| Id | Ime | Opis | Lokacija in dostop | Besedilo na spomeniku | Avtor spomenika | Čas postavitve ali odkritja | Status | Opombe | Ime vnašalca | Datum prvega vnosa | Zadnja sprememba | Spremembe, dopolnila, popravki | Vrsta spomenika | Občina | Katastrski podatki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Šentvid pri Lukovici, pokopališče, Gostič Marcel in Maks |
Marcel Gostič: Sistory navaja: Ime in priimek: Marcel Gostič, Oče: Maks, Mati: Marjeta, Po domače: Bognarčkov, Datum rojstva: 03. 02. 1928, Kraj rojstva: Prevoje, Kraj bivanja: Prevoje, Stara občina: Blagovica, Nova občina: Lukovica, Zakonski stan: mladoleten, Poklic (soc. status): Ni podatka, Datum smrti/izginotja: 10. 01. 1944, Kraj smrti/izginotja: Prevoje, Kraj pokopa: Šentvid pri Lukovici. »10. januarja 1944 so Nemci zagrešili strašen zločin. Brez vsakega vzroka
so namreč v bližini Prevoj pobili tri nedolžne dečke: 14-letnega Božka in
16-letnega Franca Pogačarja ter 16-letnega Marcela Gostiča. - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
- - - - - »1. (KAMNIŠKI) BATALJON |
Pokopališče Šentvid pri Lukovici, po poti od glavnih pokopaliških vrat proti poslovilni vežici, desno, 2. vrsta, 11. grob z desne strani vrste (od glavnih pokopaliških vrat). |
MARCEL 1928 - 1944 BOGNARČKOVI |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 8.7.2024, po predlogi Zdenke Primožič |
8.7.2024. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Lukovica |
K. o. 1933 Lukovica, parc. št. 1172 |
|
Ljubljana, Žale, Franc Podlipec |
Sistory: Datum rojstva: 05.12.1894, Kraj rojstva: Vrbljene, Datum smrti / izginotja: 22.02.1945, Kraj smrti / izginotja: Povlje-Golnik |
Ljubljana, pokopališče Žale, oddelek [15B], vrsta [11], grob [9] |
PODLIPEC |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 14.11.2022, po slikah in besedilu M. Luštrek |
9.3.2023. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 9.3.2023, Prenesel iz skupinskega zapisa v samostojni zapis. |
Grob(išče) |
Ljubljana |
K. o. 1736 Brinje I, parc. št. 682/11 |
|
Odseku za notranje zadeve in odseku za sodstvo, Črnomelj |
Vodnik, 40 Plošči sta 21. julija 1954 odkrila Državni sekretariat za notranje zadeve LRS in Državni sekretariat za pravosodno upravo LRS. Izdelani sta bili po načrtu arhitekta Draga Derkoviča. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 84. |
Ulica 21. oktobra 13, Črnomelj |
prva plošča: V ČASU NARODNO PRI PREDSEDSTVU Pokončni napis: DRŽAVNI V TEJ HIŠI JE BIL MED Pokončni napis: VZIDANO |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik nedokončano, neobiskano
Dušan Škodič, 1.8.2021 |
16.10.2024. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 16.10.2024, dopisal besedilo na ploščah. |
dve plošči |
Črnomelj |
K. o.: 1535 - ČRNOMELJ, parcela: 964/6 |
|
UTIK - Spomenik |
V prvotni podobi sta spomenik sestavljala lesen obelisk in skala, na kateri je bila pritrjena bronasta plošča s Prešernovimi verzi. Lesen obelisk je posvečen Društvu kmečkih fantov in deklet (DKFID) in je bil odkrit leta 1979 kot delo kiparja Petra Jovanoviča. Simbolizira boj slovenskih kmetov in kmečkih uporov do NOB. Pobudo za njegovo postavitev je dala krajevna organizacija ZB NOV Bukovica-Šinkov Turn. Naknadno sta bila v park dodana še dva spomenika. Prva je spominska plošča petnajstim padlim borcem in dvanajstim talcem iz vasi Utik, Selo, Vesca, Bukovica, Šinkov Turn, Koseze in Potok, ki je bila odkrita 29. novembra 1950 v dvorani Zadružnega doma na pobudo krajevne organizacije ZB NOV Bukovica-Šinkov Turn. Pozneje je bila prestavljena na današnjo lokacijo kot samostoječ pomnik. Nad glavnim spomenikom je oblikovan Triglav z jugoslovanskim grbom, na vrhu pa peterokraka zvezda. Spomenik je zaščiten s kovinsko strešico - ali pa je ta že vseskozi del spomenika. Na sosednji skali je bila poleg plošče s Prešernovimi verzi naknadno dodana še plošča padlima partizanoma Mirku Kraljiču - Cenetu in Mirku Mušiču - Zevsu, ki je bila prenesena s hiše v sosednji vasi Bukovica pri Vodicah. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 58. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 115. EŠD 5667 |
Utik 1, pri športnem igrišču ob cesti skozi vas. |
PADLI ZA SVOBODO OHRANIMO JIH V SPOMINU. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Mira Hladnik
21. avgust 2021 dopolnil D. Divjak |
21.8.2021. 00:00 |
— |
21. 8. 2021 dopolnil podatke D. Divjak
M. Kermavnar, 28. 10. 2023, z imeni dopolnil besedilo na spomeniku po predlogi Zdenke Primožič |
Samostojna plošča na zidu poleg plošče na kamnu |
Vodice |
K.o.: 1743 - BUKOVICA, št.parc.: 1228 |
|
Kajuhov gaj
|
Kajuhov gaj, planinsko zavetišče je postavil Oto Gradišnik. |
Pri peskokopu v Paki zavijemo desno na Paški Kozjak.Peljemo do planinske koče(zaprta) in naprej proti Krištanu.Mimo Krištana do Daj.V Dajah zavijemo levo proti Zg.Ernencu.Tam parkiramo.Peš do Ostrice je cca pol ure. Zavetišče je na desni strani lepe, prostrane jase. |
[zvezda] Vam v spomin in |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Stane Gradišnik 2. 11. 2023 |
13.9.2024. 00:00 |
— |
Tri slike pod rubriko "4" Bor1974, 5. 5. 2021
M.Kermavnar, 13. 9. 2024, po predlogi Mojce Luštrek uredil napis na plošči, dopolnil Opis in dodal fotografijo 3/2. |
Planinsko zavetišče |
Dobrna |
1044 BRDCE NAD DOBRNO, 176 |
|
Žrtve fašizma in obletnica OF, Maribor |
Na tem kraju se nahajata dve spominski plošči, ena je posvečena žrtvam fašizma, ki je bila odkrita leta 1954, druga pa je bila posvečena 10. obletnici OF, odkrita leta 1951. Arih, Aleš. Spomeniki vojne, revolucije, svobode: Umetnostna galerija Maribor, maj 1985. Maribor: Zavod za spomeniško varstvo, 1985, brez pag. |
Spominski plošči Delavcem TVT se nahajata levo in desno od vhoda na severni strani objekta na stavbi Kurilniška 6 na območju obrata Slovenskih Železnic Vleka in tehnika (SŽVIT) .
Dostop otežen oz. možen z dogovorom z vratarjem SŽVIT na vhodu v SŽVIT za vozila iz smeri Kurilniške ulice .
Sama Stavba Kurilniška 6 se nahaja 15 m od vhoda v SŽVIT na levi strani .Do spominskih plošč se pride peš mimo muzejskega eksponata SŽ ( glej sliki stavbe).Plošče so v dokaj dobrem stanju le napis je potreben obnove.
|
NAPIS na PLOŠČI LEVO OD VHODA Kurilniška 6 : OB 10 OBLETNICI OF PRVI MED ŽELEZNIČARJI 3.KONGRES 0F NAPIS na PLOŠČI DESNO OD VHODA Kurilniška 6 : SPOMIN ŽRTVAM FAŠIZMA 1941 – 1945 RUPAR LOVRENC LENARČIČ ANTON STERMENSZKY JOŽEF VOGRINEC ALBERT PADLI STE Z VERO V NAŠ DOM NAJ NE ZAMRE VAŠ SPOMIN |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Ivan Smiljanić 2020 ,Gorazd Stopinšek 1.12.2023 |
1.12.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominski plošči |
Maribor |
— |
|
Dolnji Suhor, pokopališče, Molek Franc |
SIstory navaja: Ime in priimek: Franc Molek, Oče: Jurij, Mati: Ana, Datum rojstva: 08.02.1907, Kraj rojstva: Bereča vas, Kraj bivanja: Bereča vas, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): kmet, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 05.12.1944, Kraj smrti / izginotja: Gusen/Mauthausen, Kraj pokopa: Gusen/Mauthausen, Država pokopa: Avstrija |
Pokopališče Dolnji Suhor, na vzhodni strani cerkve ob zidu.
Hiša v bližini: Bereča vas 73 |
RODBINA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 16. 11. 2023, po slikah in besedilu Mojce Luštrek |
16.11.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Metlika |
K. o. 1505 Bušinja vas, parc. št. 159/1 |
|
Končarjevi družini, Golišče 90 |
Kvadratna granitna plošča je bila odkrita 1961, posvečena je osmim članom Končarjeve družine (materi in otrokom), ki so umrli 30. novembra 1944, ko je okupator požgal njihovo domačijo. Zasavskitednik 7. 12. 1961 ...Zgodilo se je 30 novembra 1944. leta. Bilo je oblačno jutro, ko so se spustile iz doline proti Golišam horde podivjanih krvolokov in njih hlapcev. Z več strani so prihajali, da očistijo teren, da pokažejo svojo moč in se maščujejo nad neoboroženim ljudstvom in otroki. Oblaki so se spustili čisto nizko, kot da hočejo skriti te propalice na njihovi zločinski poti. Gospodar Matjan, ki ima posestvo nekoliko niže od Končarjevih, je stopil iz hiše, da pogleda, kakšno je vreme. Kar zazeblo ga je pri srcu, ko je zagledal nad hišo zelence, ki so že naredili zasede. Pogledal je na drugi greben. Vsepovsod so že bili sovragi, ki so prišli na ropanje, na ubijanje, na boj proti neenakemu sovražniku, proti golorokim ženam in otrokom . Naenkrat se je pokadilo z vrha hriba. Zgodilo se je to, česar so se ljudje najbolj bali. Dim se je večal in ljudje so spoznali, da sovražnik požiga. Zločinci so požigali domove, da onemogočijo borcu, da se pogreje pri domači peči, da pride domov k materi. Ljudstvo je obleklo nase čim več in bežalo od doma. Otroci so se stiskali k materam in edino od njih pričakovali pomoči. Matere so trepetale, bale so se za svoje otroke. Štedilniki in peči so ostali ta dan mrzli. Ljudstvo je bežalo - gorje pa tistemu, ki ni mogel od doma, gorje tistemu, ki je mislil, da bo s svojo navzočnostjo rešil dom, da bo preprosil sovraga. Okoli devete ure dopoldne so se zaslišali trije dolgi rafali. Slišalo se je daleč presunljivo jokanje in vpitje. Tako vpitje in jokanje je prihajalo od Šimnika, to je od Končarjevih. Tja se je napotilo krdelo zelencev. Mati je imela ravno polno peč, pripravljeno za partizane. Njih ni moglo omečiti niti presunljiv jok otrok, ne klici na pomoč. Pri tej hiši je bila ta dan doma sama mati s šestimi otroki. Oče je bil od doma. Bil je na Velikem vrhu. Ker so Nemci našli tam blizu neki grob, za katerega so v začetku mislili, da je nemški, so moža tam zadržali. Tako se ni mogel vrniti pravočasno in biti v najtežjem trenutku poleg svoje družine. Kako bi bilo, če bi ostal doma, ali bi počakali vsi skupaj Nemce, ali bi se skupaj umaknili v hosto, o tem pač danes ne moremo zanesljivo govoriti. Ko so Nemci odšli, so sosedje našli na požganem podu podkvice od čevljev, jeklene lasnice, otroški ožgan pipec in druge znake, po katerih so sklepali, da se je tragedija odigrala takole: Ko so Nemci prišli v hišo, je takoj prišlo do prepira med materjo in njimi. Zato so mater zvezali in odvlekli na pod in jo privezali k slamoreznici. Potem so privezali še ostalih šest otrok, ki so bili doma, k slamoreznici. Polili so jih s petrolejem, prerešetali z mitraljezom in zažgali. To sklepajo po tem, ker so našli v kosteh precej metkov. Starejša hčerka in njena prijateljica sta prišli k hiši. Obe je sovražnik prisilil, da sta naložili na domač voz naropano blago, morali sta vpreči domačo živino in vse skupaj odpeljati v dolino. V Kresniških poljanah so ju ljudje še videli, potem pa ni več sledi za njima. Nemci so ju gotovo ubili in vrgli v Savo. Malo pozneje je zgorela tudi Abtarjeva hiša, kjer so bili kurirji. Ti so zaradi megle opazili Nemce šele, ko so bili precej blizu. Komaj so pobrali pošto in se rešili. Ko je zbežala starejša hčerka, so jo Nemci obstrelili, mater v hiši pa pretepli in nato hišo zažgali. Isti dan so zgorele hiše še pri Vrbcu, Florjanovcu, Lukančiču in pri Setničarju — vse v Golišah. Na sosednem Kresniškem vrhu so se vedno ustavljali partizani pri Krmelu, kjer so gospodarile tri starejše sestre: Jožefa, Marija in Frančiška. Ta dan je bila po naključju odsotna Frančiška, a v hiši je bila starejša sosedova hči, po imenu Frančiška. Ko so prišli Nemci, so jih vprašali po imenih. Ker se je ujemalo po imenih, jih niso nič drugega spraševali, temveč zvezali skupaj, polili s petrolejem in zažgali. Tako so našli tudi pozneje njihova telesa blizu peči. Sovrag je odšel. Ljudje so hiteli na pogorišča, da bi rešili, če se kaj da. Ko so prihiteli h Končarju, se jim je nudil pretresljiv pogled: vse požgano - vse uničeno. Na požganem podu so našli nekaj koščic in drugih znakov od dragih in povsod priljubljenih Končarjevih. Zbrali so zadnje ostanke in jih položili na mrtvaški oder pri sosedu Matjanu. To sovražnikovo divjanje je zapustilo strahoten vtis: proti nebu so štrlele škrbine požganih hiš in opominjale ljudi: tod mimo je hodil oholi Nemec, »der Übermensch«, tu je gazil nemški škorenj, tu je širil svojo »kulturo«. Še dolgo se je širil po okolici smrad po ognju, videle so se požgane hiše, osmojeno drevje - na pokopališču so pa nova grobišča oznanjala: tu leže ostanki matere sredi otrok, nečloveško mučeni, trpinčeni in nazadnje ubiti. Zadnje poti na pokopališče se je udeležilo vse, kar je le moglo iti in je tako tiho demonstriralo proti okupatorju. Nobeno oko ni ostalo suho, ko so žrtve položili k zadnjemu počitku. Še danes ljudje sodijo, da so zgorele hiše, ki so bile izdane, da pomagajo partizanom. Niso pa Nemci opravljali tega barbarskega dela le na Golišah in na Kresniškem vrhu. (Miha Vahen, Spomin na tragedijo v Golišah, Zasavski tednik, Glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje, Leto XIV, št. 50, Trbovlje, 7. decembra 1961, str. (3) Elektronski vir: dlib.si/stream/Zasavski_tednik_7-12-1961/PDF Dostop: 6. 1. 2024. EŠD 25848 https://sl.wikipedia.org/wiki/Spominska_plo%C5%A1%C4%8Da_Kon%C4%8Darjevi_dru%C5%BEini |
Ob cesti nasproti kmetije Golišče 90. |
[zvezda] |
— |
— |
— |
— |
M. Hladnik 18. 7. 2019 |
8.1.2024. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 8.1.2024, po predlogi Zdenke Primožič dodal opis dogodka in staro fotografijo 3 iz Zasavskega tednika ter dopisal imena na spomeniku |
— |
Litija |
1837 KRESNIŠKI VRH, 907/4 |
|
Jelenče |
Pri Zupančičevih v Jelenčah so se 12. novembra 1944 oglasili štirje partizani Lackovega odreda. Nemci so jih napadli, ko so bili v hiši. V sobi so s streli pokosili tri, četrti se je sicer skril v sosednjo sobo, vendar je tudi njega zadela sovražnikova krogla. Zupančičevo družino, ki je bila pri nedeljski maši, je sin pravočasno obvestil o dogodku in je odšla v ilegalo oziroma v partizane. Spominska plošča je bila odkrita 22. junija 1957 |
Po stari cesti Maribor-Šentilj v naselju Jelenče pred avtobusno postajo Jelenče, levo hišna šrevilka 12, odcep desno v hrib in nato v križišču levo.
Koordinate: 46.63827891681751, 15.675685827787952. |
V TEJ ZAVEDNI SLOVENSKI JURIJ BUCEK - BOGO SLAVA JIM |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
6.april 2021 D.Divjak
R. Zupanec, 9. 10. 2023. |
9.10.2023. 00:00 |
— |
Označil kot obiskano, dodal tri lastne fotografije in koordinate.
R. Zupanec, 9. 10. 2023. |
Spominska plošča |
Pesnica |
K.o.: JELENČE, št.parc.: 33 |
|
Ljubljana Sostro, pokopališče, Ivan Tomc - Habe |
Ivan je na Wikipedii naveden med udeleženci zbora odposlancev v Kočevju kot predstavnik 2. brigade Ljuba Šercerja. |
Pokopališče Sostro, Ljubljana, Oddelek [8], Vrsta [3], Grob [17]. |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 18. 4. 2025, po slikah in podatkih Mojce Luštrek |
18.4.2025. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Ljubljana |
K.o.: 1773 - Dobrunje, št.parc.: 168/7 |
|
Velike Poljane, pokopališča, Ljudmila Prijatelj |
Ljudmila Prijatelj je bila med tistimi 27 žrtvami, ki so jih domobranci prepeljali iz Ljubljane na območje, ki ga domačini imenujejo Volčje jame in jih tam, le nekaj dni pred osvoboditvijo Ljubljane, kruto pobili. Po vojni so bili njihovi posmrtni ostanki prekopani. SIstory navaja: Ime in priimek: Ljudmila Prijatelj, Oče: Mihael, Mati: Marjeta, Priimek matere: Grebenc, Po domače: Pri Francetovih, Datum rojstva: 13.04.1918, Kraj rojstva: Velike Poljane, Kraj bivanja: Velike Poljane, Zakonski stan: samski, Poklic (soc. status): gospodinjska pomočnica, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 04.05.1945, Kraj smrti / izginotja: Volčje jame na Turjaku, Kraj pokopa: Velike Poljane, Država pokopa: Slovenija Groba ni najti. Geslo: turjaškežrtve123 |
Lokalno pokopališče na Vlikih Poljanah nad Ortnekom. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
D. Divjak 17.1.2025 |
17.1.2025. 00:00 |
— |
— |
Grob(išče) |
Ribnica |
— |
|
Smlednik, pokopališče, Rozman Jožef |
Sistory navaja Ime in priimek: Jože Rozman, Datum rojstva: 6. 3. 1909, Kraj rojstva: Zbilje, Kraj bivanja: Valburga, Datum smrti/izginotja: 10. 3. 1945, Kraj smrti/izginotja: Dachau, Kraj pokopa: Dachau. |
Pokopališče Smlednik, 21. vrsta levo od glavnega vhoda, ob pokopališkem zidu.
Hiša v bližini: Smlednik 41 |
[križ] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 14.3.2023, po podatkih in slikah Zdenke Primožič |
14.3.2023. 00:00 |
— |
— |
družinski nagrobnik |
Medvode |
1970 SMLEDNIK, 2/2 |
|
Ljubljana, spominski park Žale, Ljubljana, Janko Benedičič in Janko Čuk |
Pripoved Ivana Zbačnika o terorju fašistov in streljanju učiteljev Še pred zborovanjem na Hribu (opomba: Fašisti so 30. julija 1942 dopoldan poslali okrožnice v vse vasi Loškega Potoka, da se morajo moški v starosti od 17. do 45. leta javiti ob 11. uri pred občino. Veliko moških je prišli, ker so mislili, da bodo Italijani do njih miroljubni.) so Italijani zaprli Mirka in Stanka Rusa, učitelje Čuka, Benedičiča, Šilovinca in Dorerja. Potem so še aretirali Antona Knavsa iz Malega Loga, Jožeta Tavzesa s Hriba, Matijo Bartola-Sterleta, Franca Vesela, Abina Benčino in mene. Vse so nas uklenili in zaprli v karabinjersko postajo, ki je bila v Rusovi hiši. Ko smo v negotovosti čakali, sta prišla v sobo župnik Pravhar in italijanski colonello-polkovnik. Ko jih je pozorno ogledoval, se je eden od aretiranih oglasil:«Gospod župnik, ali boste posredovali za nas.« Pravhar pa je odgovoril: »Bomo videli.« Čez nekaj časa sta se Pravhar in colonello vrnila v sobo, na kar je je župnik poklical Antona Knavsa-Gašperja in Jožeta Tavzesa in jima velel, da naj gresta domov, ker sta pomotoma aretirana. Za ostale pa je rekel colonello, da ni nobene pomoči, ker so sami komunisti ali njihovi privrženci. Nato so nas vse odpeljali do Mrtaloza, kjer smo prenočili. Naslednji dan, 31. julija zjutraj, je prišel major z vojaškega sodišča in dal vodji straže nalog, da štiri učitelje odvede za njim. Še prej pa smo se od njih poslovili. Čez dve uri se je zopet pojavil isti major in nas odvedel do učiteljev, ki so gledali, kako jim bodo sodili in jih streljali. Učitelji so stali ob izkopani plitvi jami, pred katero je stal oddelek vojakov pripravljenih za streljanje. Ves teren je bil močno zastražen z vojaki. Ko so nas privedli na določeno mesto, so nas postavili v vrsto z učitelji. Razlika je bila le ta, da smo bili mi zvezani, učitelji pa ne. Učitelj Dorer je stal s stražarjem na drugi strani jame. Streljanje na smrt obsojenih učiteljev se je začelo z branjem smrtne obsodbe vsakemu posebej, preden so jih ustrelili. Streljali so jih od zadaj, v glavo in hrbet. Najprej so ustrelili Janka Benedečiča, ki je bil zadet v tilnik. Drugi je bil Pavel Šilovinac, ki so mu streli odnesli lobanjo v zrak, tako da so možgani s krvjo leteli in nas oškropili. Tretji je bil Vlado Čuk, ki je bil neustrašen. Po prebrani obsodbi je vrgel pest na sence in zaklical: »Živela svoboda!« Potem je padlo ostro povelje za streljanje. Zgrudil se je od desetih strelov na svoja dva tovariša v skupni grob. Dorerja so ustrelili popoldan brez naše navzočnosti. Po končanem streljanji je eden od oficirjev spregovoril nam v opozorilo in dejal, da so bili učitelji glavni organizatorji upora proti italijanski vojski in oblasti. Vir: Občina Lopki Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje, Karel Mikulič, Ljubljana 2000 SIstory navaja: Ime in priimek: Janko Benedičič, Oče: Ivan, Mati: Ana, Priimek matere: Šmid, Po domače: NULL, Datum rojstva: 14.07.1902, Kraj rojstva: Železniki, Kraj bivanja: Hrib, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): učitelj, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 31.07.1942, Kraj smrti / izginotja: Mrtaloz pri Loškem Potoku, Kraj pokopa: Ljubljana, Žale, Država pokopa: Slovenija SIstory navaja: Ime in priimek: Ladislav Čuk, Oče: Franc, Mati: Alojzija, Priimek matere: Vrhovec, Po domače: NULL, Datum rojstva: 10.02.1902, Kraj rojstva: Črni Vrh, Kraj bivanja: Hrib, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): učitelj, PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 31.07.1942, Kraj smrti / izginotja: Mrtaloz v Loškem Potoku, Kraj pokopa: Ljubljana, Žale, Država pokopa: Slovenija |
Pokopališče Žale oddelek TAL, vrsta:LO, grob 713
OPOMBA: v teku je popravek oznake groba na iskalniku grobov, pravilno je 713 |
JANKO BENEDIČIČ 1902 - 1942 LADISLAV ČUK 1902 - 1942 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
D. Divjak 19.2.2025, 25.3.2025 |
25.3.2025. 00:00 |
— |
D. Divjak dodal fotografije 1-3 25.3.2025 |
Grob |
Ljubljana |
K.o.: 1736-BRINJE I., št.parc. 862 |
|
Kočno |
Zbornik spomenikov ... Slovenska Bistrica, 46 Fotografija spomenika na viru: |
Kočno nad Zgornjo Polskavo, dostop po lokalni cesti iz Zgornje Polskave pri Slovenski Bistrici.
Koordinate: 46.43943957875626, 15.589280467218199. |
V ZARJO DVIGNILI ANTON KERŠIČ 1944 . |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik
R. Zupanec |
20.12.2023. 00:00 |
— |
Označil kot obstoječe, dopolnil lokacijo in dostop, dodal koordinate, k.o. ter parc. št. in dodal tri lastne fotografije.
R. Zupanec, 20. 12. 2023. |
— |
Slovenska Bistrica |
740 Ogljenšak, parc. št. 641 |
|
Spominska plošča partizanski tiskarni |
Pravokotna granitna plošča posvečena partizanski tiskarni Trilof in Donas je bila odkrita leta 1985. Gozdana Miglič, Spomin je moč: pomniki revolucije v občini Ljubljana-Šiška, Ljubljana: OK SZDL Ljubljana-Šiška, 1985, str. 117. EŠD 12259 Opomba 1: »Tiskarna Donas je dobila ime po že omenjenem tehniku Donu in tovarišici Nasti, njegovi sodelavki. To je bila druga velika tiskarna na Gorenjskem, postavljena kakor Trilof v dolini Ločnice. Tudi za to veliko tiskarno, skrito v podzemnem bunkerju, je izdelal načrte Don.« (Viktor Smolej, Slovstvo v letih vojne 1941–1945, Zgodovina slovenskega slovstva, VII, Ljubljana: Slovenska matica, 1971, str. 86) |
Spominska plošča je pritrjena na vhodni, severni fasadi gostilne Legastja |
V bližini te hiše je ob podpori domačinov od 9.8. do 15.11. 1944 delovala partizanska tiskarna DONAS Ob 40-letnici osvoboditve Donit Medvode 8.6.1985 |
— |
— |
— |
— |
Dušan Škodič, 21.1.2018 |
16.5.2023. 00:00 |
— |
M.Kermavnar, 16.5.2023, Opomba 1 po tekstu Zdenke Primožič |
Plošča na steni objekta |
Medvode |
1978 STUDENČICE, 785/6 |
|
Ivanka Turk Brezic |
Na praznični dan Primorske, 15. septembra, je bil v Postojni slavnostni dogodek, ko je bila v imenu Društva TIGR Primorske odkrita plošča v spomin na Ivanko Turk Brezic, rojeno leta 1910 v številni družini na Štjaku.Kmalu se je vključila v revolucionarno organizacijo TIGR. Ko je Ivanka imela šele 14 let in brat Janez 16, sta že bila zaprta v tržaškem zaporu Coroneo, kjer so ju fašisti ustrahovali in zasliševali. Sodelovala je z Bidovcem, Marušičem, Milošem in Valenčičem, ki so bili pozneje na prvem tržaškem procesu obsojeni na smrt.Ivanka je bila aktivistka v času, ko se je slovenska zgodovina NOB pisala z zlatimi črkami. Za svoje delo je bila odlikovana z medaljo zaslug za narod.
|
Cesta 1. maja 12, Postojna |
V TEJ HIŠI JE ŽIVELA ČLANICA ORGANIZACIJE TIGR IVANKA BREZIC 1910 - 2002 |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
27.10.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Postojna |
— |
|
Giuseppe Mozetič |
|
Via S. Maurizio, 8, 34125 Tst / Trieste TS, Italija |
HIER ARBEITETE |
— |
— |
Neobiskani spomeniki |
— |
M. Hladnik |
18.4.2024. 00:00 |
— |
— |
Spotikavec |
Trst |
— |
|
Delovanje mladine in SKOJa v Kostanjevici |
Plošča, posvečena padlim mladincem, je bila leta 1970 vzidana na stavbi, v kateri so se zbirali skojevci. Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Založba Borec, 1978, str. 130. |
Spominska plošča se nahaja napodpornem zidu med Kmečkim hramom in Gorjupovo galerijo. |
[zvezda] OB 50.LETNICI ZKJ V SPOMIN BOŽIČ ALBERT |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Anton Petrovič, 13. 8. 2017 |
18.4.2025. 00:00 |
— |
M. Kermavnar, 18.4.2025, dodal fotografiji 3/2 in 3/3 |
spominska plošča na opornem zidu |
Kostanjevica na Krki |
Kostanjevica, 1756/1 |
|
Obelisk izgnancem v taborišče ,(Slavonska) Požega, Hrvaška |
Skozi to taborišče je šlo 9028 Slovencev. Slavko Alojz Kramar: Slovenski izgnanci v NDH, 2016 |
Sjenjak, Slavonska Požega, Hrvaška, popravi lokacijo na zemljevidu. |
Geslo: izgnanci12 3 |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik 3.11.2020
D.Divjak 29.10.2023 |
29.10.2023. 00:00 |
— |
D.Divjak dodal članek 29.10.2023 |
obelisk |
Hrvaška, Požega |
— |
|
Škofja vas - spomenik padlim |
— |
S stare ceste Celje-Maribor v Škofji vasi pri mostu čez Hudinjo se zavije na odcep za Zadobrovo, kjer je na desni strani rokometno igrišče. Spomenik je znotraj ograje pod smrekami v vogalu za mrežo, blizu je zgradba Škofja vas 40A. (V Pomnikih je lokacija TVO: Tovarna volnenih odej, Škofja vas.) |
[zvezda] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
5.marec 2021 D.Divjak |
19.6.2022. 00:00 |
— |
Brisanje duplikata pred Tovarno volnenih oblačil (TVO), ki ga je iz knjige Pomniki NOB v občini Celje 29. 4. 2022 postavil S. Gradišnik, in sveže fotografije obeležja Urh Ferlež, besedilo prepisal M. Hladnik 19. 6. 2022
M. Kermavnar, 3.11.2022, dopolnil napis na spomeniku |
Spomenik |
Celje |
K.o.: 1077-CELJE |
|
Čadram, 14 borcem |
Čadram, lokacija 46.3893 S, 15.4565 V ,Čadram-1 (501130091) gr. (02) krajevno pokopališče. Spomenika (obeležja) nisem našel. |
— |
— |
— |
Uničeni spomeniki |
— |
M. Hladnik
S. Gradišnik |
21.8.2024. 00:00 |
— |
Ponovno sem pregledal zapise o čadramskem spomeniku: Milan Ževart, Po sledovih NOV v mariborskem okraju, str.26 (Na pokopališču v Čadramu je pokopanih štirinajst padlih borcev NOV).
Vodnik po partizanskih poteh, str.574 (Čadram. Na pokopališču je grobišče, kjer je pokopanih 14 borcev).
Pri KO ZZB bi bilo potrebno preveriti, kje je to obeležje. Leta 1978 je še bilo na pokopališču.
S. Gradišnik, 21. 8. 2024
|
— |
Oplotnica |
— |
||
Dolnji Suhor, Okrožna komisija VOS |
— |
Telovadnica Osnovne šole Suhor, levo od vhoda, Dolnji Suhor pri Metliki 25. |
[znak OF] NA TEM OBMOČJU JE DELOVALA LETA 1943 OKROŽNA KOMISIJA VOS OF ZA BELO KRAJINO OO ZZB NOV ČRNOMELJ OO ZZB NOV METLIKA OK VOS OF BELA KRAJINA 6. 9. 1987 |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M.Kermavnar, 17. 11. 2023, po besedilu in slikah Mojce Luštrek |
17.11.2023. 00:00 |
— |
— |
Spominska plošča |
Metlika |
K.o.: 1564 - Hrast pri Jugorju, št.parc. 2539/1 |
|
Spominska plošča kurirjem postaje TV-18, Stari trg |
Šesterokotna kovinska plošča s posvetilom in reliefom partizana, posvečena v NOV padlim kurirjem kurirske postaje TV-18. Odkrita je bila leta 1984, pritrjena pa je na obcestni fasadi nove poštne stavbe, Cesta Notranjskega odreda 28. Delavci PTT-podjetja Ljubljana so 4. julija 1984 v Starem trgu odprli novo poštno poslopje, na njegovem pročelju pa so v spomin na kurirsko postajo in na padle kurirje namestili oznako postaje TV-18 in spominsko ploščo padlim kurirjem. Spominska plošča je tudi v notranjosti pošte, v prostoru za stranke, ob njej pa je pod umetniško sliko kurirja tudi stalna razstava o delu kurirjev na TV-18 in o zvezah te postaje z drugimi postajami. EŠD 23716 Opomba 1: Po kapitulaciji Italije je bila Loška dolina nekaj časa osvobojena. Kurirji so se preselili i Stari trg, kjer so zasedli poštno poslopje in od tam vzdrževali zveze s kolesi in konjsko vprego. Iz Starega trga so se nato preselili v Podub. Vir: R. Zakonjšek, Partizanski kurirji. foto Miloš Toni Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123 |
Stavba pošte v Starem trgu pri Ložu, Cesta Notranjskega odreda 28 |
zvezda V SPOMIN V ČASU NOV - OD 1942 - 1945 PADLIM BORCEM - KURIRJEM TV 18 CELARC JAKOBU LOGAR ANTONU ČENDAK RAFELU ŠKRBEC ALOJZU HUMAR KARLU ŠRAJ FRANCU HOČEVAR ANTONU ZALAR JOŽETU IN ZAKRAJŠEK FRANCU . 4.7.1984 POSTAVILI DELAVCI PTT LJUBLJANA |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
Dušan Škodič, 1.5.2018
D.Divjak 23.julij 2021, 15.11.2023 |
15.11.2023. 00:00 |
— |
23.7.2021 dopolnil podatke Iin dodal tekst s plošče D.Divjak
M. Kermavnar, 18.9.2022, opomba 1 |
Šesterokotna kovinska plošča na fasadi |
Loška dolina |
K.o.: 1637 - STARI TRG PRI LOŽU, št. parc.:67/2 |
|
Jesenice pri Bregani |
Tu je pokopan leta 1942 padli partizan.
Po Sistory naj bi se Jožef Pegan, ki je umrl pri Bregani 1942, rodil v Brvačah pri Grosuplju leta 1913. |
Na srednjem delu vaškega pokopališča med Jesenicami in Obrežjem, za cerkvijo. |
[medaljon] |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
M. Hladnik |
19.11.2023. 00:00 |
— |
Nagrobnika nisva našla. Sumila sva, da gre za prazno ograjeno grobno parcelo, kjer pa je bila najbrž (sodeč po ploščici na tleh) pokopana nemška družina. Bolj verjetno partizanski grob pripada Jožefu Peganu, umrlemu leta 1942. M. Hladnik 19. 11. 2023 |
grob z nagrobnikom |
Brežice |
— |
|
Padlim v NOB |
Na gasilskem domu Breg pri Litiji je spominska plošča padlim v NOB.Vir: Vodnik po partizanskih poteh, str.505. |
Breg pri Litiji, Tenetiše 2 |
TI SVETA ZEMLJA S KRVO PREPOJENA STOLETJA TUJCEV IN GOSPODE LAST TEPTANA, MUČENA A NIKDAR POKORJENA SVOBODNA ZDAJ IZ NAS POGANJAJ RAST. . V SPOMIN PADLIM BORCEM NOV KOKALJ CVETKO KOPRIVNIKAR JOŽE MOŽINA IVA STROJAN JOŽE ŠTOK FRANCI. |
— |
— |
Obstoječi spomeniki |
— |
S.Gradišnik |
11.10.2022. 01:00 |
— |
24.12.2022 dodal fotografije S.Gradišnik |
Spominska plošča |
Litija |
1839 JABLANICA, 306/1 |