| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve | Status | Opombe | Avtor vnosa | Datum prvega vnosa | Last changed | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Družini Ebenspanger in Mikolaš, Ljubljana |
— |
Tomšičeva 12, Ljubljana, pred Društvom slovenskih pisateljev. |
TUKAJ JE PREBIVAL OSKAR EBENSPANGER ROJ. 1879 ARETIRAN 11. IX .1944 DEPORTIRAN UMORJEN 18. III. 1945 V MAUTHAUSNU . TUKAJ JE PREBIVALA ADELA EBENSPANGER ROJ. HAMMERSCHMIDT, 1884 ARETIRANA 11. IX .1944 ZAPRTA V SODNIH ZAPORIH V LJUBLJANI IZPUŠČENA . DR. ING. BRUNO MIKOLAŠ ARETIRAN 28. IX. 1943 V SPLITU ODPELJAN V BEOGRAD UMORJEN 1944 V JAJINCIH . TUKAJ JE PREBIVALA MARIJA LUIZA MIKOLAŠ ROJ. EBENSPANGER, 1910 ARETIRANA 11. IX. 1944 ZAPRTA V SODNIH ZAPORIH V LJUBLJANI IZPUŠČENA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik po sliki in podatkih Mojce Župančič, 5. 9. 2021 |
14.4.2025. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 16.11.2024, po informaciji Zdenke Primožič izbrisal napačno postavljeni, neobiskani dvojnik zapisa M. Hladnika na Celovški cesti 44. Prenesel fotografiji 3/1 in 3/2 iz dvojnika.
M.Kermavnar, 14.4.2025, dodal fotografije 4/1 do 4/4 Zdenke Primožič. |
spotikavci |
Ljubljana |
AJDOVŠČINA, 3304 |
|
PTUJ-Spomenik ustreljenim talcem |
Spomenik
je posvečen 20 talcem, ki so jih februarja 1945 pripeljali iz ptujskih zaporov
in ustrelili za obzidjem starega mestnega pokopališča.
Postavili
so ga na predlog odbora zveze borcev, izdelali pa so ga v kamnoseštvu Gaiser iz
Ptuja. Odkrit je bil 28. maja 1950.
Za zahodnim delom obzidja ptujskega mestnega pokopališča so Nemci 8. 2. 1945 ustrelili 20 talcev.
|
S parkirišča srednješolskega centra, Volkmerjeva cesta 19, ob zunanji strani zidu starega pokopališča. |
TU SO 8.II.1945. KOT TALCI, KI SO JIH USTRELILI NEMŠKI FAŠISTI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 18. april 2020 |
18.4.2020. 00:00 |
— |
— |
Spomenik |
Ptuj |
K.o.: 400-PTUJ, št.parc.:171/5 |
|
Družina Škruba, Gaberke |
Med vojno je izgubilo življenje sedem članov te družine. Kmet Lovrenc Škruba in njegov sin Franc sta bila ustreljena v Mariboru leta 1942. Lovrenčeva žena Elizabeta, ostali trije sinovi, Ivan, Mihael in Vincenc ter hčerka Rozalija pa so umrli v koncentracijskih taboriščih Auschwitz in Mauthausen. »Elizabeta Škruba, rojena 26. oktobra 1886, kmetica, preminila v taborišču Auschwitz 24. septembra 1942. Franc Škruba, rojen 8. septembra 1920, kmečki sin, ustreljen 8. junija 1942 v Mariboru. Ivan Škruba, rojen 23. novembra 1922, kmečki sin, preminil v taborišču Auschwitz 24. septembra 1942. Lovrenc Škruba, roj. 26. julija 1880, kmet, ustreljen 8. junija 1942 v Mariboru. Mihael Škruba, rojen 7. septembra 1916, kmečki sin, preminil v taborišču Mauthausen 4. novembra 1942. Rozalija Škruba, rojena 22. avgusta 1918, kmečka hči, preminila v taborišču Auschwitz 14. novembra 1942. Vincenc Škruba, rojen 17. julija 1913, delavec, preminil v taborišču Mauthausen 13. januarja 1943.« (Milan Ževart in Stane Terčak, Od vstaje do zmage, Narodnoosvobodilna vojna v Šaleški dolini in Šmartnem ob Paki, Maribor: Založba Obzorja, 1966, str.194) |
Iz Gaberk na Pristavo,do kmečkega turizma Apat.
Gaberke 214 |
V DRUŽINI ŠKRUBA JE SEDEM ČLANOV OČE LOVRENC 1880 - 1942 SLAVA JIM! OO ZZB NOV VELENJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ana Kočar, 08.04.2019
Stane Gradišnik,28.02.2020 |
6.6.2025. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 17. 11. 2024 dopolnila besedilo na plošči in v Opis dodala podatke iz knjige Od zmage do zmage.
M.Kermavnar, 6. 6. 2025, po predlogi Mojce Luštrek uredil imena na spomeniku, dodal fotografijo 4/2 in katastrske podatke. |
Spominska plošča |
Šoštanj |
K. o. 0949 RAVNE, parc. št. 777/3 |
|
Padlim in pogrešanim v NOB ter žrtvam fašističnega nasilja, Tominje |
Spomenik je izdelan iz obdelanega kamna in je sezidan v obliki stiliziranega Triglava. Nad srednjim vrhom je rdeča zvezda. Na spomenik je pritrjena plošča z imeni padlih in pogrešanih v NOB ter žrtev vojne. |
Nahaja se ob igrišču v vasi Tominje, takoj za križiščem, v katerem se od ceste, ki pelje iz Harij proti Pregarjem, odcepi cesta v vas Tominje. |
PADLI IN POGREŠANI V NOB BOŠTJANČIČ ALOJZ ŠT. 43 ROJ 28-IV-1927 18-XI-1945 ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA 18 - V – 1944 CETIN FRANC ŠT 39 ROJ 16-V-1896 SLAVA NJIHOVEMU SPOMINU |
— |
— |
— |
— |
Potepan S., fotografije Ujčič D. in Potepan S., 26. 8. 2017, M. Hladnik 11. 12. 2020 |
11.12.2020. 00:00 |
— |
Odkrit 22. 10. 1957. Javni spomeniki na Primorskem 96. -- M. Hladnik |
Prostostoječi spomenik |
Ilirska Bistrica |
2534 TOMINJE, 809/2 |
|
Dolanci |
Skala višine 140 cm z napisom je posvečena volilnemu protifašističnemu zborovanju poleti 1944. Več tisoč Primorcev se je izreklo za priključitev k matičnemu narodu. Odkrito je bilo 31. 8. 1975. Arhitekt Alojz Jeranče. Veliko zborovanje v Preluzah pri Dolancih v Gornji Branici se je odvijalo 30. 7. 1944. Udeležilo se ga je okrog 6000 ljudi iz Primorske. Prisotni so bili tudi predstavniki vojaških misij pri IX. korpusu na čelu s komandantom Novljanom. Poročali so o sporazumu Tito-Šubašić in o priključitvi Primorske k matični domovini po osvoboditvi. Govorcev je bilo veliko, med njimi Lidija Šentjurc, dr. Joža Vilfan, Miha Marinko, Janez Hribar, Peter Stante - Skala, Janez Stanovnik, člani vojaških misij. Na odru so bili tudi predstavniki cerkve in dr. Danilo Lokar. O tem zborovanju je pisalo več časopisov, poročal je tudi radio London. V kulturnem programu so nastopala dekleta iz sosednje vasi Gaberje (Rado Jejčič, 2025).
|
V Kalenkah, severozahodno od vasi, ob kolovozu v predel Zabreg (na zemljevidih je sicer narisano tik ob cesti skozi vas).
Dostop od mosta cca 600 m pred Dolanci iz smeri Sp. Branica. Tam je ob cesti zid iz obdelanega kamna s smerokazom. Držite se desnega pritoka potoka, ki teče po dolini. |
[zvezda] NA TEM KRAJU JE BILO OKROŽNI ODBOR OF ZA SREDNJE PRIMORSKO OKROŽJE |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik neobiskano |
12.3.2025. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 24.2.2022, fotografiji 3 in 4/1, 4/2, dopolnitev opisa lokacije
Dodal troje fotografij z opisom, ki jih je poslal Rado Jejčič, M. Hladnik 12. 3. 2025 |
kamen trikotne oblike na obzidanem prostoru |
Komen |
2701 DOLANCI, 864 |
|
VRHNIKA, krajevno pokopališče - Jurij Franc PETKOVŠEK, padli borec NOV |
— |
Kenotaf Jurija Petkovška je v zgornjem desnem kvadrantu starega dela pokopališča. |
PETKOVŠKOVI JURIJ 1916 - 1943 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
T. Bizjak, 14.1.2025 |
4.2.2025. 00:00 |
— |
— |
grob - kenotaf |
Vrhnika |
k.o.2002 - Vrhnika
parc. št.: 1872 |
|
ŠENTVID pri Stični - spomenik žrtvam NOV |
Spomenik predstavlja kamnit kvader, velikosti 2,30 x 0,90 x 0,40 m, postavljen leta 1970, je iz podpeškega kamna, verzi na njem so Župančičevi. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 111. |
Pred cerkvenim obzidjem, levo od stopnic na vzhodni strani cerkve sv. Vida v Šentvidu pri Stični. |
ŽRTVAM NOV DOMOVINA JE ENA BODOČNOST JE VERA, |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 15. 5. 2017, foto Alenka Župančič, T.Bizjak |
26.6.2020. 00:00 |
— |
— |
kamnit steber, memorialna dediščina |
Ivančna Gorica |
k.o.1809, parc. št. 894/1 |
|
Padlim I. belokranjske čete, Gornje Laze |
28. oktobra 1941 se je v gozdu na Smolanovcu za Gabrovcem nad Metliko zbralo nekaj vodilnih političnih delavcev, kjer so sprejeli sklep o oblikovanju prve belokranjske čete. Ta dan je bil pomemben za razvoj narodnoosvobodilnega boja Bele krajine. Prva belokranjska četa naj bi šla na Krško polje, kjer bi skupaj z drugimi partizanskimi enotami preprečila izseljevanje nemških vojakov nad slovenskimi prebivalci. Kraj in čas za zbiranja belokranjskih partizanov sta bila določena, in sicer pri cerkvici na Smuku nad Semičem, 29. oktobra popoldne. Že dan prej, 28. oktobra je prišla prva skupina, semiška skupina, kmalu za njimi pa je prispela še gradčanska skupina. Črnomaljska in metliška skupina sta prispeli 30. oktobra v dopoldanskem času. Prvo belokranjsko četo je sestavljalo 31 partizanov, za komandirja je bil postavljen Lojze Fabjan, za političnega komisarja Jože Mihelčič, ožji posvetovalni štab pa so sestavljali Ivan Černič, Alojz Gajzer, Milan Šimec in Jože Vrščaj. Za vodnika čete na zbirno mesto na Otočcu in pri prehodu reke Krke je bil določen Jože Košir, ki ga je poslal operativni štab iz Novega mesta z navodili za belokranjsko partizansko enoto. Partizani so imeli puške, pištole in ročne bombe ter mitraljez, ki je bil v rokah Poldeta Jermana, vsakemu borcu pa je pripadalo do dvesto nabojev, oblečeni so bili delno v jugoslovanske vojaške uniforme, delno v civilno obleko, črnomaljska skupina pa je s seboj prinesla še slovensko zastavo z rdečo peterokrako zvezdo, tako da so imeli še svojo zastavo, ki jo je nosil Tone Jelenc. Belokranjska četa naj bi se srečala z novomeško četo pri Šmarjeških Toplicah, s katero bi skupaj šli do Otavnika, zbirno mesto, kjer naj bil ustanovili dolenjsko partizanski bataljon. Belokranjski partizani so se na pot odpravili 1. novembra 1941, vendar pa so zaradi močnega sneženja naleteli na težave pri Otočcu. Most čez reko Krko naj bi bil delno podrt in partizani naj bi po dolgem čakanju na zvezo odločili za vrnitev nazaj, čeprav so bili premraženi, lačni in utrujeni. K vrnitvi so močno prispevale tudi močne italijanske patrulje, ki so patruljirale po cesti vzdolž nasprotnega brega reke Krke. Med vračanjem jih je italijanska patrulja odkrila, pri Težki vodi naj bi prišlo celo do streljanja, ne pa do spopada, partizani so se uspeli ogniti in tako nadaljevali pot, medtem ko jim je italijanska patrulja sledila. Na Gornje Laze naj bi partizani prišli okrog polnoči, štirinajst se jih je nastanilo pri Mavsarjevih, ostalih petnajst pa pri Šobarjevih. Partizani so najprej očistili in pripravili orožje, ravno pri tem je Polde Jerman izgubil vzmet na mitraljezu. Pred počitkom so še povečerjali, nato pa so šli spat, pri Mavsarjevih so spali na senu na hlevu, ki je bil takoj za hišo, pri Šobarjevih pa so spali v hiši, straže ni bilo postavljene. Kljub temu, da so jih Italijani izsledili, jim je pripomoglo še izdajstvo Ivana Luzarja. Vendar pa so zaradi netočne informacije Italijani obkolili samo Mavsarjevo hišo ter jo začeli obstreljevati, požgali pa so še senik, na katerem je spal velik del partizanov. Čeprav so se partizani odzvali z orožjem in se poskušali rešiti, so takoj podlegli strelom zunanjega napadalca. Tisti del čete, ki je prenočeval pri Šobarjevih, je priskočil na pomoč s streljanjem na Italijane, žal pa jim mitraljez zaradi okvare ni bil v pomoč. Partizani, ki so bili v Šobarjevi hiši, so začeli z umikanjem, saj so Italijani prihajali v bližino Šobarjevih in so obkoljevali tudi to hišo, sedem se jih rešilo že pred tem, se potem prebijali posamezno ali v parih, osem pa se jih je pod vodstvom Franca Koširja organizirano prebijalo. Prvih sedem, ki se je sicer najprej rešilo, je dočakala skoraj podobna usod pa kot borce pri Mavsarjevih. Ostalih osem se je uspelo rešiti, čeprav so jim bili Italijani za petami. Avtor spomenika je Stojan Batič, predstavnik slovenskega figuralnega kiparstva. Spomenik NOB na Gornjih Lazah je sestavljen iz visokega podstavka na njem pa so figure ljudi (v tem primeru vojakov), ki imajo v rokah puške, na glavah pa čelade. Prvotni spomenik je bil postavljen 1. novembra 1951, z današnjo različico pa zamenjan 30. oktobra 1966.
|
Spomenik se nahaja v majhni vasici Gornje Laze, vas se nahaja na relaciji Novo mesto – Semič, skozi Uršna sela. Če se peljemo iz Novega mesta skozi Uršna sela in Laze, vidimo na levi strani odcep, ki pelje v vas Gornje Laze. Sredi vasi se na desni strani nahaja spomenik NOB. |
Ko iz prvih isker plamen se je vžgal, že so njegovi zublji vas použili, življenje ste življenju poklonili vaš prah od tod se v neminljivost dviga. Lojze Krakar . Tu in v bližini je v noči z 2. na 3. november 1941 in v naslednjih dveh dneh v obroču okupatorskih italijanskih vojakov in prebijanju iz njega padlo devetnajst borcev belokranjske partizanske čete: Slavko Cerjanec, Ivan Černič, Lojze Fabjan in komandir Lojze Gajzer, Viktor Gorše, Italijan Bruno, Lojze Jaklič, Polde Jerman, Stanko Junko, Ivan Kopinič, Anton Kovačič, Pavle Kranjac, Franc Matjašič, Lojze Muc, Franc Obrul, Toni Prus, Jože Slobodnik, Vinko Švajger in Jože Vrščaj. Narodni heroj Jože Mihelčič, politični komisar čete, je bil ob umiku ujet zatem od okupatorskega vojaškega sodišča obsojen na smrt in 9. decembra 1941 ustreljen v Ljubljani. Bela krajina svojim prvoborcem! |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Rahela Butala (13.12.2016) |
7.1.2025. 00:00 |
— |
Dodal podatke o parceli, sveže fotografije spomenika in prve strani Kronike Belokranjskega odreda, ki jo hrani Dušan Šmajdek, Gornje Laze 1. M. Hladnik 23.12. 2024
Dodal Kroniko prve belokranjske čete. M. Hladnik 7. 1. 2025 |
skulptura, infotabla |
Semič |
Parcela, odmerjena za spomenik (1522 Pribišje, 65/2), ne ustreza dejanski lokaciji spomenika na parceli 3227/5. |
|
Velika Nedelja, pokopališče |
»Enako kot krajevne skupnosti mesta Ptuj tudi krajevna skupnost Velika Nedelja praznuje svoj krajevni praznik 8. maja, to je obletnica dokončne osvoboditve svojega kraja, kar so povezali tudi s tragičnim dogodkom. Njihov krajan Davorin Čurda je ob navdušenju, ko so se umikali zadnji do kraja potolčeni okupatorjevi vojaki, izobesil zastavo Titove Jugoslavije, pri tem pa ga je zadela krogla okupatorjevega zločinca, ki ni mogel preboleti poraza.« (– u, Praznik KS Velika Nedelja, Tednik, Leto XXXIV, št. 18, Ptuj, 14. maja 1981, str. 8 Dostop: 6. 12. 2023) |
Pokopališče Velika Nedelja je v hribu zahodno od kraja. |
[zvezda] ČURDA DAVORIN ROJ. 4 11. 1931 PADEL 8. 5. 1945 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 19. 3. 2023 |
8.12.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 8.12.2023, dopolnil Opis po predlogi Zdenke Primožič |
družinski nagrobniki |
Ormož |
— |
|
Partizanska bolnišnica "Mirta" |
Prehodna partizanska bolnišnica"Mirta" je bila zgrajena poleti 1944 v Rožankovem gozdu v Podgori na vzhodnem pobočju Uršlje gpre na nadm. višini 800 - 900 m. Bila je majhen lesen objekt, ki ga je po sistemu zemljanke zgradil Feliks Zdovc - Rožankov sin. Decembra 1944 so v bolnišnico pripeljali njegovo sestro Ano Zdovc - Mirto, ki je bila hudo ranjena v nogo. Po njej je bolnišnica tudi dobila ime.V njej so se od konca dece3mbra 1944 do konca vojne zdravili partizani, ki jih je negoval in zdravil sam graditelj bolnišnice - Feliks Zdovc - Fika. Partizansko bolnišnico "Mirto" so prvič obnovili leta 1975, drugič pa leta 1980. Gl. tudi TIC Ravne Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123 |
Na relaciji Kotlje - Naravskre ledine je odcep pri spomeniku na Janeči ridi desno. Takoj za prehodom smučišča Ošven in nosilnega stebra za sedežnico je manjši odstavni prostor in odcep strmo v breg. Nad odcepom je opozorilna tabla za bolnišnico desno. 50 m od glavne ceste stoji nad cesto koča - bolnica. |
BREZ NAPISA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Alojz Ovnič, 18. april 2017 |
18.10.2021. 00:00 |
— |
18.10.2021 dopolnil podatke D.Divjak |
Lesena koča z nanapisom Bolnišnica Mirta |
Ravne na Koroškem |
K.o.: 897 - PODGORA, št.parc.: 91/3 |
|
Renče, Spomenik prvemu sestanku KP Primorske na Kremancah |
Po cesti Renče-Temnica, mimo hiše Žigoni 58, oddaljeno 3,1 km od središča Renč, na hribu južno od Renč. Ob cesti je usmerjevalna tabla. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
MK 1. 4. 2020, slike Bor1974-13.X.2020 |
7.5.2022. 00:00 |
— |
Odkrit 9. 7. 1950. M. Hladnik 26. 4. 2021
Besedilo dodala in lokacijo spomenika popravila M. Luštrek 7. 5. 2022. |
— |
Renče-Vogrsko |
— |
||
Spominski park Grmada 1941-1945 |
V zbirki Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) se nahaja diploma Antona
Bitenca, ki prikazuje načrte za spominski park na šmarnogorski Grmadi. Grmada,
676 m, je sekundarni vrh tega ljubljanskega osamelca, vendar na njenem ozkem
vrhu ni ne cerkve ne gostilne, zato kljub sedmim metrom večji višini skorajda
nima obiska.
vsi123 |
Vrh šmarnogorske Grmade in sedlo med obema vrhovoma |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 29.03.2025 |
29.3.2025. 00:00 |
— |
— |
Spominski park z mavzolejem in viaduktom |
Ljubljana |
— |
|
Mirko Bračič, Ribnica |
Na betonskem podstavku, ki je na manjšem betonskem platoju, je bil doprsni kip Mirka Bračiča. Vojašnica v Ribnici je nosila ime narodnega heroja Mirka Bračiča. V njegov spomin je takoj ob vhodu pred stacionarjem bil 25. maja 1978 odkrit doprsni bronasti kip narodnega heroja Mirka Bračiča. Spomenik je leta 1977 izdelal v mavcu akademski kipar Aleksandar Mančić, ki je v času služenja poleg tega izdelal še doprsna kipa narodne herojinje Majde Šilc, ki je bil odkrit leta 1980 pred vrtcem Majde Šilc v Ribnici, ter pesnika Franca Zbašnika, katerega kip stoji pred osnovno šolo v Dolenji vasi. Kip Mirka Bračiča je obstajal tudi po odhodu pripadnikov JLA iz Ribnice. Po namestitvi pripadnikov TO v prostore stacionarja je bil kip poškodovan in odstranjen na neznano mesto. Na isti podstavek so bili montirani nastavki za zastave, saj je bil v stavbi v ozadju nameščen OŠTO. Leta 2022 je bila stavba nekdanjega stacionarja zrušena in ostanki odstranjeni. Prav tako je bila izravnana površina pred nekdanjo stavbo in podstavek odstranjen. V ribniški vojašnici so imeli tudi spominsko sobo narodnega heroja Mirka Bračiča. Z odhodom JLA je bila spominska soba ukinjena in ni nobenih podatkov, kje je bila in kaj je vsebovala. geslo: vojska123 |
S ceste v središču Ribnice proti Kočevju se pri trgovskem centru zavije desno v nekdanjo vojašnico. Na levi strani je nasproti nekdanje stražarnice ostal betonski podstavek. Danes ni ne podstavka niti objekta. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 9. december 2018, dopolnil opis 16. marec 2021, 9.1.2024, 12.8.2024 |
12.8.2024. 00:00 |
— |
16.3.2021 dopolnil podatke D.Divjak
M. Kermavnar, 2.4.2023, prestavil tekst iz Besedila na spomeniku v Opis in viri in dodal fotografijo 2 iz Dolenjskega lista
D.Divjak dodal opis 9.1.2024, 12.8.2024
Dodal stavek o spominski sobi po informaciji D.Divjaka. M.Hladnik 7.12. 2024 |
doprsni bronasti kip |
Ribnica |
K.o.: 1625-RIBNICA, št.parc.: 935/94 |
|
Ustanovitev OF za Štajersko, Kojzica |
22. 5. 1941 je prišlo na pobudo KPS do ustanovnega sestanka pokrajinskega odbora OF za Štajersko na pobočju skalnate Kozjice nad Šmarjeto pri Rimskih Toplicah. Od članov KPS so se sestanka udeležili sekretar pokrajinskega komiteja za severno Slovenijo Slavko Šlander-Aleš, člana komiteja Miloš Zidanšek-Vencelj in Leon Novak-Feliks, Angel Besednjak-Don za mariborsko okrožje ter za celjsko okrožje Tone Grčar-Johan; od krščanskih socialistov oziroma Jugoslovanske strokovne zveze pa so bili navzoči Jože Jurač in Metod Hočevar iz Celja, Vinko Ustar iz Zagorja ob Savi, Martin Kores in Karel Reberšek iz Maribora ter domačina rudarja Lojze Lešnik iz Hude jame pri Laškem in Lojze Diacci iz Seve pri Šmarjeti.Ustanovni sestanek je dal pobudo za postavljanje zaupnikov in odborov OF po vsej okupirani Štajerski. Nastajali so okrožni, okrajni, mestni, krajevni, oziroma terenski odbori.
|
Na kraju ustanovnega sestanka na Kozjici, približno pol ure hoda severovzhodno od Šmarjete, je v skalo vzidana spominska plošča. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 12. 5. 2021 |
27.1.2024. 00:00 |
— |
V Planinskem vestniku 02/1962, str. 66 piše: "Ob 13. obletnici ustanovitve Pokrajinskega odbora za Štajersko, ki se je vršil 22.V.1941 v Kojzici". Iz tega je moč sklepati, da je bila prvotno druga plošča.
Bor1974-08.VIII.2024 |
Spominska plošča |
Laško |
1039 RIMSKE TOPLICE, 515 |
|
Polzela, Spomenik žrtvam NOB |
Visok bronast spomenik v obliki strtega drevesnega debla, ki simbolizira žrtve NOB. Avtor spomenika Janez Boljka, postavljen leta 1981. Ob vznožju plošče z imeni žrtev. Julija 2020 je bil južni del podstavka spomenika poškodovan. Spomeniki ... Žalec, 95 EŠD 10458 |
Spomenik stoji na parkovno urejeni površini sredi naselja. Hiša v bližini: Glavni trg 2, Polzela |
ŽRTVAM FAŠIZMA . prva plošča: BANKO FRANC ☆ BANKO FRANČIŠKA ☆ BANKO JULIJANA BEVC IVAN ☆ CIMPERMAN ALOJZ ☆ CVENK ALBERT ☆ CVENK ANTON ČMAK LEOPOLD ☆ ČUK FRANC ☆ DEBEVC ANTON DEBEVC VIKTOR ☆ DROLC JOŽE ☆ FLORENIN JUST ☆ GLAVNIK MATIJA HROVAT ALFONZ ☆ HROVAT FRANC ☆ JELEN IVAN KAČ EDI ☆ KAČ FRANC ☆ KOK FRANC ☆ LUKMAN MARIJA . druga plošča: LUKMAN RUDOLF ☆ LIKEB ALOJZ ☆ LUBEJ ANTON ☆ MALOPRAV HEDVIKA NABERŽNIK MAKS ☆ PAVLETIČ BRANKO ☆ PAVLETIČ JORDAN PENCELJ JOŽE ☆ PFEIFER FRANC ☆ PRAZNIK FRANC PRAZNIK VIKTOR ☆ PREŠIČEK ALOJZ ☆ RIBIČ FRANC ☆ ROJNIK MATILDA SATLER FRANC ☆ SERDONER FRANC ☆ ŠEVČNIKAR FRANC SEVČNIKAR FRANČIŠKA ☆ STRUPEN BOŽIDAR . tretja plošča: . SVETKO FRANC ☆ ŠPACAPAN MARICA ☆ ŠPACAPAN PETER ŠTORMAN MAKS ☆ ŠUSTER JULIJ ☆ ŠUSTER MARIJA ☆ TAMŠE FRANC TERGLAV ANTON ☆ TERGLAV AVGUST ☆ TERGLAV FRANC TERGLAV MARTINA ☆ TERGLAV STANKO ☆ TURNŠEK FRANC TURNŠEK IVAN ☆ VEBER FRANC ☆ VIDMAJER IGNAC ZAVRŠNIK KAREL ☆ ŽAGAR FRANC ☆ ŽOLNIR ANTON |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar 22. 5. 2020, fotografije M. Hladnik |
4.11.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 4.11.2023, dodal Besedilo na spomeniku |
— |
Polzela |
K. o. Polzela 992, parc. št. 825/19 |
|
IZOLA-Spominska plošča protifašistični stavki |
— |
Tovarniška cesta 13, vhod v nekdanjo tovarno Delamaris.Plošča je na desni strani vhoda. |
11.JULIJA 1943 SO DELAVCI TOVARNE AMPELEA ORGANIZIRALI VELIKO PROTIFAŠISTIČNO STAVKO. TAKRATNE FAŠISTIČNE OBLASTI SO ARETIRALE 30 DELAVCEV, OSUMLJENIH SODELOVANJA Z NARODNOOSVOBODILNIM GIBANJEM. . OB 40. OBLETNICI ZMAGE NAD FAŠIZMOM POSTAVILI DELAVCI TOZD DELAMARIS. . LETO 1985 . L 11.LUGLIO 1943 I LAVORATORI DELLA FABBRICA AMPELEA ORGANIZZARONO UN GRANDE SCIOPERO ANTIFASCISTA. LE AUTORITA FASCISTE ARRESTAREONO 30 LAVORATORI. SOSPETTATI DI COLLABO- RAZIONE CON IL MOVIMENTO DI LIBERAZIONE NAZIONALE. . COLLOCATO DAI LAVORATORI DELL OBLA DELAMARIS IN OCCASIONE DEL XL ANNI- VERSARIO DELLA VITTORIA SUL FASCISMO. . ANNO 1985 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D.Divjak, 25. september 2020 |
25.9.2020. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Izola |
K.o.: 2626-IZOLA, št.parc.: 114/2 |
|
Napad na okupatorsko kolono-Razdrto |
21. 7. 1942 je 9-članska patrulja Vipavske čete napadla italijanski vojaški tovorni avtomobil pri Podnanosu in ubila 2 oficirja, 1 podoficirja in 3 vojake. Zaplenili so lahko strojnico, 7 pušk, 3 pištole in drug vojaški material. Četa je imela 1 mrtvega in 1 ranjenega borca.
|
Ob lokalni cesti na Nanos.
45.794216, 14.000761
|
VOJKOV VOD JE 21. JULIJA 1942 NA TEM MESTU UNIČIL TOVORNJAK S POSADKO FAŠISTIČNE VOJSKE V NAPADU JE ŽRTVOVAL SVOJE ŽIVLJENJE BOREC ANTON NABERGOJ - SREČKO K-S LOZICE 21. 7. 1980 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Bor1974, 18.XII.2019 |
29.1.2022. 00:00 |
— |
Po napotku Matije Matvoza popravil lokacijo na zemljevidu. -- M. Hladnik 29. 1. 2022 |
Spominska plošča |
Vipava |
K. o. 2405 Podnanos, parc. št. 3843/3 |
|
Franc Farčnik |
Kaplje preteklosti, 22 FARČNIK FRANC Wikipedija. »Tako kot nekatere druge zasavske krajevne skupnosti je tudi zagorska KS Franc Farčnik ime dobila po predanem komunistu. Franc Farčnik (partizansko ime Kristuš) se je rodil 30. avgusta 1899 v Prekopi. Na Wikipedii in v Zasavskem rokovniku Romana Rozine lahko preberemo, da se je leta 1915 zaposlil v premogovniku v Zagorju in kmalu postal tudi politično in sindikalno dejaven. Leta 1920 je postal član Komunistične partije Jugoslavije. Deloval je kot organizator SKOJa, v Zvezi rudarskih delavcev Jugoslavije in v delavsko kulturnih prosvetnih društvih Ledina, Svoboda in Vesna. Leta 1925 se je preselil v Francijo, nato pa se je politično izšolal v Sovjetski zvezi, kjer je ostal do leta 1936. Istega leta se je kot inštruktor KPJ vrnil v Zagorje. Leta 1937 je sodeloval na ustanovnem kongresu Komunistične partije Slovenije na Čebinah. Po začetku druge svetovne vojne je deloval v ilegali in vodil politično šolo. Novembra 1941 ga je ujel gestapo. Zaprt je bil v Celju, Mariboru in na Gradu Borl, kjer je za posledicami mučenja umrl.« Elektronski vir: https://savus.si/ks-franc-farcnik/ Krajevna skupnost Zagorje ob Savi. Na današnji dan: Franc Farčnik - Kristuš Savus, Zagorje ob Savi. |
Farčnikova kolonija 1, Zagorje, ob potoku. |
V TEJ HIŠI - KRAJU MNOGIH PREDVOJNIH |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
28.1.2025. 00:00 |
— |
Zdenka Primožič 28. 1. 2025 dopolnila Opis s podatki iz spletnih virov. |
Spominska plošča |
Zagorje ob Savi |
— |
|
Gojače, 1. zasedanje odposlancev NOO |
— |
Spominska plošča je pritrjena na obcestni fasadi poslopja KS Gojače Malovše, Gojače 48 |
V TEJ STAVBI JE BILO 4. OKTOBRA 1944 PRVO ZASEDANJE ODPOSLANCEV POSTAVLJENO OB 25 LETNICI ODBORA SEPTEMBRA 1968. SKUPŠČINA OBČINE AJDOVŠČINA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Kermavnar |
26.8.2021. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Ajdovščina |
K. o. 2385 Gojače, parc. št. *245 |
|
Moravče, pokopališče, Peterka Ignac |
Sistory navaja Ime in priimek: Ignac Peterka, Oče: Anton, Mati: Marija, Po domače: Janček, Datum rojstva: 11. 07. 1912, Kraj rojstva: Selo pri Moravčah, Kraj bivanja: Selo pri Moravčah, Stara občina Moravče, Nova občina: Moravče, Poklic (soc. status): Ni podatka, Datum smrti/izginotja: 13. 12. 1944, Kraj smrti/izginotja: Pod Liscem pri Preski, Kraj pokopa: Moravče. Opomba. Podatek o datumu rojstva se v Sistory razlikuje od podatka o datumu rojstva na nagrobniku. . Ignac Peterka je napisan na spominski plošči Krašce 1 (severni del zahodne
fasade gostilne Frfrou) ob cesti v Moravče, na spomeniku v spominskem parku pred
cerkvijo v Moravčah in na spomeniku v Vrhpolju (prim. Franc Avbelj, Miroslav
Stiplovšek, Ivan Vidali, Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in
narodnosvobodilnega boja v domžalski občini, Domžale: Kulturna skupnost,
Občinski odbor ZZB NOV, 1979, str. 222). |
Pokopališče Moravče, Iskalnik grobov Domžale – Moravče, P: B, V: 14, S: 8 |
[križ] PETERKA IGNAC * 7. 11. 1912 + 13. 12 1944 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 17.4.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič. |
17.4.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Moravče |
K. o. 1955 Moravče, parc. št. 137/1 |
|
Mohor nad Moravčami |
Boj z 20-krat močnejšim sovražnikom je trajal uro in pol, padel je borec Tine Kmetič. Partizani so imeli srečo, da so se prebili skozi luknjo v obroču, ko jim je zmanjkalo municije, ne da bi Nemci to opazili, ker so odnesli ranjenega oficirja v dolino. Do jutra so še obkoljevali Mohor in ga potem zasuli z rafali, vendar tam ni bilo nikogar več. Uspehi Radomeljske čete so se mesec dni pozneje končali pri Gollčaju. Zadnja vrstica na spomeniku je bila dodana pozneje. Spomenik, ki je ograjen z verigo, so postavili v ZZB NOV Moravče 22. 9. 1961.
.
|
Spomenik stoji ob robu gozda, na Njivah, severno nad Podstranjem, na prisojnem pobočju Mohorjevega hriba. Dostop je po cesti na Mohor, mimo cerkve še 200 m do travnika. Spomenik stoji na njegovem JZ robu. |
NA TEM HRIBU JE BILA 21. 9. 1941. V BORBI JE pad. KMETIČ TINE IZ TRZINA. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik 22. 6. 2019 |
8.3.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 8.3.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal fotografijo 2 iz časopisa in povezavo nanjo. |
Kamnito obeležje |
Moravče |
K. o. 1949 Negastrn, parc. št. 64 |
|
FUŽINE-Spomenik padlim borcem slovenske XVIII. divizije |
Člani društva ZB NOB Kočevje vsako leto redno obiščejo partizanska grobišča padlih pripadnikov IX.Kočevske brigade, ki je delovala v okviru XVIII. divizije. |
Ob cesti, ki pelje iz Fužin proti naselju Zlobine je na desni strani spominsko obeležje. |
1941 zvezda 1945 TU SO ZA ZMERAJ TU SU ZAUVIJEK OSTALI OSTALI NA STRAŽI NA STRAŽI DA KAŽEJO POT KAO PUTOKAZ ZA BUDUČNOST . POVODOM 40 OBLJETNICE DOLASKA XVIII SLOVESKE DIVIZIJE 1943 GODINE NA TLO GORSKOG KOTARA . PALIM BORCIMA HEROJSKIH JEDINICA NOV I POJ . NAROD GORSKOG KOTARA 1983 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
9.3.2022 D.Divjak |
9.3.2022. 00:00 |
— |
— |
Kamnita skala z vklesanim napisom |
Hrvaška, FUŽINE, PRIMORSKO-GORANSKA ŽUPANIJA |
— |
|
Stojan Šuligoj, Grosuplje |
Stojan Šuligoj-Jope se je rodil 15. maja 1923 v Spodnjem Kašlju. Po osnovni šoli in nižji gimnaziji je nadaljeval šolanje na trgovski akademiji in bil odličen dijak. Vključil se je v napredno mladinsko gibanje in leta 1941 postal član SKOJ. Odlikovala ga je resnicoljubnost, ki jo je vedno izpovedoval odkrito in brez ovinkov, pa če je tudi včasih boleče delovala. Takoj po razpadu stare Jugoslavije se je kot mladinski aktivist vključil v OF: Kmalu je postal sekretar okrožnega komiteja SKOJ Grosuplje, oktobra 1942 pa tudi član okrožnega odbora OF. Njegovo aktivnost je čutil tudi okupator, zato je že v prvi polovici 1942 na njegovo glavo razpisal 30.000 lir nagrade. Sredi ustvarjalnega zamaha za vzpon in krepitev OF je končal svoje revolucionarno poslamstvo. Na križišču poti Vino-Šmarje-Bičje-Drenik so mu belogardisti postavili zasedo, iz katere ni imel izhoda, zato se je sam ustrelil. Svoje mlado življenje je tako končal 13. februarja 1943. Doprsni kip je izdelal akademski kipar Anton Sigulin, pobudo za postavitev sta dala občinski odbor ZZB NOv in Občinski komite ZKS Grosuplje. Odkrili so ga 12. septembra 1980. Stoji pred zgradbo Vzgojno varstvenega zavoda v Grosupljem, ki je bil poimenovan po njem. Dimenzije marmornatega bloka na katerem je doprsni kip Stojana Šuligoja so: širina 78, debeline 22 in višine 200 cm.
|
Po cesti z Adamičeve ceste po Trubarjevi v smeri proti železnici je na levi strani objekt vrtca. Pred glavnim vhodom se na levi strani na zelenici nahaja marmornati spomenik z doprsnim kipom Stojana Šuligoja. |
STOJAN ŠULIGOJ |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Daniel Divjak, 18. maj 2019 |
18.5.2019. 00:00 |
— |
2.3.2022 dopolnil podatke D.Divjak |
Doprsni kip |
Grosuplje |
K.o.: 1783 - GROSUPLJE NASELJE, št.parc.: 1327 |
|
GORENJI PODBORŠT pri V. Loki - spomenik prvi partizanski petorki v tem kraju |
EŠD: 20809 Ob ruševinah manjšega hrama je postavljeno spominsko obeležje posvečeno prvi partizanski skupini, ki je v letu 1941 taborila na tem mestu. Pomnik predstavlja stiliziran Triglav iz obdelanega kamna, visok okoli enega metra, z bazo 1,40 m in z vzidano kamnito ploščo temne barve, velikosti 35 x 50 cm, z vklesanim napisom. Obeležje so postavili 1976. leta. |
Trebnje - V. Loka - Mrzla luža - Iglenik - Šemrga - pridemo do roba gozda oz. do zadnjih hiš in se napotimo na levo, na gozdno cesto proti Gornjemu Podborštu. Tik preden pridemo na rob gozda pred G. Podborštom, okoli 200 m od vodnega hrama, ki je tik ob cesti, zavijemo ostro desno in se po gozdni poti napotimo navkreber, na vrh hriba, kjer med ostanki ruševin hrama zagledamo pomnik.
|
[zvezda] TU, KJER JE STAL BARLETOV HRAM, JE LETA 1941 BIVALA PRVA PARTIZANSKA PETORKA POD VODSTVOM KOMANDANTA MATJAŽA. OBNOVLJENO 1976 |
— |
— |
— |
— |
T. Bizjak, 10.8.2017. b.jerčič 31.3.2024 |
31.3.2024. 00:00 |
— |
spomenik obnovljen septembra 2021, napisi na plošči in urejen na osnova spominske plošče. |
spominska plošča, kraj zgodovinskega dogodka |
Trebnje |
k.o.1407, parc.št.:618, lastnik parcele Barle Robert, Gorenji Podboršt 5/a
št. spomenika EŠD 20809 |
|
Podčetrtek, pokopališče, Volavšek Albin, Vinko in Albin
|
ALBIN VOLAVŠEK: SIstory ne ponudi podatkov. ________________________________________________________________ VINKO VOLAVŠEK: SIstory navaja Ime in priimek: Vincenc Volavšek, Oče: Albin, Mati: Antonija, Datum rojstva: 22. 06. 1924, Kraj rojstva: Imenska Gorca, Kraj bivanja: Imenska Gorca, Stara občina: Podčetrtek, Nova občina: Podčetrtek, Datum smrti/izginotja: 18. 02. 1944, Kraj_smrti/izginotja: Paka (Vitanje), Kraj pokopa: Braslovče. »Na naslednjem sestanku, ki je bil 20. oktobra 1942, je dr. Milan Dolenc med drugim zapisal takele sklepe: »Naloga agitpropa je, da čimprej izda žepni časopis […] Da je 1. številka Žep-časa 3. bataljona zares izšla okoli 24. oktobra, je mogoče sklepati po zapisniku z dne 26. oktobra. »Za drugo številko Žep-časa,« je zapisano pod 3. točko, »napišejo članke: […] in Albin (Vinko Volavšek) Partizan – obrtnik.« (Franci Strle, Tomšičeva brigada, 1942–1943, Ljubljana: Založba Borec in Partizanska knjiga, 1986, str. 298) »[…] Volavšek Vinko-Albin * 1924 Imenska gorca + Kuzman […]« (Franci Strle, Seznam borcev Tomšičeve brigade za čas od 16. julija 1942 do 13. julija 1943*, Tomšičeva brigada, 1942–1943, Ljubljana: Založba Borec in Partizanska knjiga, 1986, str. 876) __________________________________________________________________________ ALBIN VOLAVŠEK: SIstory navaja Ime in priimek: Albin Volavšek, Oče: Albin, Mati: Antonija, Datum rojstva: 21. 4. 1927, Kraj rojstva: Imenska Gorca, Kraj bivanja: Imenska Gorca, Stara občina: Podčetrtek, Nova občina: Podčetrtek, Datum smrti/izginotja: 00. 11. 1944, Kraj smrti/izginotja: Dolenjska, Kraj pokopa: NULL. |
Pokopališče Podčetrtek, Devica Marija na Pesku, 4. vrsta (v smeri od cerkve), 16. grob (šteto z desne strani vrste). |
VOLAVŠEK [križ] RIBIČ ALBIN VINKO ALBIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 29.8.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
29.8.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Podčetrtek |
K. o. 1228 Sopote, parc. št. 1071/3 |