Arhitekt Branko Simčič 1966. Kip je leta 1981 oblikoval kipar Jaka Torkar. Na 24 betonskih kvadrih so na kovinskih ploščicah imena in rojstni podatki padlih, po dve na eni. 

Postavljen je na kraju streljanja 45 talcev, ki jih je okupator ustrelil 27. 7. 1942 kot povračilo za napad Cankarjevega bataljona na gestapovski avtomobil.

• Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 192.
• EŠD 5305

.
»Milanka Ivanovič- Janša, Aleksandra, 18-letna članica jeseniškega mestnega komiteja SKOJ-a. Besedilo je nastalo l. 1942 na Hrušici v spomin na talce, ki so jih ustrelili 26. 7. 1942 na Belem polju pri Hrušici. Tipkopisni zapis besedila hrani avtorica. Šo 81. 
    Pomlad 1942

Preko brstečih trat,
čez polja osamela
je dihnila pomlad.
Na oknu rdeča roža je vzcvetela
in z njo igra se žarek zlat.
A prav v to kipečo rast
v tisti sončni zlati dan
kot grenka solza je kanila kaplja pelina.
O! Domovina!
Poglej poslednjič jim v obraz,
že jutri jih bo črna zemlja krila.
Otožno njih pogled strmi
preko naperjenih cevi  v pomladni dan.
Povelje. Streli ostri
odmevajo v dolini ozki,
odbijajoči se od strmih sten Mežaklje
se vračajo do njih, ki mrtvi
so onemeli za vasjo.
Zakrili sonce so oblaki,
med svetlo, nežno so zelenje
razlezle mlake se krvi.
V belem mestu že vise letaki
in dolga vrsta je imen na njih.
Molče jih čita dekle mlado, vse polno slutenj zlih.
A hip nato že poln groze
iz ust iztrga se ji krik:
Moj brat!
Krvavo spušča sonce se v zapad.
In topli veter veje čez dobrave,
molitev tiho čez grobove
ustreljenih talcev šepeta.« 

• Boris Paternu, Slovensko pesništvo upora, Tretja knjiga, Zaledne, Novo mesto: Tiskarna Novo mesto Dolenjska založba, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, str. 88.

     1. plošča

PO GMAJNAH-OB CESTAH-ZA ŽICAMI

SMO PADALI V SMRT

STRELJANI-UBIJANI-IZMUČENI

HLAPCI JERNEJI IN ŠIMNI SIROTNIKI

ZA ČAS-ZA VAS

IN ZA LJUDI KI JIH ŠE NI.

                                   M. KLINAR

.

     2. plošča

 ... VAM, BRATJE, PA

PESEM LJUBEZNI DONI

IN VEČNA ZAHVALA

VAM BODI!

.

     3. plošča:

TUKAJ JE 27. JULIJA 1942

POD OKUPATORJEVIMI STRELI

                       PADLO 45 TALCEV.

NEMŠKI FAŠISTI SO SE TAKO

MAŠČEVALI ZA NAPAD

CANKARJEVEGA BATALJONA

NA NEMŠKI AVTOMOBIL.

.

          ZDRUŽENJE BORCEV NOV

                                        HRUŠICA

1977

.

     Imena padlih:

.
MIRKO PUKART               *1922    HRUŠICA
FRANC MRVICA               *1904    HRUŠICA
MATIJA KOBENTAR         *1906    HRUŠICA
LUDVIK MARKIZETI         *1924    HRUŠICA
JOŽE KLEMENC               *1925    HRUŠICA
VALENTIN KLEMENC       *1899    HRUŠICA
FRANC LIPOVŠČEK         *1916    HRUŠICA
ALOJZ LIPOVŠČEK          *1918    HRUŠICA
EGIDIJ MARINČIČ            *1911    HRUŠICA
ALOJZ MASTERLE           *1922    HRUŠICA
FRANC POTOČNIK           *1922    HRUŠICA
JOŽEF POTOČNIK            *1921    HRUŠICA
JOŽEF MUR                       *1900    JAVORNIK
VIKTOR MAJETIČ              *1912    JESENICE
ALOJZ BURNIK                  *1911    JESENICE
ALOJZ PETAČ                     *1911    KOROŠKA BELA
DRAGO TURK                    *1903    KOROŠKA BELA
JANEZ PREŽELJ                *1907    JESENICE
FRANC POGRAJEC           *1913    JAVORNIK
VALENTIN MARTINČIČ      *1921    POLJČE
JAKOB JAMŠČEK               *1904    JESENICE
DOMINIK KRMELJ              *1912    JESENICE
AVGUST KRIVEC                *1910    JESENICE
LAMBERT KRIVEC              *1906    HRUŠICA
FRANC POLKA                    *1921    HRUŠICA
JOŽEF VIDIC                       *1908    HRUŠICA
ANTON JEŠE                      *1912    HRUŠICA
VALENTIN PUC                   *1892    HRUŠICA
ALOJZ MAJCEN                  *1899    HRUŠICA
JOŽEF PAJER                     *1905    HRUŠICA
MAKS KOCMAR                  *1921    HRUŠICA
LOVRENCTEPINA               *1917    HRUŠIC
AVALENTIN TEPINA            *1919    HRUŠICA
IVAN AMBROŽIČ                 *1908    JESENICE
VALENTIN AMBROŽIČ        *1920    HRUŠICA
MIROSLAV DOLŽAN           *1921    HRUŠICA
EDVARD HOJAK                 *1908    HRUŠICA
BOŽIDAR JERMAN             *1910    HRUŠICA
GABRIJEL GORJANC         *1910    HRUŠICA
FRANC AMBROŽIČ             *1910    HRUŠICA
ERNEST AMBROŽIČ           *1913    HRUŠICA
FRANC AMBROŽIČ             *1914    HRUŠICA
LADO ČRNOLOGAR           *1907    HRUŠICA
MILAN MEDVEŠČEK           *1913    HRUŠICA
STANKO RAZINGER           *1922    HRUŠICA

EŠD 26982

40 borcem (Litijski zbornik)

OF
V spomin neznanim borcem
padlim od 1941--1945

Kot žrtve ste padli v borbi za nas

Večna zahvala vam bodi

Kraj. odbor ZB NOV Vače

• Vodnik po partizanskih poteh, str. 519.

Kurirji123

                                  [zvezda]

OD III. 1944 - 9. V. 1945 JE NA LOBNICI DELOVALA
KURIRSKA POSTAJA TV - 12S

PADLI KURIRJI

TIHOMIR LEVČEK  * V ŽITOMIRU - UKRAJINA
                                  PADEL XII. 1944 V PLANICI
JOŽE MULE             *7. XII. 1909 - IZ RUŠ 
                                  PADEL 24. 12. 1944 PRI BAJGOTU
STANKO ROBNIK  * 12. IV. 1926 - IZ LOBNICE
                                  PADEL 8. V. 1945 PRI DRAVI V RUŠAH

RUŠE, 09. 1984        KO ZB NOV RUŠE 
                                  LD RUŠE
                                  GG TOZD RUŠE

Pred osnovno šolo v Svetem Tomažu je na desni strani na travni površini doprsni kip narodnega heroja Vinka Megle.

Avtor skulpture je akademski kipar Viktor Gojkovič, kip je bil odkrit 12. novembra 1975.

Vir-slika in tekst:Kamra, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

https://sl.wikipedia.org/wiki/Vinko_Megla

NARODNI HEROJ

VINKO MEGLA

1922   1942

Spomenik je delo akademskega kiparja Marjana Keršiča Belača, odkrit je bil 9. maja 1959.
Špelca Čopič, Damjan Prelovšek in Sonja Žitko, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, str. 174.

         PARTIZANSKI POHOD OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE
OB ŠTIRIDESETLETNICI KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE
                                             9. MAJA 1959

Na strani Zgodovina Slovenije-SIstory ni zaveden.

"JUGOVI

ANTON 20.05.1920 POGREŠAN V VOJNI 1943"

Spomenik štirim padlim borcem. Posvetilo je napisano v slovenskem in italijanskem jeziku. Odkrit leta 1948. Vir: Vodnik po partizanskih poteh str:428.

V avli bivše realne gimnazije je spominski steber z imeni 87. dijakov in profesorjev, padlih v NOV. Spomenik je oblikoval Edo Ravnikar, postavljen je bil oktobra 1952.

Vir: Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 32.

BAHOVEC PETER   BAJT MARKO BADJURA MILAN
BOLAFFIO VIKTOR   BRAJER ANTON   BARBIČ HRVOJE
DIMITRIJ BURGER   STOJAN BRENK    ANTON BRODNIK
CERJAK MARIJ   CEJ SLAVKO   ČAD FRANC   CARLI SILVERIJ
DOBRIČ BOŠKO   FORČESIN DANIEL   ČAD IGNAC
GOJKOVIČ DUŠAN   DVORAK PAVEL   GREGORČIČ LEO
HABE VLADO   HEREN MIRKO   GREGORIČ MILAN
HOČEVAR MATIJA   IVANČIČ STOJAN   HLEBŠ ZVONE
JANŽEKOVIČ BOGDAN   KERZAR IVAN   JANKOLE LJUBO
KOKALJ JANEZ   KOMAC ZVONE   KLEMENC MARJAN
KONČAN LEON   KOS BORIS   KOLENC VLADIMIR
KOVAČIČ MIROSLAV   KRAKAR JANEZ   KOŠIR JOŽE
LOVIŠČEK VLADIMIR   LOVREČIČ BORIS   LIČAR DIMITRIJ
NOVAK SLAVKO   MARČENKO BOGDAN   LUKMAN JURIJ
MEŠERKO ALOJZIJ   MRAVLJE SLAVKO   MATEVŽIČ ANTON
MAČKOVŠEK ALEKSEJ OBLAK IVAN MOSKOVIĆ JULIO
OSREDKAR SAVA   PINTAR MARJAN   OSREDKAR RADO
.
IMELI SMO LJUDI - V POLJANI CVET,
       IMELI SMO JIH - VRHU GORE HRAST
.
PUPPIS MIROSLAV   PIRIH HERMAN   POVŠE JOŽE
PRIMEC LADO   1941 - 1945   PREDAN IVAN
RAPEZ ŽIVKO   ROGELJ BOJAN   ROTH DANIJEL
SANCIN BENJAMIN   SAJOVIC JANE   SAŠEK JOŽE
SIMONČIČ JANEZ    STOJAN VOJISLAV   STROJNIK ŠTEFAN
ŠUŠNIK ANDREJ   ŠAVS IVAN   ŠTAGLJAR BRANKO
ŠUŠTERŠIČ MIRKO   TANKO JOŽEF   TAVČAR IVAN
TRTNIK LOJZIJ   TRATNIK STANKO   TORKAR MIRAN
VAGAIA DUŠAN   VARDJAN VLADO   VARDJAN VLASTIMIR
VESTER SLAVKO   VODNIK JANEZ   VRHOVEC BRANKO
ZADNIK ČRTOMIR   KOGOJ RADO   ZAKRAJŠEK DANIEL
ZAVRŠNIK DUŠAN   ZUPAN BORIS   ZUPANC DALIBOR   

Za Tatjano Sajovic Sistory navaja Ime in priimek: Tatjana Vera Julija Sajovic, Oče: Stanko, Mati: Julija.
»2. Sajevec Tatjana, bolničarka Zaščitnega bataljona poveljstva korpusa (ali njegove 2. čete). Bila je študentka farmacije. Rodila se je 25. maja 1924 v Ljubljani, Svetčeva 4, Rožna dolina. V OF je bila od 1942, v NOV od 18. avgusta 1944. Padla je 23. marca 1945, ko je ubežala napadu pripadnikov gorenjske samozaščite. Ubili so jo pripadniki gestapa v Podvrhu pri Poljanah nad Škofjo Loko.* (Vir: Kronika NOB Rožne doline, str. 94 in 95; Slovenski poročevalec z dne 9. novembra 1946)
* Sajevec Tatjana: V Pomnikih NOB na Škofjeloškem, str. 220 je navedeno, da je bila bolničarka zaščitnega bataljona oblastnega komiteja za Gorenjsko.« (Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – 2. del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB, 2002, str. 659)
»Kranj in okolica, Padli športniki in telovadci […] Sajovic Tatjana […]« (Miloš Rutar, Spominska obeležja padlim športnikom, Sodelovati in zmagati, Slovenski športniki v NOB, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str.460)
»TATJANA SAJOVIC – JANA, rojena 25, 5, 1924, Celje, študentka medicine, zaposlena v lekarni v Kranju, v partizane je vstopila 18. 8. 1944 v centralno lekarno 9. korpusa, bila je lekarniški referent pri 31. diviziji. Padla je kot bolničarka zaščitnega bataljona oblastnega komiteja za Gorenjsko.« (Stane Krapež [ur.], Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str. 220).Za Sajovic Jana Sistory navaja Ime in priimek: Janez Sajovic (Sajevic, Sajevec), Oče: Stanko, Mati: Julka, Kraj rojstva: Gornji Grad, Kraj smrti/izginotja: pri Stični / SCVPB Vinica/.
»5. Sajevec Jani, politični delegat  v 2. četi 2. bataljona. Rodil se je 19. januarja 1927 v Ljubljani, Svetčeva 44, Rožna dolina. Dne 14. novembra 1944 je bil pri novem mestu ranjen in štirinajst dni kasneje v SCVPB, bolniška postojanka Vinica za ranami umrl. (Vir: Kronika NOB Rožne doline, str. 94; ARS II, fasc. 369/III; L. Ambrožič. Cankarjeva brigada, str. 669)« ((Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – prvi del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB, 2002, str. 199)
»Kranj in okolica, Padli športniki in telovadci […] Sajovic Jan […]« (Miloš Rutar, Spominska obeležja padlim športnikom, Sodelovati in zmagati, Slovenski športniki v NOB, Ljubljana: Založba Borec, 1986, str.460)

Opomba 1: Fotografija 3/3: Verjetno edini preostali stebriček s prvotnega grobišča padlih borcev na pokopališču na Planini, ki je stalo približno v sredini starega dela pokopališča in ga je konec leta 1965 nadomestila nova grobnica na novem delu pokopališča. Vir: Ivan Smiljanić ODSTRANJENA, UNIČENA IN IZGINULA SPOMINSKA OBELEŽJA NA PROSTEM V KRANJU, Kranjski zbornik 2020, ur. Miha Mohor et al., Kranj: Mestna občina, 2020, str. 212

Na nagrobni plošči je besedilo:
 SAJOVIC 
  JAN       * 19. 1. 1927 PADEL 30. 11. 1943
 TANJA    * 25. 5. 1924  PADLA 23. 3. 1945
.
Kamnit stebrič s peterokrako zvezdo,  postavljen samostojnoNa še enem kamnitem stebriču, postavljenem samostojno, je ploščica z besedilom:

[rdeče obrobljena peterokraka zvezda]
TATJANA SAJOVIC
25. 5. 1924    CELJE
24. 3. 1945    PODVRH –
                      POLJANSKA DOLINA
BORKA XXXI. DIVIZIJE

  VALENTIN ANŽELAK
10.2.1912
           padel 21.4.1945

Plošča posvečena umrlim v izgnanskih taboriščuh 1941 - 1945 je bila v Polšniku odkrita 14.9.1997.

Vir: Pomniki našega trpljenja v letih 1941 - 1945 in  v spomin umrlim v izgnanstvu, Zdenka Kaplan, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana 2005

V SPOMIN UMRLIM V IZGNANSKIH TABORIŠČIH 1941 - 1945.IZGNANSTVO VAM JE IZPILO MOČ,OD DOMOVINE DALEČ PROČ,SRCE SLOVENSKO BOL TEŽI,DA ZA VAS VRNITVE NI.V SPOMIN ŽRTVAM ZA SVOBODO V LETU 1941 - 1945.

• Ivan Rudolf. Obrazi slovenskih pokrajin

Ivan Rudolf je bil rojen 7. novembra 1898, Vrabče, v otroških letih se je družina preselila v Šentvid(danes Podnanos), kjer je oče, nadučitelj, dobil službo na šoli. Družina je odprla gostilna. Ivan je obiskoval osnovno šolo v kraju, realko v Idriji. Med prvo svetovno vojno je bil zaradi protiavstrijskega govorjenja zaprt, potem poslan na rusko fronto ter 1918 bil med Maistrovimi borci. Študij je začel na visoki trgovski šoli na Dunaju, nadaljeval na gospodarsko in socialno znanstveni fakulteti v Frankfurtu in diplomiral leta 1924. Prva zaposlitev je bila v goriški podružnici Ljubljanski kreditni banki. Njegovo narodno delovanje se je izkazalo s soustanovitvijo glavnega odbora TIGR v Gorici in postal vodja njegove celice v domačem kraju. Emigriral je v Ljubljano, nadaljeval s protifašističnim delom in deloval z različnimi obveščevalnimi službami. Po italijanski zasedbi Ljubljane je zbežal v Beograd. od tam v Jeruzalem in nato v Kairo. Deloval je v Intelligence Servicu, kjer je imel velik ugled. Imel je zasluge borca in organizatorja slovenskih prekomorcev v Afriki za boj proti fašizmu. Pod britanskim patronatom je izdajal do leta 1944 list Bazovica. Na zahtevo Britancev je organiziral posebno obveščevalno službo za urjenje diverzantov in obveščevalcev poslanimi z britanskimi častniki v nemško zaledje kasneje tudi v vojaške misije pri NOV Jugoslavije. Po vojni je živel v Trstu, poučeval na srednjih šolah in sodeloval na Radiu Trst kot radijski novinar. Društvo TIGR in KS Podnanos sta mu v spomin na njegovo delovanje in zasluge leta 1998 na trgu v Podnanosu postavila doprsni kip.

Geslo za iskanje: TIGR123

      TIGR
IVAN RUDOLF
1898--1962

Narodni buditelj,
Maistrov borec,
Tigrovec,
organizator 
prekomorcev 
v Afriki

Ob stoletnici rojstva 
postavili:
Društvo TIGR
KS Podnanos
18. oktober 1998