Spomenik je bronasti doprsni kip postavljen na kamnit postavek. Je delo kiparja Marjana Keršiča, postavljen je bil 27.4.1982. Takrat je bila stavba za spomenikom stavba vseh družbenopolitičnih organizacij v Novi Gorici in prav družbenopolitične organizacije so leto po smrti Beblerja postavile spomenik. Odkrili so ga ob slovesnosti ob dnevu OF. Slavnostni govornik je bil sekretar CK ZKS Miha Ravnik, kip pa je odkrila članica sveta federacije Lidja Šentjurc. Kulturni program so oblikovali mirenski pevci, anhovska godba in igralci novogoriškega PDG. 

Iz časopisnih člankov v Primorskih novicah (30.4.1982) in Primorskem dnevniku (27.4.1982) je razvideti, da so spomenik pravzaprav odkrili v ponedeljek 26. aprila zvečer. 

Narodni heroj je postal leta 1953.

EŠD: 26254, Nova Gorica

Biografija na spletu: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001800/

Viri: 

• OB DNEVU OSVOBODILNE FRONTE. V NOVI GORICI SO ODKRILI SPOMENIK ALEŠU BEBLERJU«, rubrika »Goriški dnevnik«, Primorski dnevnik, (27.4.1982), letnik XXXVIII., št. 86 (11.214), str. 2.
• »Spomenik dr. Alešu Beblerju«, Primorske novice, (30.4.1982), letnik XXXVI, številka 35, 36, str. 2.

spredaj:

DR. ALEŠ BEBLER

PRIMOŽ

1907 - 1981

NARODNI HEROJ

na levi stranici gledano od spredaj:

ŠPANSKI BOREC

SOUSTANOVITELJ OF SLOVENSKEGA NARODA

ORGANIZATOR NOB NA PRIMORSKEM

BOREC ZA MEJE SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE

27.4.1982

Na stebru, sestavljenem iz klesanih kamnitih kvadrov, so izpisana imena na pokopališču pokopanih 23 padlih, talcev in žrtev. Avtor spomenika, ki je bil postavljen 1964, je T. Valentinčič.

EŠD 4233

BORCI 1942 DOL. STRAŽA
ČAMPA ANTON   BARTOLJA LOJZ
BARTOLJ SILVO ZALETELJ STANE
HRUŠEVEC
MRVAR JOŽE
1943 DOL. STRAŽA ČAMPA JANEZ   
ŠIŠKA FRANC   ZUPANČIČ RUDOLF
PODGORA
BOBNAR LADISLAV
1944 DOL. STRAŽA
GLAVAN LUDVIK   KOŠIR FRANC
KREVS RUDI   RISNIK MIRI
VIDMAR JOŽE   VRHOVŠEK JOŽE
HRUŠEVEC
MRVAR JOHAN
DOL. STRAŽA   
PIRIH JOŽE
ŽRTVE 1942   STRAŽA
JAKŠE AVGUST   SMOLIČ STANE
PODGORA
DRGANCA LOJZ   SKALE IVAN
STRAŽA 1943   ŠPRINGER FR.
1944 ČAMPA JANEZ   LAVRIČ MIRO
PODGORA
ZALETELJ FR.   
HRUŠEVEC
VINTAR JOŽE
SELA   GNIDOVEC IV.
1944 MAROLT ALOJZ

Vojaški zdravnik Amilcare Scalinci (1913--1971), ki je zdravil v partizanski bolnici Bobovec (gl. tam), ima v novem muzeju osebnosti v Tarantu 15 panojev. Gradivo zanje so nabrali tudi po slovenskih inštitucijah.

• Sandor Tence: Italijanski zdravnik v slovenski partizanski bolnici. SB avgust 2023
• Partizanska bolnica Bobovec

https://wp.me/p4TOBI-1vI

foto Miloš Toni

                                    [zvezda]

PIRMAN LOJZE* 16. XI. 1909 V ZAVRHU PADEL

                                                            24. VII. 1942

                                           .

Grob med 2. svetovno vojno tragično preminule družine Žvegler.
.
Žveglerjeva družina je živela na kmetiji v Rifniku pri Šentjurju. Že 1941 je bila povezana s prvimi aktivisti OF in vsi so sodelovali v narodnoosvobodilnem gibanju. Nemci so vse člane družine 6. junija 1942 aretirali in jih odpeljali v zapore v Celje. 

»… Žveglerjeve družine iz Rifnika pri Šentjurju, ki je bila zaradi sodelovanja v osvobodilnem gibanju v celoti uničena – očeta [Jožefa] in mater [Marijo, doma z Brezovega pri Sevnici] so leta 1942 umorili v Starem piskru, vsi trije otroci [Marija, Justina, Jožef] pa so umrli v taborišču Mauthausen.«

• Tone Kregar Vigred se povrne, Druga svetovna vojna na Celjskem, Celje: Muzej novejše zgodovine, 2009, str. 6. [Elektronski vir]  Vigred se povrne, 2009, 6  

.

Očeta Jožeta Žveglerja so kljub visoki starosti (rojen 1867) mučili v celjskih zaporih in ga 23. julija 1942 ustrelili kot talca.

Mati Marija je bila rojena 1887 in 22. julija 1942 kot talka ustreljena v Celju, 

Žvegler Marija, rojena leta 1917. Najstarejša Žveglerjeva hči. Iz Celjskega zapora so jo odpeljali v koncentracijsko taborišče Mauthausen, kjer je verjetno umrla že leta 1942.

Justino Žvegler, rojeno 1918 so 28. avgusta 1942 poslali v Auschwitz, kjer je umrla leta 1942.

Jožefa Žveglerja, rojenega 1920, so iz celjskih zaporov prestavili na Borl in ga od tam s  transportom poslali v Mauthausen, kjer je. oktobra 1942 umrl.
.
V zvezi z družinskim grobom je nenavadna okoliščina, da so Žveglerjevi napisani na hrbtni strani nagrobnika, ki je tesno ob nagrobniku sosednjega groba in ga je zato težko opaziti. Kako je do tega prišlo, popisovalki ni znano. S primerjavo fotografije iz časopisa Utrip s sedanjim stanjem je mogoče sklepati, da je to stanje nastalo s postavitvijo Jevšnikovega groba. Vsekakor je lepo, da je ostal spomin na Žveglerjevo družino (glej tudi fotografijo 4/1).

.

• Jože Žvegler *1867. Sistory.
• Marija Žvegler *1887. Sistory.
• Marija Žveglar (Žvegler) *1917. Sistory.
• Justina Žveglar *1918. Sistory.
• Jožef Žvegler *1920. Sistory.

.
Vir fotografije 1: Avtor ni naveden, Oštevilčeni pokojniki!, Utrip, Občina Šentjur pri Celju, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, Leto III, št. 24, avgust 1980, str. 6. 
.

     Podrobnosti iz virov:
.
»ŽVEGLER JOŽEF, r. 1867 na Rifniku pri Šentjurju, kmet. Že 1941 je bila družina povezana s prvimi aktivisti OF. Zato so bili vsi aretirani. Jožeta so Nemci kljub visoki starosti mučili v celjskih zaporih in ga 23. julija 1942 ustrelili kot talca.«

• Marjan Žagar idr. [ur.], Med Bočem in Bohorjem, Šentjur pri Celju – Šmarje pri Jelšah, 1984, str. 402

__________________________________________________

»ŽVEGLER MARIJA, r. 1887 v Brezovem pri Sevnici, kmečka gospodinja. Aretirana 1942 skupaj z možem, hčerkama in sinom, mučena in 22. julija 1942 ustreljena v celjskih zaporih.«

• Marjan Žagar idr. [ur.], Med Bočem in Bohorjem, Šentjur pri Celju – Šmarje pri Jelšah, 1984, str. 402

__________________________________________________  

Marija Žvegler, rojena 1917: 
»18.julij 1942 – z Borla […] Žvegler Jože, 11. 3. 1920, Rifnik, kmet – 6. 6. 1942, Rifnik, umrl 25. 10. 1942, Mauthausen […] Tragičen primer je družina […] podobno je bilo z družino Jožeta Žveglerja z Rifnika, ki je umrl 25. oktobra 1942 v taborišču; njegov oče Jože in njegova mati Marija sta bila l. 1942 ustreljena kot talca, sestri Justina in Marija pa sta umrli v Auschwitzu. […]

• France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 201

»ŽVEGLER MARIJA, r. 1917 na Rifniku pri Šentjurju. Najstarejša Žveglerjeva hči. Tudi ona je podpirala OF. Po aretaciji družine odpeljana v zapor, nato v koncentracijsko taborišče Mauthausen, kjer je verjetno umrla že 1942.«

• (Marjan Žagar idr. [ur.], Med Bočem in Bohorjem, Šentjur pri Celju – Šmarje pri Jelšah, 1984, str. 402)

»19. ŽVEGLER MARIJA, roj. 4. maja 1917, umrla v Mauthausnu.«

• Stana Gerk et al [ur.], Seznam žena iz  Št. Jurija1 pri Celju, ki so pomrle v nemških koncentracijskih taboriščih, Slovenke v narodnoosvobodilnem boju, 1, Ljubljana: Založba Borec, 1970, str. 431

Opomba: Sistory in knjiga Slovenci v Mauthausnu navajata za Marijo Žvegler drug kraj smrti (Auschwitz) kot knjigi Med Bočem in Bohorjem ter Slovenke v narodnoosvobodilnem boju (Mauthausen). 

__________________________________________________  

Justina Žvegler rojena 1918:      
»18.julij 1942 – z Borla […] Žvegler Jože, 11. 3. 1920, Rifnik, kmet – 6. 6. 1942, Rifnik, umrl 25. 10. 1942, Mauthausen […] Tragičen primer je družina […] podobno je bilo z družino Jožeta Žveglerja z Rifnika, ki je umrl 25. oktobra 1942 v taborišču; njegov oče Jože in njegova mati Marija sta bila l. 1942 ustreljena kot talca, sestri Justina in Marija pa sta umrli v Auschwitzu. […]

• France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 201

»ŽVEGLER JUSTINA, r. 1918 na Rifniku pri Šentjurju, kmečka hči.  Aretirana skupaj z drugimi družinskimi člani, mučena v celjskih zaporih, poslana v koncentracijsko taborišče Mauthausen, kjer je 1942 umrla.«

• Marjan Žagar idr. [ur.], Med Bočem in Bohorjem, Šentjur pri Celju – Šmarje pri Jelšah, 1984, str. 402

Opomba: Sistory in knjiga Slovenci v Mauthausnu za Justino Žvegler navajata drug kraj smrti (Auschwitz) kot knjiga Med Bočem in Bohorjem (Mauthausen).
__________________________________________________ 

Jožef Žvegler, rojen 1920: 
»18.julij 1942 – z Borla […] Žvegler Jože, 11. 3. 1920, Rifnik, kmet – 6. 6. 1942, Rifnik, umrl 25. 10. 1942, Mauthausen […]Tragičen primer je družina […] podobno je bilo z družino Jožeta Žveglerja z Rifnika, ki je umrl 25. oktobra 1942 v taborišču; njegov oče Jože in njegova mati Marija sta bila l. 1942 ustreljena kot talca, sestri Justina in Marija pa sta umrli v Auschwitzu. […]
11861
JOŽE ŽVEGLER je l. 1941 živel na kmetiji svojih staršev v Rifniku pri Šentjurju. Vsa družina je sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju. Nemci so 6. junija 1942 vso družino aretirali in jo odpeljali v zapore v Celje. Oče Jože Žvegler je bil 23. junija 1942 ustreljen v Celju kot talec, mati Marija je bila 22. julija 1942 ustreljena kot talka v Celju, sestro Justino so 28. avgusta 1942 poslali v Auschwitz. Jožeta Žveglerja so iz celjskih zaporov prestavili na Borl in ga od tam s  transportom poslali v Mauthausen, kjer je 25. oktobra 1942 umrl.113«

• France Filipič, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998, str. 196, 198, 201

»ŽVEGLER JOŽEF, r. 1920 na Rifniku pri Šentjurju, kmečki sin. Kot vsa družina, se je tudi on opredelil za OF. Aretiran z drugimi člani družine, po zaslišanjih poslan v koncentracijsko taborišče Mauthausen, kjer je 20. oktobra 1942 umrl.«

• Marjan Žagar idr. [ur.], Med Bočem in Bohorjem, Šentjur pri Celju – Šmarje pri Jelšah, 1984, str. 402

        Blag  spomin žrtvam vojne
                      oče JOŽEF
        *24. 7. 1867         + 1942
                  mati MARIJA
        *  4. 12. 1887       + 1942
                      MARIJA
        * 4. 3. 1917          + 1942
                     JUSTINA
        * 24. 9. 1918        + 1942
                       JOŽEF
        * 11. 3. 1920        + 1942
.
          RODBINA ŽVEGLER

Spomenik v obliki stiliziranega simbola Triglava je grajen iz kamnitih elementov z vklesanimi imeni 26 padlih. Zasnoval ga je Drago Sevnik 31. 8. 1952.

• EŠD 19171
• JSNP 107

                        [zvezda]

MOHORIČ IVAN                  1931 - 1946
SORTA FRANC                    1903 - 1945
NATLAČEN IVAN                 1923 - 1945
ŠČEK ALOJZIJ                    1903 - 1945
FERJANČIČ BORIS             1926 - 1944
VIDRIH PAVEL                     1927 - 1945
NUSDORFER FRANC         1908 - 1945
JAMŠEK FRANC                 1924 - 1945
FERJANČIČ STANISLAV    1928 - 1945
ŽVANUT ALOJZIJ                1920 - 1944
ŽVANUT ŠTEFAN                1923 - 1944
MALIK IVAN                         1923 - 1944
NABERGOJ SILVESTER    1901 - 1944
ŠVAGELJ DAMJAN             1910 - 1944
MOHORIČ IVAN                  1919 - 1944
PANGERC JOŽE                 1927 - 1944
ŽGUR BOGOMIR                1910 - 1944
ŠKERJANC IVAN                1906 - 1943
MAJCEN JOŽE                    1913 - 1943
FURLAN ANTON                 1905 - 1943
KRŽIŠNIK ŠTEFAN             1912 - 1943
SORTA ALEŠ                       1914 - 1943
SORTA JOŽE                       1897 - 1943
MALIK JOŽE                        1926 - 1943
FABČIČ CIRIL                      1900 - 1943
GOLJ ALOJZIJ                     1923 - 1944

LOŽE                                         MANČE

Na višini 170 cm od tal je bila vzidana plošča iz belega marmorja s posvetilom padlim za svobodo ob otvoritvi kulturnega doma Zmaga. Odkrita 30.8.1963. Leta 1998 je bila stara, počena plošča zamenjana z drugo iz črnega marmorja z identičnim tekstom.
EŠD 22714

            KULTURNI DOM ZMAGA

                        NOVA VAS

.
                NAPREDEK
                IN PROSVETA,
                TO NAŠA
                BO OSVETA
                   A. AŠKERC
.
                   VAM, SINOVI NAŠI,
                     KI ZA SVOBODO
                 DALI STE ŽIVLJENJA,
                        PODARJAMO
                 NAŠ DOM KULTURE.
         DA SLUŽI LJUDSKI PROSVETI
  TER OSTANE ŽIVA PRIČA O BOJU ZA
SVOBODNO IN KULTURNO ŽIVLJENJE
                O ZMAGI ZATIRANIH
         SLOVENCEV NA TEJ ZEMLJI
.
                      SVEČANA IZROČITEV
                      SVOJEMU NAMENU
                             30.AVG. 1953

Na vaškem pokopališču je postavljen skupen nagrobnik padlim domačinom iz Mavčič, Podreče in Jame. V kamnite štirioglate stebriče je vložena podolžna plošča (velikost 104 cm x 58 cm). Celoten nagrobnik je izdelan iz hotaveljskega marmorja. Napis je vklesan.

Nagrobnik je postavil krajevni odbor ZB NOV Mavčiče, odkrit pa je bil leta 1950.

VIRI: Pomniki NOB v občini Kranj, str. 110-111.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 231.

EŠD: 20634, memorialna dediščina

                  ZA SVOBODO DOMOVINE

                 SO DALI ŽIVLJENJA V NOV

JAMNIK FRANC           PODREČA        1916 – 1944

ROZMAN JOŽEF          PODREČA        1921 – 1941

JERALA JOŽEF           PODREČA        1901 – 1944

JERALA DOMINIK        PODREČA        1925 – 1944

ROZMAN JOŽEF          PODREČA        1901 – 1944

NAROBE LOVRO         PODREČA        1920 – 1945

ZEVNIK RUDOLF         MAVČIČE         1917 – 1944

BOHINC RUDOLF         MAVČIČE         1916 – 1943

TAŠKAR ANTON          MAVČIČE         1902 – 1944

HUBAD ŠTEFAN          MAVČIČE         1925 – 1944

KALAN VALENTIN        JAMA               1914 – 1944

Pravokotna kamnita plošča z vklesanim napisom (odkrita 15. junija 1958) je pritrjena na hiši, pred katero sta aktivista Marjan Rožanc in Matevž Bohinc 24. februarja leta 1942 padla v spopadu z nemškimi policisti.

Plošča je bila postavljena na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Vodice.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 42.

Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 112-113.

EŠD 19566

1941   zvezda   1945
    DNE 24.II.1942
STA NA TEM MESTU PADLA
AKTIVIST OF
BOHINC   MATEVŽ
ORG. OF
ROŽANC   MARJAN
                       ZB - NOV

Urejena je v poslopju stare OŠ. S fotografijami in dokumenti prikazuje napredno delavsko gibanje med obema vojnama. Del zbirke je posvečen NOB od vstaje, širjenja upora, do množičnega vključevanja hrastniškega in okoliškega prebivalstva v boj leta 1944 in vse do osvoboditve. Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str. 487.

Pozneje je bila zbirka prestavljena v Muzej Hrastnik. Vir: ZB Hrastnik.

MUZEJ HRASTNIK

Na steni hodnika osnovne šole Primoža Trubarja v Velikih Laščah je na steni iz treh posameznih plošč, skupna širina 160 in višina 90 cm, sestavljeno spominsko obeležje. Napisana so imena žrtev II. svetovne vojne, ki jih sestavljajo seznami padlih borcev, talcev in žrtev ter umrlih v taboriščih.

KOT ŽRTVE STE PADLI V BOJUZA NAS, DA SREČO, SVOBODO BI UŽIVAL TRPIN

BORCI:

BREJC IVAN                                 1909 – 1944
BRODNIK JOŽE                           1919 – 1944
DROBNIČ LEOPOLD                   1880 – 1944
HOČEVAR ANTONIJA                  1918 – 1943
JAMNIK MARTIN                          1926 – 1943
JELENC IVKO                               1922 – 1943
LOŽAR NIKA                                 1923 – 1944
MILAVEC JANEZ                          1925 – 1944
MODIC IVAN                                 1922 – 1943
PERHAJ FRANC                           1918 – 1943
SAMSA FRANC                             1907 – 1945
ŠAJN KAREL                                 1921 – 1945
VILAR ZDRAVKO                          1897 – 1942
HOČEVAR MATIČEK                     1928 – 1944

TALCI IN ŽRTVE:

BREGAR TILKA                            1924 – 1944
BRODNIK FRANCKA                   1879 – 1944
BRODNIK JOŽE                           1877 – 1943
HOČEVAR JOŽE                          1925 – 1945
HOČEVAR KAPLAN MARJETA    1900 – 1944
HOČEVAR MARJAN                     1927 – 1945
JELENC ANTON                           1905 – 1944
PERHAJ TEREZIJA                      1916 – 1945
PIKOLNIK FRANC                        1910 – 1943
PIKOLNIK IVANA                          1902 – 1943
PIKOLNIK JOŽE                           1903 – 1942
PIKOLNIK MARIJA                       1884 – 1943
PRIJATELJ MIJA                           1923 – 1944
RISMAUL IRMA                            1869 – 1944
SELEVŠEK JELKA                       1909 – 1944
UDOVIČ IVAN                               1909 – 1942
ŽUŽEK ANTON                             1900 – 1943

V TABORIŠČIH:

BABNIK JOŽE                              1899 – 1943
BABNIK LUDVIK                          1901 – 1943
BRODNIK IVAN                            1918 – 1945
DEBELJAK FRANC                      1904 – 1943
HOČEVAR LOVRO                       1894 – 1944
KOVAČIČ FRANC                         1919 – 1945
LEVSTIK FRANC                          1910 – 1944
MUHA ANTON                              1900 – 1945
PEČNIK IVAN                               1904 – 1944
PUCELJ IVAN                               1877 – 1945
PUCIHAR LUDVIK                        1909 – 1943
ROME ŠTEFAN                            1892 – 1945
PIKOLNIK ŠTEFANIJA                 1908 – 1945

                                                     SLAVA VAM!

Franc Kaplan je bil med tistimi 27 žrtvami, ki so jih domobranci prepeljali iz Ljubljane na območje pri Turjaku, ki ga domačini imenujejo Volčje jame in jih tam, le nekaj dni pred osvoboditvijo Ljubljane, kruto pobili. Po vojni so bili njihovi posmrtni ostanki prekopani.

SIstory navaja: Ime in priimek: Franc Kaplan, Oče: Franc, Mati: Marija, Priimek matere: Miklič, Po domače: NULL, Datum rojstva: 16.07.1911, Kraj rojstva: Videm-Dobrepolje, Kraj bivanja: Ljubljana-Breg 8, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): nameščenec,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Turjak, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija

Groba ni najti.

Geslo: turjaškežrtve123