V spomin 6 partizanom in aktivistom, ki so padli v boju z Nemci leta 1944, stoji pred Jugovo hišo granitni spomenik, prestavljen leta 1953.

EŠD 9018

                 [zvezda] 

               V SPOMIN 

      NA ŽRTVE IN POŽIG 

      JUGOVE DOMAČIJE - 

POSTOJANKE NOB 22.9.1944  

              1976 ZB NOB FRAM

.
Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji1234

Fot3.1,3.2,3.3: Miloš Toni

NA OBMOČJU MRZLEGA IN VODIL VRHA

    JE MED NOB, OD NOVEMBRA 1942

    DO KONCA VOJNE 1945, DELOVALA

    RELEJNA KURIRSKA POSTAJA P-23.

                    PADLI KURIRJI:

    BREŠAN ALOJZ                1921 - 1943

    LIPIČAR CVETKO            1923 - 1944

    RUTAR JANKO                  1924 - 1943

    SKOČIR ANTON                1924 - 1943

    1984                  KRAJANI ZATOLMINA

Na pročelju doma telesnovzgojnega društva Partizan v Framu je vzidana spominska plošča v spomin tistim, ki so v letih NOB dali svoja življenja za svobodo. Na plošči je 53 imen. 

• Milan Ževart, Po sledovih NOB, str. 49. 

Na plošči je 53 imen

EŠD: 26357

Spomenik je okoli 4,50 m visok kamnit steber, sestavljen iz petih delov, trikotnega prereza  s stranico, 0,80 m, ki se v sredini razširi na okoli 1,00 m ki pa se na vrhu zmanjša na okoli 0,60 m. Na sprednji strani stebra je reliefen rastlinski okras,  na ostalih dveh straneh pa so vklesana imena v NOB padlih domačinov.

Ob stebru je kamnita trikotna prizma z vklesanim napisom.

Avtorja spomenika sta Edo Ravnikar in Marko Šlajmer. Odkrit 1951,  izdelalo kamnoseško podjetje iz Ljubljane, prestavljen 2009.

Na trikotni prizmi, velikosti cca 1,00  x 0,80 m piše:
SPOMENIK PADLIM BORCEM
IN ŽRTVAM FAŠIZMA.
POSTAVILA ZVEZA BORCEV
BLOŠKE PLANOTE LETA 1951

Na trikotnem stebru, visok okoli 4,50 m je vklesanih skupno 179 priimkov in imen padlih borcev in žrtev fašizma.

     JV stran:
ZAKRAJŠEK MATIJA, TRDAN JANEZ, HITI FRANC, SKRAJ KAROLINA, ŠRAJ VERA, KOŠČAK IVANA, MRŠEK ANA, ZUPANČIČ MARICA, ZAKRAJŠEK IVAN, ZAKRAJŠEK MIMA, TURK MATIJA, TEKAVEC MARIJA, ZUPANČIČ JOŽE, PONIKVAR ALOJZ, TURK MIRKO, LESAR FRANC, PAKIŽ STANKO VESEL FRANC, KOČEVAR ALOJZ, MLAKAR FRANC, MLAKAR ALOJZ, PAKIŽ STANKO, MAROLT JANEZ, MAROLT ANTON, VESEL ANDREJ, PONIKVAR STANE, PONIKVAR ALOJZ, ZUPANČIČ FRANC, ZUPANČIČ FRANC, ZUPANČIČ IVAN, JAKOPIN JOŽE, ZAKRAJŠEK ANTON, JAKLIČ JOŽE, LAH JOŽE, INTIHAR FRANC, PAVLIČ KAREL, LEŠNJAK STANE, TRHLEN MARIJA, MLAKAR DARINKA, DOLES PAVEL, MESTEK ANTON, MAZI FRANC, MESTEK FRANČIŠKA, MESTEK ŠTEFAN, MESTEK FRANC, SEMIČ JANEZ, USENIK IVAN, KOROŠEC JOŽE, AVŽLAHAR ALOJZIJ, AVŽLAHAR STANKO, AVŽLAHAR FRANC, PATERNOST FRANC, AVŽLAHAR MARIJA, IVANČIČ JOŽE, IVANČIČ ALOJZ, KOVAČIČ MATIJA, TEKAVEC IVAN, KRAŠEVEC JOŽE, KRAŠOVEC JOŽE, MAZI MARIJA, ZGONC ALOJZIJ, PAVČIČ ALOJZIJ, PAVČIČ ŠIMEN, PAVČIČ ANTON, IVANČIČ RAFAEL, KRAŠEVEC JERNEJ, INTIHAR ANTON, KRAŠEVEC ZOFIJA, INTIHAR ALOJZ, PIRMAN ALOJZ, HRIBAR FRANC, KRAŠOVEC DOMIN, KRAŠOVEC JERNEJ, KRPAN MATEVŽ, KNAFEL ANDREJ, KOTNIK ALOJZ, MAROLT ALOJZ, GORNIK JANEZ, BAČNIK KAREL, LENARČIČ STANKO, LENARČIČ DRAGO, JAKOPIN MATEVŽ, JAKOPIN JANEZ, JAKOPIN ANTON, JAKOPIN ALOJZ, MESTEK ALOJZ, MAČEK ANTON, OTONIČAR JOŽE IN LENARČIČ IVO;

      SZ stran stebra:
VESEL ANTON, MOHAR ALOJZIJ, ZABUKOVEC MIROSLAV, LAH FELIKS, LAH JOŽE, ČAMPA IVAN, ČAMPA STANKO, LAH STANKO, LAH MILKA, LAH MIRKO, HITI ANTON, HITI JOŽE, HITI JUSTINA, LAH MILKA, ZAKRAJŠEK JOŽE, ZAKRAJŠEK FRANC, ZAKRAJŠEK STANE, ZAKRAJŠEK JOŽE, ZAKRAJŠEK JOŽE, ZAKRAJŠEK MATEVŽ, PAVLICA STANKO, PAVLICA ALOJZ, PAVLICA STANDER, PAVLICA MIRKO, ZAKRAJŠEK ALOJZ, ZGONC ANTON, MAROLT FRANO, MODIC ANTON, KRAŠEVEC FRANC, ŠKRABEC RUDOLF, MODIC JANEZ, ZAKRAJŠEK FRANC, HITI IVAN, HITI ANTON, MODIC  MATIJA, HITI JANEZ, HITI JOŽE, MODIC PETER, KOROŠEC ZOFKA, HREN ANTON, HREN ALOJZIJ, HREN DRAGO, ORAŽEM STANKO, ZAKRAJŠEK JOŽE, ZAKRAJŠEK RUDOLF, ZAKRAJŠEK DOMINIK ZAKRAJŠEK FRANČIŠKA, ZAKRAJŠEK JOŽĐE, ZAKRAJŠEK JOŽE, ANZELJC JOŽE, MODIC KARLO, OTONIČAR FRANC, ZALAR JOŽE, ZALAR FRANC, ZALAR ANTON, GRADIŠAR JOŽE, GRADIŠAR ALOJZ, PIRMAN ALOJZ, PIRMAN ŽAN, CIMPERMAN ALOJZ, INTEHAR ANDREJ, INTEHAR ANDREJ, ZIDAR FRANC, ŠRAJ FRANC, ŠRAJ FRANC, ŠRAJ ALOJZIJ, LAVRIČ FRANC, MIHELIČ ANDREJ, ŠRAJ ALOJZIJ, ŠRAJ FRANC, ŠRAJ KAREL, ŠRAJ ANTON, ŠKRABEC ALOJZ, DOBRAVEC JOŽE, KLANČAR FRANE, ŠEGO JANEZ, PONIKVAR JOŽE, ŽNIDARŠIČ ANTON, ŠRAJ LUDVIK, ZGONC JANEZ, MAROLT JOŽE, KLANČAR STANKO, GORJUP IVAN, GORJUP KAREL, ZAKRAJŠEK JOŽE, ZAKRAJŠEK IVAN, BEČAJ IVAN, LENARČIČ BORIS, DOBRILA FRANC, DOBRILA BORIS IN PAKIŽ JANEZ;

Bronasta plošča, pritrjena za betonski podstavek.

Pobudo za postavitev spominskega obeležja, ki so ga odkrili junija 1977, so dali borci II. grupe odredov.

Ploščo je izdelala tovarna »IMP« v Ivančni Gorici.

Avtor besedila je Slavko Medved.

Prva slovenska brigada, II. grupa odredov, ustanovljena 5. aprila 1942 na Kremenjku, se je 11. aprila 1942 premestila v taborišče v Bojanskem borštu, oddaljeno le nekaj kilometrov od močnih sovražnih postojank v Stični in Šentvidu pri Stični.

18. aprila je iz partizanskega taborišča pobegnil Jože Fatur, doma iz Vira pri Stični, in Italijanom izdal kraj taborišča. Italijani so takoj začeli pripravljati napad iz svojih postojank Trebnjega, Šentvida in Stične. Štab brigade je bil o izdajstvu in namerah Italijanov pravočasno obveščen, zato je poslal na cesto Trebnje–Stična v ovinke Medvedjeka četo, ki jo je vodil Jože Kovačič. Tam je padlo v zasedo pet kamionov »črnih srajc« iz Trebnjega. Po bliskovitem spopadu so imeli Italijani večje število mrtvih in ranjenih, Jožetova četa pa se je morala zaradi obkoljevanja umakniti. Italijani niso nadaljevali poti proti Stični.

Istega dne je izdajalec Fatur pripeljal sovražno kolono iz Stične do samega taborišča, vendar je naletela na pripravljene partizane. Po krajšem ostrem boju so se Italijani umaknili in vrnili v Stično.

Vir: https://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-3.pdf

Str.: 137

Opomba 1: Franc Štibernik poroča, da je v mesecu septembru 2023 ZB NOB Grosuplje  nadomestila ukradeno bronasto ploščo  na obeležju v Bojanskem borštu, z marmorno v enakih dimenzijah in istim napisom. Za kamen so se odločili zaradi kraj bronastih plošč.

[zvezda] 
NA TEM MESTU JE
SPOMLADI LETA 1942
TABORILA IN SE BORILA
Z ITALIJANSKIM
OKUPATORJEM II. G. O.
BOJANSKI BORŠT      II. G.O. 1977

SIstory navaja Ime in priimek: Andrej Perdec, Oče: Rudolf, Mati: Irena, Datum rojstva: 05. 01. 1926, Kraj rojstva: gradišče, Kraj bivanja: Gradišče, Stara občina: Renče, Nova občina: Nova Gorica, Zakonski stan: mladoleten, Datum smrti/izginotja: 18. 10. 1943, Kraj smrti/izginotja: Žužemberk, Kraj pokopa: Cvibelj.

Opomba: Podatek o datumu smrti se v SIstory ne ujema s podatkom o datumu smrti na nagrobniku.

»726. Perdec, Andrej     Gradišče« (Seznam imen na spomeniku, Partizanski spomeniki, rdeča zvezdica Cvibelj, Žužemberk, https://slov.si/doc/cvibelj_imena.docx  )

__________________________________________________________________________

»Teodor Perdic je bil vojni pilot. Umrl je, ko je preskušal neko letalo.« (Nika Lebar, njen nono po materini strani je bil brat Teodorja in Andreja, v sporočilu po mobitelu, 5. 11. 2023).

Teodor Perdic in Andrej Perdic sta brata.

[peterokraka zvezda na plošči, križ na stebriču ob plošči]

         PERDIC

ANDREJ

            * 5. 1. 1926

PADEL 15. 6. 1943

  V ŽUŽENBERGU

TEODOR

          * 9. 12. 1923

         + 25. 3. 1952

• Sistory navaja Ime in priimek: Avgust Omahen, Oče. Jože, Mati: Terezija, Datum rojstva: 26. 11. 1926, Kraj rojstva: Sostro, Kraj bivanja: Sostro, Zakonski stan: mladoleten, Datum smrti/izginotja: 11. 01. 1944, Kraj smrti/izginotja: Kraljevica, Kraj pokopa: Kraljevica.

»12. Omahen Avgust, 1926–1944, Kraljevica, torbarski vajenec« 

• Zbornik prispevkov iz zgodovine delavskega gibanja med vojnama in iz narodnoosvobodilnega boja na področju občine Ljubljana Moste-Polje ob 20-letnici osvoboditve, Ljubljana: Zveza združenj borcev NOV Ljubljana Moste-Polje, 1965, str. 334.
• Iskalnik grobov Žale, Sostro, https://grobovi.zale.si/# , pokaže podatek za Jože Omahen (1900–1972)

OMAHEN
SIN AVGUST    *1926  PADEL 1943

Plošča je stala na stavbi OŠ v Borjani. Potres 1976 je stavbo poškodoval, zato je bila leta 2016 porušena, plošča pa odstranjena in deponirana v Tolminu. Na mestu, kjer je stala šola je danes parkirišče in otroško igrišče. Skupaj s KS Borjana smo na zid škarpe ponovno namestili ploščo s pojanilno tablo, ki bo pojasnjevala kdaj je bila konferenca.

V času Kobariške republike je v stavbi šole 22. oktobra 1943 potekala razširjena konferenca za aktiviste Osvobodilne fronte in delegate organizacij Komunistične partije Slovenije iz Kobariške republike in Posočja ter vojaških enot z območja Kobariške republike. Vodili so jo je dr. Joža Vilfan, član pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Primorsko, Franc Leskovšek - Luka, sekretar Okrožnega komiteja Komunistične partije Slovenije in član Glavnega štaba Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, ter Franc Kravanja - Peter Skalar, sekretar Okrožnega komiteja Komunistične partije Slovenije za Tolminsko. Na konferenci je sodelovalo približno 80 delegatov, njen namen je bil povezati vse v skupni cilj, ohraniti in obraniti Kobariško republiko ter združiti vse sile za osvoboditev od okupatorja. Ta konferenca je imela močan odziv in je bila najmnožičnejše in najpomembnejše politično zborovanje v času Kobariške republike.

vir:

https://www.svobodnabeseda.si/wp-content/uploads/2021/12/casopis-SB-73-november-2021-WEB.pdf

str.: 11

V TEJ ŠOLI JE BILA 10.10.1943 RAZŠIRJENA PARTIJSKA KONFERENCA,KI SO JI PRISOSTVOVALI POLITIČNI, VOJAŠKI IN OBLASTNI PREDSTAVNIKI OBMOČJA TAKRATNE "KOBARIŠKE REPUBLIKE"16.SEPTEMBER 1973
AKTIVISTI ZAPADNO-PRIMORSKEGA OKROŽJA

• SIstory navaja Ime in priimek: Ciril Javoršek, Oče: Anton, Mati: Frančiška, Po domače: Koželjev, Datum rojstva: 17. 07. 1924, Kraj rojstva: Zalog, Kraj bivanja: Zalog, Stara občina: Moravče, Nova občina: Moravče, Poklic (soc. status): delavec, Datum smrti/izginotja: 22. 03. 1943, Kraj smrti/izginotja: Moravče, Kraj pokopa: Begunje.

__________________________________________________________________________

• SIstory navaja Ime in priimek: Anton Javoršek, Oče: Anton, Mati: Frančiška, Po domače: Koželjev, Datum rojstva: 01. 05. 1919, Kraj rojstva: Zalog pri Moravčah, Kraj bivanja: Zalog pri Moravčah, Stara občina: Moravče, Nova občina: Moravče, Poklic (soc. status): čevljar, Datum smrti/izginotja: 01. 01. 1945, Kraj smrti/izginotja: Zalog pri Moravčah, Kraj pokopa: NULL, Država pokopa: Slovenija.

» JAVORŠEK Anton, partizan neugotovljene enote. Rodil se je 1920 na Vahtenberku v Moravški dolini. 
1. januarja 1945 je šla v akcijo dvajsetčlanska domobranska patrulja posadke iz Mengša pod vodstvom F. K. iz Čemšenika. Vedeli so za hišo v vasi Zalog nad Moravčami, kjer so se zadrževali partizani. Našli so tri, med njimi tudi Antona Javorška, ki je bil ranjen. S partizanko Antonijo Pusteber, ki je tudi bila ranjena, sta se ustrelila, da ju ne bi živa dobili v roke domobranci.«

• Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 1. knjiga, Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani, Novo mesto: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije; Tiskarna Novo mesto,  Dolenjska založba, 1995, str. 112.

Opomba: Podatek o letnici rojstva je v knjigi Silva Grgiča Zločini okupatorjevih sodelavce drug (1920) kot na nagrobniku (1919) in v SIstory (1919). Podatek o dnevu smrti je na nagrobniku drug (19.) kot v SIstory (1.) in v knjigi Zločini okupatorjevih sodelavcev Silva Grgiča (1.).

Ciril Javoršek in Anton Javoršek sta napisana tudi na spomeniku V spomin žrtvam Moravške doline 1941 – 1945 v Spominskem parku pred cerkvijo sredi Moravč.

.
Iskalnik grobov Domžale – Moravče

[križ]
                          KOŽELOVI

                     CIRIL JAVORŠEK
         * 17. 7. 1924    PADEL 22. 3. 1943
ANTON * 1. 5. 1919      PADEL 19. 1. 1945

                  POČIVAJTE V MIRU!

Vir: knjiga Pomniki NOB na območju občine Sevnica, str. 100.

Na dveh marmornatih podstavkih sta doprsna kipa obeh padlih v boju z nemško vojsko.

Doprsna kipa sta delo domačina Julija Renka, spominsko območje pa je že po postavitvi spomenika uredil arhitekt Boris Kobe. Odkrito je bilo leta 1971. V Vodenikovi hiši sta 29. 10 1941 v boju z Nemci padla narodni heroj Milan Majcen in Janči Mevželj. 

Dolenjski list 11.2.2971 o postavitvi spomenika v Murnicah. stran 1 in 5.

Pomniki naše revolucije, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961, str. 174.

EŠD 9509

Na marmornatih podstavkih sta imeni obeh padlih:

Milan Majcen

Janči Mevželj

Marijan Strehar se je rodil 3.marca 1952 na Planini pod Šumikom. Leta 1974 je poklicno stopil v vrste Teritorialne obrambe Slovenije. Med vojno za Slovenijo je skupaj z brigadirjem Vladimirjem Miloševičem in generalmajorjem Alojzom Štajnerjem poveljeval pri blokadi vojašnice v Slovenski Bistrici. Zaslovel je zaradi poveljevanja teritorialcem, ki so pod njegovim vodstvom poskrbeli za uspešno osvojitev skladišča orožja na Zgornji Ložnici. Skupaj s tesnimi prijatelji je akcijo praznjenja skladišča in skrivanja streliva v pohorskih gozdovih izpeljal v celoti.

Geslo: Pomnik1991

vsi123

            STREHAR

[zvezda]

MARIJAN 1952 - 2012

Na trikotnem kamnitem podstavku so trije kamniti stebri, v vmesnem prostoru so pritrjene kamnite napisne plošče. Spomenik obdaja zelenica. Odkrit je bil 7.6.1953, adaptiran leta 1979. Avtorja Leopold Plesničar in Jože Lestan. Plošča z imeni padlih borcev je široka 90 in visoka 140 cm, ostali dve pa sta široki 90 in visoki 75 cm.

EŠD 25462

    SLAVA PADLIM
.
          [zvezda]
   PADLI V BORBI
     1941     1945
.
NEMEC   KARLO
ŽIGON   FRANC
LEON    VENCESLAV
URŠIČ    HENRIK
NAKRST    JOŽEF
NAKRST    JOŽEF
GRVAC    CVETKO
TUREL    IVAN
FAJT    IVAN
FAJT    STOJAN
TUREL    TEODOR
SEVER    BENJAMIN
FERFOLJA     ARMAND
LESTAN    DAMJAN
COTIČ    MARJAN
LEON    IVAN
UŠLAJ    JOŽE
.
          [zvezda]
         UMRLI
  V INTERNACIJI
PAHOR    STANISLAV
GOVEK    KOCIJAN
.
          [zvezda]
          ŽRTVE 
BOMBARDIRANJA
GORKIČ    LUDVIK
PELIKAN    BORIS
SILIČ    KAROLINA
MOZETIČ    EFREN
SILIČ    IVAN
PETROVČIČ    PETER