100 višinskih metrov. Teren je zaraščen in mestoma strm, spomenik je na levem bregu potoka, 50 m od travnika na levi in dobrih 100 m pod naslednjim travnikom. Do sem se da lažje tudi od zgoraj, samo pravi vodoravni kolovoz desno je treba vdeti s ceste na Babo. Od potoka pred kočo na pl. Vogrija naravnost dol 300 dolžinskih metrov.
Dostop z zgornje strani po navodilu domačina Dušana Polajnarja :
Skozi Dovje najprej sledimo smerokazom za Kepo, ko se asfalt konča, pa nadaljujemo naravnost proti Dovški Babi. Najbolje je parkirati takoj za mostom čez Mlinco. Peš nadaljujemo po makadamski cesti približno 250 m, potem pa zavijemo na drugi kolovoz desno. Gremo mimo kozolca in senika. Na prvem razcepu na planini Vogrija gremo spet desno in se spustimo do Hudega potoka. Prekoračimo ga in zapustimo kolovoz desno navzdol. Hodimo ves čas kakih 25 m vzporedno s potokom, najprej 100 m po travniku in nato 100 m po gozdu. Spomenik najdemo na Rupah pod visokima smrekama.
Koordinate: S 46.46444, V 13.96585.
|
[zvezda] NA TEM MESTU STA KURIRJA BORCA NOV |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miran Hladnik 25. 4. 2023 |
4.12.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 4. 12. 2024, dodal fotografijo 3/2, GPS koordinate in dostop z gornje strani, kar je priskrbel Jani Luštrek. Dodal opis iz knjige Partizanski kurirji |
plošča na podstavku, zidanem v obliki troglave skale |
Kranjska Gora |
K. o. 2171 DOVJE, parc. št. 379 |
|
LOGARJI - ŠKULJ Angela, spominsko znamenje, kraj zgod.dogodka |
EŠD: 26273 Spomenik je naravna kamnita piramida s pritrjeno pravokotno kamnito ploščo 40 x 45 cm, z vklesanim posvetilom. Znamenje ja obdano s kovinsko ograjo, grlo brezna je zaščiteno s kovinsko mrežo. Odkrili so ga 1980. leta. Kritičnega dne so belogardisti - MVAC iz bljižnje postojanke ujeli terenko, članico OF, Angelo Škulj iz Brankovega, jo zverinsko mučili, nato pa še živo stlačili skozi grlo brezna v brezno, kjer je umirala dalj časa. Krike mučenja in umiranja Škuljeve so slišali vaščani Logarjev, a ji niso mogli, niti se ji upali pomagati. Brezno imenujejo tudi " Jama Oplotje" gl. 552 - Grobišče Jama Oplotje, ki so ga imenovali 2007. leta. |
Iz Rašice do Kneja, nato levo proti Logarjem, skozi naselje Logarje in nato levo proti naseljem Zgonče,Bane,Naredi, Boštetje oz.Mohorje. Spomenik je okoli 400 m iz naselje Logarji proti Zgončam, na levi strani cestišča, dobro viden! |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 19.7.2017. |
4.5.2025. 00:00 |
— |
17.12.2020-dopolnil podatke, D.Divjak
M. Kermavnar, 4.5.2025, dodal fotografijo 3/2 in uredil besedilo na spomeniku. |
spominska plošča na naravni kamniti skali |
Velike Lašče |
k.o.1716,-ULAKA, parc.št.:1031/64 |
|
Matić-poljana |
V spomin 26 partizanom, ki so zmrznili 26. 2. 1944. V noči iz 19. na 20. februarja 1944 je zaradi pomanjkanja hrane iz Drežnice ob 5. uri zjutraj krenilo 680 partizanov II.brigade XIII. Primorsko-goranske udarne divizije na 54 km dolg pohod proti Mrkoplju. V izredno neugodnih pogojih, veter, mraz sneg in temperatura -25 stopinj Celzije je na Matić poljani zmrznilo 26 partizanov. Hudi pogoji so tudi kasneje zahtevali dodatne žrtve in hude zdravstvene posledice. Zasnova spominskega obeležja, 26 kamnitih grobo obdelanih monolitov ter steber s tremi ploščami, je delo arhitekta Zdenka Sile. Predstavlja kolono partizanov v pohodu. Celoten kompleks je na nadmorski višini 1.030 m ter obsega planjavo dolgo okoli 3 km ter širine 300 metrov. Obeležje je bilo odkrito leta 1969. Leta 1962 je bil organiziran prvi Memorijal miru "26 zmznjenih partizanov", kateremu se je nato pridružil tudi zimska izvedba. Vir: Matić poljana-26 smrznutih partizana,lokalpatrioti-rijeka.com, Vršanski osmaši na 11. ljetnom Memorijalu mira 26 smrznutih partizana" na Matić poljani, 3.6.2019, otok-krk.org |
Lokacije na zemljevidu ni bilo mogoče natančno določiti.
Popravil lokacijo na zemljevidu. M. Hladnik 3. 12. 2023 |
U NOČI OD 19. NA 20. VELJAČE 1944 GODINE . UPINJU SE. DAHČU. IZNEMOGLI PADAJU U SNIJEG DO POJASA. DIŽU SE. HOČE NAPRIJED. STOPU U STOPU. RUŠE SE. MRZE TU BIJELINU I SNIJEG, MRTVAČKU PJESMU VJETRA. ONA IH BODE POPUT NOŽEVA. ALI ONI NE SMIJU STATI. U NJIMA GORI NEIZRECIVA ŽELJA ZA ŽIVOTOM. BRŽE! BRŽE! MORAJU IZDRŽATI. IZGLEDALO JE DA ČE SE OTVORITI. NE! ONI PADAJU U NEPOBEDIVU SILO. KOČE SE. OČNI KAPCI DRHTE OD NAPADAJA MAŠTE, MISLI O SLOBODI, DIVLJEG SNA. . GORDANA RUPE, UČENICA VIIa . OVUDA JE IZ DREŽNICE U MRKOPALJ VODIO PUT . SNAŽNIJI POMAŽU SLABIJIMA. BORAC HRABRI BORCA-JOŠ MALO. JOŠ MALO. SAMO DA IZDRŽIMO! MORALO SE IČI. TROMO DIŽU NOGE. VJETAR! MEČAVA! BORI ZAOSTAJU. PADAJU. VUKU SE DOK NE KLONU. MATIČ POLJANA TRAŽI ŽRTVE. KOLONA SE SMANJUJE. NESTAJE NADE. NESTAJE BORACA. . DUBRAVKO DOŠEN, UČENIK Va . BRIGADU XIII. PRIMORSKO GORANSKE DIVIZIJE . PUSTA PLANINA, NIGDJE POMOČI, NEVOLJA I BOL. TKO JE SJEO, OSTO JE ZAUVIJEK. UMORNI, ZAKLETI DA IZGINU, OSTALI SU LEŽATI BEZ NADE. A ŽIVI NASTAVLJAJU POSLEDNJIM SNAGAMA PUT KOJI NEMA KRAJA. BEŠČUTNI, S JEINOM ŽELJOM DA KONAČNO UGLEDAJU SPASONOSNO SVJETLO, OGNJIŠTE, DA ZAVRŠI MUČNA BORBA. . JADRANKA MATKOVIĆ, UČENICA VI b . GORANI 1968 |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik, foto 19. 6. 2010
Gopolnil D.Divjak, 20.september 2020 |
20.9.2020. 00:00 |
— |
20.9.2020 dopolnil tekst na 3 ploščah in opis-D.Divjak |
kamniti menhirji in plošče |
Hrvaška |
— |
|
Telefonska centrala Čepovan |
Marmorna spominska plošča je posvečena telefonski centrali, ki je delovala na tej lokaciji v času NOV. Odkrita je bila 30. 9. 1978. EŠD 21723 Pročelje hiše in plošča sta bila obnovljena. |
Pročelje hiše Čepovan 106. Dostop iz Nove Gorice, Mosta na Soči z Banjške ali Trnovske planote. Hiša stoji pri odcepu ceste Most na Soči in Dolenja Trebuša. |
[zvezda] V TEJ HIŠI JE DELOVALA MED NOB OD 1943-1945 TELEFONSKA CENTRALA TERITORJALNIH ZVEZ IX KORPUSA NOV IN POJ VEZISTI IX KORPUSA 30. 9. 1978 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik, poslikal Lanko, Mara Bolčina, januar 2020, foto MB |
3.7.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 3. 7. 2024, uredil besedilo na plošči in dodal fotografiji 3/2 in 3/3 Mojce Luštrek |
Spominska plošča |
Nova Gorica |
K. o. Čepovan, parc. št. 368, lastnica Vlasta Mrzel |
|
Partizanski tabor Orlovo gnezdo |
Ob Mlinci je bilo od maja 1943 do oktobra leta 1944 partizansko taborišče Orlovo gnezdo. Taborišče je stalo severovzhodno od Dovjega ob potoku Mlinca pod Erjavčevim rovtom in Kališem v Karavankah. Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Jesenice, Uradni vestnik Gorenjske, št. 2/87-18, Ur.l. RS, št. 24/91-971 Ohranjeni naj bi bili temelji taboriščne barake, vendar jih ni več videti. V njem so se zadrževali členi okrajnega odbora OF in komiteje KP Kranjska gora. v: 30 cm
|
Taborišče se nahaja kakih 50 višinskih metrov pod gozdno cesto nad Mlinco, 200 metrov pod jezom, pod skalno pečino 30 metrov nad potokom. Do nje ni nobene poti, najlažje pridemo do nje ob železni cevi, ki se spušča izpod jeza proti Dovjemu. Od zgoraj dol ne priporočam. Začnemo nad ovinkom na 940 m višine, kjer se cesta z Dovjega najbolj približa potoku in krenemo vodoravno proti potoku, dokler na neletimo na vodno napeljavo. Ob njej kakih 300 metrov in potem do pečine 30 m višje. Od daleč ni vidna. Ko cev zavije levo okrog skale in napredujemo lahko samo po njej, držeč se za žico, smo že kakih 50 metrov predaleč. |
NA TEM MESTU |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 26. 4. 2017, neuspešno iskala oktobra 2012, najdeno in fotografirano 14. 6. 2018 |
19.11.2021. 00:00 |
— |
Bivak taborišča terenskih delavcev Orlovo gnezdo je imel samo štiri ležišča, malo višje v živi skali pa so bila še dodatna ležišča, pripoveduje prof. dr. Jože Hlebanja, ki je bil v času NOB kurir v Karavankah. Nemci Orlovega gnezda nikoli niso odkrili, teren je težko dostopen, danes spominja na bivak le plošča. -- Iz pisma Sonje Mirtič prepisal M. Hladnik 19. 11. 2021. |
bronasta plošča |
Kranjska Gora |
650/116, Smolej Kristijan, Dovje 93 |
|
Ivan in Filip Ažman |
Ploščo je načrtovala Krajevna organizacija ZB NOV Lancovo, izdelala pa jo je
livarna Železarne Jesenice. Odkrili so jo leta 1959. |
Tik nad cesto na Talež, vendar se s ceste težko opazi. Vzhodno: 434866.313 Severno: 131680.609 GPS koordinate: Geog. širina (N ): 46°19'33.84" Geog. dolžina (E): 14°8'57.44"
46.3263654,14.1489836 |
V spomin padlim v borbi za svobodo tov. Ažman Ivanu rojen 26. 10. 1919, padel 7. 3. 1945. tov. Ažman Filipu rojen 5. 4. 1916, padel 4. 6. 1944. dvajset letni partizanki padla v marcu leta 1945. Slava jim! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Miran Hladnik |
19.11.2020. 00:00 |
— |
Zadnja dva posnetka 18. 11. 2020. M. Hladnik |
Plošča na naravni skali |
Radovljica |
K. o. 2164 Lancovo, parc. št. 1644 |