Memorial Table

-
-
Id Ime Opis Lokacija in dostop Besedilo na spomeniku Avtor spomenika Čas postavitve ali odkritja Status Opombe Zadnja sprememba Spremembe, dopolnila, popravki Vrsta spomenika Občina Katastrski podatki
4723
MARKOVEC-Spomenik ustanovitve XIII SNOUB Mirko Bračič

V sredini križišča cest na cestnem otoku sredi cest, ki vodijo mimo naselja Markovec ter v Knežjo njivo ter v Loški Potok, je postavljen spomenik, ki ga sestavljajo marmorna plošča širine 116, globine 22 in višine 70 cm. Poleg nje so postavljeni trije granitni stebri kvadratnega preseka s stranicami okoli 24 cm ter višine 210,165 ter 150 cm. Na njih so navpično napisi I. BATALJON, II. BATALJON TER III. BATALJON.Spomenik so okrili leta 1968.

 23. septembra 1943 je bila ustanovljena Loška SNOB, z odlokom 5.1.,1944 je enota dobila naziv XIII. SNOUB Mirka Bračiča, komandant XIV. divizije, ki je padel 11. decembra 1943 ob napadu na kočevski grad.

SNOUB - slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada

EŠD 17132

https://obelezja.wordpress.com/2018/03/21/markovec-spomenik/ foto Miloš Toni

Po cesti mimo naselja Markovec v smeri proti Knežji njivi oziroma Loškemu potoku. V sredini križišča teh cest je spominsko obeležje.

          V TEM KRAJU

  JE BILA USTANOVLJENA

            23.IX.1943

               LOŠKA

          XIII. SNOUB

       "MIRKO BRAČIČ"

Obstoječi spomeniki
Daniel Divjak, 12. november 2019
2.4.2020. 00:00
Spomenik
Loška dolina
1638-KNEŽJA NJIVA, št.parc.: 277/1
105
Trem padlim pri Poljanah

Kamen z napisom, postavljen na tri kovinske nosilce, je bil odkrit 18. decembra 1963.

»Ko je novo politično vodstvo na Gorenjskem strnilo svoje vrste in začelo povezano z intenzivno dejavnostjo, je to imelo tudi daljnosežne posledice za nekdanjo tehniko Poljanskega bataljona. Začeli smo skromno konec septembra v četi, oktobra in novembra v bunkerju v Lojgeh, decembra leta 1942 smo bili že preimenovani v Pokrajinsko tehniko. […] V takih razmerah smo prostor starega bunkerja zapustili in zabrisali vse sledi za seboj. Le kurir Grogče, Jagršnikovi in Jože Galičič, kurir PK so vedeli za nas. Tudi sami nismo kršili pravil konspiracije. Tako smo v novem bunkerju uspešno delovali že skoraj poldrugi mesec, tja do 14. januarja 1943.

Omenjeni datum je vklesan na spominskem kamnu v Srednji vasi. Postavljen je v spomin borcem, ki so padli v zahrbtnem napadu na bunker v Lojgah za Srednjo vasjo. Franc Ravbar – Vitez, Stane Starc – Fazan, Groga Rupnik – Grogče so imena na tem spominskem kamnu. Nam v novi tehniki ni bilo znano, kdo je bil pravzaprav v našem prejšnjem bunkerju. Kurir Groga, ki je še zahajal v bunker, nam tudi ni pravil o novih stanovalcih. Zakaj in po čigavem priporočilu so se takratni najvišji partizanski vojaški voditelji na Gorenjskem zatekli na prezimovanje v prostor, katerega smo mi, tehniki, zapustili zaradi nevarnosti, nam ni bilo znano. To je bil nov močan udarec, ki je znova posegel v samo vodstvo partizanov na Gorenjskem. Poleg, pred kratkim imenovanega komandanta I. grupe odredov Staneta Starca – Fazana je padel še Franc Ravbar – Vitez. Narodni heroj Vitez je bil kot predvojni komunist eden izmed vodilnih članov skupine, ki je skupaj z Borisom Kraigherjem, Ivanom Bratkom, Bojanom Štihom in še drugimi organizirala nenavadni pobeg po lastno izdelanem podzemnem rovu iz italijanskega taborišča Gonars poleti 1942. Franc Ravbar – Vitez je tedaj prinesel na Gorenjsko s seboj tudi navodila za organizacijo varnostnoobveščevalne službe, ki jo je imel nalogo organizirati.«

  • VIR: Niko Kavčič, Še o Milošu Ziherlu – njegovi poti in dobi, ki jo je soustvarjal, Loški razgledi, Letnik 29, Številka 1, 1982, Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja / Muzejsko društvo, januar 1983, str. 169, 172–173
  • Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 291-293.
  • https://zbnobskofjaloka.weebly.com/srednja-vas.html
  • Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 259.


herojsmrt123

Na levi tik ob cesti Poljane-Gorenja vas. 350 m naprej od hiše v bližini: Dobje 10

NARODNI HEROJ RAVBAR FRANC - VITEZ

POLITKOMISAR III. ALPSKE ZONE NOV IN POS

STARC STANE  - FAZAN

NAMESTNIK KOMANDANTA III. ALPSKE ZONE NOV IN POS

RUPNIK GREGOR - GROHCE

BATALJONSKI KURIR

PADLI V BORBI ZA SVOBODO

14. I. 1943

Obstoječi spomeniki
Mira Hladnik
27.5.2025. 00:00
M.Kermavnar, 23.11.2023, dopolnil opis po predlogi Zdenke Primožič. Zvezdico postavil na pravilno lokacijo in popravil katastrske podatke. M. Kermavnar, 27.5.2025, dodal fotografijo 3/3.
kamen
Gorenja vas
K. o. 2048 Dolenje Brdo, parc. št. 206/2
7417
4 padlim borcem.

Na pokopališču Bratonci je nagrobnik štirim padlim borcem.Vir: Vodnik po partizanskih poteh.

Pokopališče Bratonci, 46.617726 N 016.221631 E

SLAVA PADLIM BORCEM!

ERJAVEC MIHAEL*1922 + 1944

MUJDRICA MIHAEL*1923 + 1945

SREŠ MARTIN*1923 + 1945

JENEŠ FRANC*1917 + 1945

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik-Gržina
16.5.2025. 00:00
3.8.2025. 16:23
Gradišnik-Gržina, dodala posnetke od 1 do 5
Beltinci
2610
Gorenja Kanomlja, Spomenik posvečen I. taborišču II. Trnovske čete na Žirovčkovi planini


Spomenik je iz lokalnega kamna sezidano obeležje, ki se na vrhu zaključuje v simbol Triglava. Vanj je vzidana marmorna plošča s posvetilom.

Jeseni 1942 je iz Srednje Kanomlje in sosednjih vasi odšlo več fantov v partizane. 10.12.1942 so se borci novinci zbrali pred Šinkovčevo hišo in zaprisegli. Ustanovljena je bila 2. trnovska četa, ki je imela taborišče na Žirovčkovi planini. Spominska plošča je vzidana na hiši pri Šinkovcu, odkrita 19.8.1962. Spominsko znamenje je v četnem taborišču v gozdu na Žirovčkovi planini, odkrito 19.8.1962.

Datum odkritja:  19.8.1962

Foto: Danica Markič

Foto: Miloš Kermavnar

EŠD 4934

Spomenik je lociran na Žirovčkovi planini. Dostop iz smeri Spodnja Idrija: Pri hiši Srednja Kanomlja 11 zavijete desno navkreber in peljete proti hiši Srednja Kanomlja 31 (po domače pri Žirovčku) . V križišču kakih 200m pred Žirovčkom zavijete ostro desno proti hiši Srednja Kanomlja 6 in po kakih 600m pride cesta vrh klanca, kjer je na ravnini veliko parkirišče. Peš nadaljujete pot desno, strmo v gozd in kmalu pridete na veliko jaso. Prečkate jo in po stezi vstopite v gozd ter se rahlo dvignete na najvišji predel v bližini. Pod njim v kotanji ležijo v zemljo izkopane jame, ki so služile taboru. Na južni strani te kotanje, kjer je pogled na dolino Kanomlje in Vojskarsko planoto pa stoji spomenik. Od ceste do spomenika je kakih 150m v smeri »jug«. Od jase pa 30m. (GPS 46°01'43.6"N 13°58'31.1"E)


NE POZABI TOVARIŠ !
TUDI V KANOMELJSKI DOLINI
SE JE BILA OSTRA BORBA
ZA OSVOBODITEV.
TO MESTO JE PRIČA PRVEGA TABORIŠČA
II. TRNOVSKE ČETE
16. 12. 1942 – 19. 8. 1962

19. 8. 1962
Obstoječi spomeniki
Danica Markič, dopolnil: Miloš Kermavnar, 20.10.2019
26.12.2025. 17:16
Spomenik
Idrija
k.o. 686 Idr. Krnice,
6177
Predmeja, Kurirska karavla P-5

Na kraju nekdanje lesene brunarice, v kateri je bila kurirska karavla med NOB je postavljena nova lesena, dvokapna brunarica, ki je po obliki podobna originalni. Uporabljajo jo za priložnostna srečanja predvsem lovci. Datum odkritja: 28.9.1980

Geslo za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji1234

V gozdu pod Kapljicami parc.: 1624/74, 1624/83, k.o. Dol-Otlica, v gozdu, cca 300m severno od hiše Predmeja 132. Objekt viden z gozdne poti.

P-5

Likar Edi
28. 9. 1980
Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
28.8.2020. 00:00
29.12.2025. 21:55
M. Kermavnar, 8.8.2021, fotografije
Drugo
Ajdovščina
2370 Dol - Otlica, 165/209
4335
Plošča bratoma Koder
Iz Koritnice po 7 km pridemo v Rut. Plošča je na hiši št.40 sredi vasi.

TO JE ROJSTNA HIŠA 

PRVOBORCEV NOV BRATOV

KODER ANTON ROJEN 29.3.1910 PADEL 24.2.1944 NA SVINEM PRI KOBARIDU

JOŽE ROJEN 16.3.1911 PADEL 20.2.1942 NA STOLU V KARAVANKAH

Vojko Hobič, 29.7.2019
Spominska plošča
Tolmin
9305
Sava Sancin

"Dolina je bila med drugo svetovno vojno tarča treh nemških pogromov. Drugi pogrom, 22. aprila 1944, je bil najbolj tragičen. Tega se še prav dobro spominjata Nerina Zeriali in Just Žerjal, živi priči tistega žalostnega dne. Tedaj so skupaj z večjo skupino deklet in žena zajeli tudi Savo Sancin. Ob vdoru v vas so Nemci odgnali moške, ženske in otroke na Kolužo in jih stražili z naperjenimi mitraljezi. Pri cerkvi so bili parkirani vojaški tovornjaki. Nemci so moške in ženske strpali na kamione in jih odpeljali v zapor Coroneo.

Sava je živela na robu Gorice na št. 92. Izhajala je iz trdne kmečke družine Kulužerjevih, morda najbolj premožne v vasi. V družini Ivana Sancina in Marije Ukmar je bilo pet otrok, od katerih štiri hčere. Sava se je rodila leta 1920; bila je sestra Ivana Sancina - Jova (1913), ki je padel na Nanosu 21. aprila 1942, kot je po svojih natančnih raziskavah na novo dognal ljubiteljski zgodovinar iz Vipave Primož Plahuta.

Sava je bila zagnana aktivistka, kurirka, in se je zavedala nevarnosti svojega početja. Vedno je pravila, da če pridejo Nemci v vas, da se bo skrila v kamin. Pogrom jo je zalotil zunaj hiše. Na poti proti Koluži je izkoristila trenutek zmede in stekla na Šuščev senik v bližnji hiši, a jo je nemški vojak s konico očesa zapazil in ji sledil. Skrila se je v seno, skupaj z Danilo Ota, ki je bila v visoki nosečnosti. Nista se uspeli zakopati dovolj globoko v seno, vojak, ki je z bajonetom zabadal v kopo, ju je odkril, ker je Danilo ranil v trebuh. Privedel ju je na Kolužo. Danilo so odpeljali s sidekarjem in jo odvrgli v Valah pod Dolino, kjer je v hudih mukah izkrvavela. Sava je končala v Rižarni. Ker so vedeli, da je aktivistka, so jo zverinsko mučili, a ni ničesar izdala. Domačinki pa je zaupala, da če jo bodo še enkrat tako mučili, da bo težko vzdržala. Naslednjega dne, 22. junija 1944, je končala v krematorijski peči."

Dolina pri Trstu, na vzpetini pred h. št. 92, kjer je stanovala Sava Sancin.
Neobiskani spomeniki
M. Hladnik
2.10.2024. 00:00
Spotikavec
Italija, Dolina pri Trstu
4165
Spomenik NOB

V čast partizanom Lackovega odreda, aktivistom NOB in prebivalcem teh krajev, ki so se bojevali proti nemškemu okupatorju, je bil 1964 postavljen spomenik v obliki piramide. Na njegovi zahodni ploskvi je napis.

EŠD 17582

Sveti Duh na Ostrem vrhu 46, ob vhodu v gostinski objekt.

1941 - 1945   Partizanom Lackovega odreda, aktivistom NOB in prebivalcem teh krajev, ki so se bojevali proti nemškemu okupatorju za svobodo in lepšo prihodnost.   Za pravdo našo smo se bojevali za svet svobode, sreče in miru. Za tisočletje sanj smo si razdali. Bodite dediči pogumnega rodu.

Obstoječi spomeniki
Marko Gričar, Junij 2019 S.Gradišnik
20.4.2023. 00:00
S.Gradišnik, dodal foto št.4 in 5. Pomnik je v zelo slabem stanju, potreben je obnove črk. Zvezda je skoraj izbrisana.
Kamnita prizma
Selnica ob Dravi
K. o. 625 Gradišče, parc. št. *84
4703
Vitovlje, Spomenik NOB

Na hortikulturno urejenem prostoru z lepim pogledom na Vipavsko dolino stojita dva spomenika posvečena padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja.

Prvi je izdelan iz belega klesanega kamna. Na levi strani je vklesan plamen, na desni pretrgana veriga, v sredi pa je pod zvezdo posvetilni napis. Postavljen je bil 16.8.1959.

Drugi je izdelan iz dveh prerezanih naravnih kamnov, od katerih prvi predstavlja temelj, drugi pa nosi dva bronasta trakova z napisi žrtev. Postavljen je bil leta 1981. 

Avtor je M. Pogačnik.

EŠD 26237

Spomenik stoji na desni strani ceste, ki vodi iz Vitovelj proti zaselku Užiče. 160 m od hiše Vitovlje 24a

      Spomenik iz leta 1959
.
V spomin padlim junakom borcem NOV
in žrtvam fašizma iz Vitovlj, ki so dali
svojo srčno kri za nas, da živimo
lepše dni v svobodi. Ponosni smo nanje
s hvaležnostjo se jih spominjamo. Njih
imena bodo večno živa v naših srcih,
domovina jim poje slavo in zahvalo.
                                               1959
.
      Spomenik iz leta 1981.
ZA SVOBODO NARODA SO PRELILI KRI 
VAŠČANI VITOVELJ:
.
   BERNARD KOŠUTA 1925
   DRAGO KOŠUTA 1924 - 1944
   ALOJZ KOŠUTA 1919 - 1943
   ANTON KOGOJ 1921 - 1945
   MIROSLAV HROVATIN 1911 - 1943
   IVAN GRUDEN .... - ....
   ANTON CINGERLE 1927 - 1944
   ALOJZ BATIČ 1919 - 1944
   JULIJ KONIČ 1921 - 1943
   MIRKO …NIČ 1921 - 1943
   VLADIMIR MARINČIČ .... - ....
   SREČKO ONAGLIOTTI 1918 - 1943
   FRANC REMEC 1920 - 1943
   JOŽEF REMEC 1926 - 1944
   MARJO REMEC 1922 - 1945
   RUDI TOPLIKAR 1911 - 1943
   VENCESLAV SAMOKEC 1927 - 1945
   ANTON SAMOKEC 1927 - 1944
   ANTON SAMOKEC 1910 - 1942
   JOŽEF UŠAJ 1925 - 1944
   MIRKO UŠAJ 1927 - 1944
   VENCESLAV REMEC 1907 - 1943
            .
TALEC:          STANKO BADALIČ 1910
.
ŽRTVE FAŠISTIČNEGA NASILJA:
.
   JOŽEF BADALIČ 1885 - 1944
   TEREZIJA GAMIŠČEK 1885 - 1944
   FRANC GRUDEN 1895
   RUDOLF GRUDEN 1915
   FRANC HROVATIR 1897 - 1943
   ALOJZ KOŠUTA 1913 - 1944
   IVAN REMEC 1906
   IVAN REMEC 1894
   DIONIZI REMEC 1910
   ANTON REMEC 1901 - 1943
   JOŽE PERŠIČ 1927 - 1945
   JOŽE PERŠIČ 1883
   MARIJA MARINČIČ 1898 - 1945
   KAREL REMEC 1897
   STANKA REMEC 1921 - 1945
   VLADIMIR RIJAVEC 1927
   BENEDIKT VINKLER 1899
   VILMA VODOPIVEC Z OTROKOM 1913
   PETER KOŠUTA 1897 - 1945
   VENCESLAV KOŠUTA 1920
   IGNAC MARINČIČ 1870 - 1945
.
POSTAVILI VAŠČANI VITOVELJ 1981

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar, 11.11.2019
Spomenik
Nova Gorica
K. o. 2311 Vitovlje, parc. št. 1134
5565
Jože in Antonija Hrvatin
Pokopališče Griže, na zahodni strani pri cerkvi.

JOŽE IN ANTONIJA HRVATIN

Obstoječi spomeniki
Stane Gradišnik, 10. 5. 2020
Nagrobnik
Žalec
9157
Kranj - Ivan Tominec

Delavski voditelj, revolucionar in komunist Ivan Tominec je poleg spominske plošče na domači hipi v Stražišču dobil še eno ploščo v obratu tovarne Iskra, naslednici Jugočeške, v kateri je Tominec delal in leta 1936 soorganiziral tekstilno stavko. Ploščo so odkrili na pobudo sindikalne konference delavskih organizacij Iskre 30. aprila 1982. Na odkritju so se zbrali delavci in gostje, kot osrednji govorec je nastopil predsednik društva partizanskih veteranov iz Iskre Franc Križnar, ploščo pa je odkril predsednik kranjske občinske konference ZK Jakob Vehovec. 

  • J. Košnjek, "Spominska plošča voditelju in revolucionarju", Glas, 7. maj 1982, str. 2 (povezava). 
Plošča je bila vzidana blizu glavnega vhoda v kompleks Iskre (Savska loka 4), vendar zaradi nedostopnosti tovarniškega prostora ni znano, ali je še vedno tam.

REVOLUCIONARJU
IVANU TOMINCU
DELAVCU JUGOČEŠKE 
ORGANIZATORJU VELIKE
STAVKE TEKSTILNIH
DELAVCEV SLOVENIJE
L. 1936
V TRAJEN SPOMIN.
DELAVCI ISKRE
ELEKTROMEHANIKE
KRANJ
OB 40 LETNICI SMRTI

Neobiskani spomeniki
Ivan Smiljanić
15.6.2024. 00:00
Spominska plošča
Kranj
3551
Spomenik pri mladinskem domu v Piranu

Na temnosivem marmornem podstavku je tristranična pokončna prizma iz svetlosivega marmorja s posnetimi robovi. Na desni in levi ploskvi slovenski in italijanski napis, s katerim borci posvečajo dom najmlajšim  državljanom.

Spominsko obeležje stoji na stopnišču pred vhodom v zgradbo v Rozmanovi ulici 7, v katerem je bil Dnevni dom mladine, danes Epicenter. 

(Register nepremične kulturne dediščine,  spletni naslov: http://giskd2s.situla.org/rkd/OpisSlika.asp?Esd=22716 )

Rozmanova 7.

    besedilo v slovenščini na desni  ploskvi:
.
[rdeča peterokraka zvezda]
.
BORCI ZA SVOBODO
IN NAPREDEK
NAŠE DOMOVINE
POSVEČAJO TA DOM
NAJMLAJŠIM DRŽAVLJANOM
.
         napis na podstavku:
                     1966
.
      besedilo v italijanščini na levi ploskvi:

.
[rdeča peterokraka zvezda]:

.
I COMBATTENTI
PER LA LIBERTA
E LA PROSPERITA
DELLA NOSTRA PATRIA
DEDICANO QUESTO
ASILO AI PIU
GIOVANI CITTADINI

Obstoječi spomeniki
Bojan Česnik,17.10.2018
1.5.2023. 00:00
M.Kermavnar, 1.5.2023, dopolnil napis na spomeniku, dodal opis in fotografije 3/1 do 3/5 po podatkih in slikah Zdenke Primožič
stoječi spomenik
Piran
5497
Zora Rupena - Katja

V avli osnovne šole se nahaja kip Zore Rupena-Katje, ki je padla 27. februarja 1945 v Mali vasi pri Ormožu.

  • Kamra, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
V središču naselja v prostorih osnovne šole, na naslovu Sv. Tomaž 11, od vhoda naravnost naprej in po stopnicah navzdol, pred telovadnico.

ZORA  RUPENA

KATJA

1920 - 1945

Obstoječi spomeniki
D.Divjak, 29.april 2020
9.6.2024. 00:00
Dodal fotografije M. Hladnik 9. 6. 2024
Doprsni kip
Sveti Tomaž
K.o.: 283-TOMAŽ, št.parc.:15/8
7126
Sv. Jernej nad Muto, Ižakova hiša
Spominska plošča je pritrjena na domačiji s hišnim imenom Ižak. Sv. Jernej nad Muto 34

        NA TEJ DOMAČIJI STA ŽIVELA IN 
    ŽRTVOVALA ŽIVLJENJE ZA SVOBODO:
GOSPODAR MIHAEL ŠTRAMEC, KOT TALEC
USTRELJEN 24. JUNIJA 1942 V CELJU.
SIN ANTON ŠTRAMEC, UMRL V NEMŠKEM
TABORIŠČU SPOMLADI LETA 1945.
    4. JULIJ 1984              ZB NOV - MUTA

Obstoječi spomeniki
M. Kermavnar
9.1.2022. 00:00
S,Gradišnik, dodal fotografije, 28.10.2022
Spominska plošča
Muta
9505
Rakitna, pokopališče, Tavželj Anton, Franc, Janez

»Seznam pripadnikov, aktivistov in terencev OF 
Krajevna skupnost Ig […] 
Ustje
Tavželj Anton – Benkov star 20 let, Ustje 58;  aktivist, Italijani so ga ustrelili kot talca na robu Iškega Vintgarja s še sedmimi žrtvami.
Tavželj Franc – Benkov, star 30 let, delavec, Ustje 58; aktivist, Italijani so ga z bratom ustrelili na robu Iškega Vintgarja 20. 7. 1942.
Tavželj Janez – Žan – Benkov, star 25 let, Ustje 58; aktivist, Italijani so ga z bratoma ustrelili na robu Iškega Vintgarja 20. 7. 1942. […] 
Žrtve okupatorja
Krajevna skupnost Ig […] 
Ustje
Tavželj, Anton
Tavželj, Franc
Tavželj, Janez – Žan 
 […]
Seznam vaških stražarjev in domobrancev
Krajevna skupnost Ig […]
Ustje
Tavželj Valentin,1920, Ustje; domobranec, vrnjen iz Vetrinja in ustreljen.
Padli in ustreljeni – Ustje
Tavželj, Valentin«

  • Ferdo Gestrin, Svet pod Krimom, Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2016, str. 317, 406, 419.

»Na Ustju pri Rakitni je živela sedemčlanska Tavžljeva družina. Julija 1942 so Italijani domačijo požgali, tri sinove (Janeza, Antona in Franceta) ustrelili doma, mater Uršulo s hčerjo Marijo pa poslali v internacijsko taborišče na Rab. […] 

PRILOGE […]

Druge žrtve fašističnega nasilja […]

Rakitna

[…]

7. TAVŽELJ ANTON, roj. 1923. Med poletno ofenzivo so ga Italijani 20. julija 1942 ustrelili skupno z obema bratoma, ker so sodelovali z narodnoosvobodilnim gibanjem.

8. TAVŽELJ FRANC, roj. 1910. Italijani so ga ustrelili 20. julija 1942 med svojo poletno ofenzivo.

9. TAVŽELJ JANEZ, roj. 1915. Italijani so ga ustrelili 20. julija 1942 med svojo poletno ofenzivo.

10. TAVŽELJ JOŽE, roj. 1911. Italijani so ga ustrelili 20. julija 1942 med svojo poletno ofenzivo.

  • Stanko Petelin-Vojko, Krajevna skupnost Podpeč–Preserje v NOB, Ljubljana: Koordinacijski odbor za zgodovinopisje pri predsedstvu občinske konference SZDL Ljubljana–Vič–Rudnik, oktober 1983, str. 402, 431.

 

Pokopališče Rakitna, 6. vrsta (1. vrsta za razpelom), 2. grob z leve strani vrste.

[križ]
TIHI DOM DRUŽINE
TAVŽELJ

FRANC    * 7. 10. 1910
JANEZ     * 3.  4.  1915
ANTON    * 13. 1. 1923

PADLI  20. 7. 1942

VALENTIN     * 2. 2. 1920      + 1945

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 31.1.2025, po predlogi Zdenke Primožič
31.1.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Brezovica
K.o. 1652 RAKITNA, parc. št.: * 1
5487
RAČE-Spomenik NOB ob gramozni jami

Nacistično nasilje na slovenskem Štajerskem tudi v zadnjih mesecih vojne ni popustilo. Nasprotno, v letu 1945 je doseglo svoj drugi višek. Talci so padali prav do zadnjih dni vojne. V letu 1945 je bilo dvanajst streljanj in eno obešanje. Zadnje streljanje, ki je bilo objavljeno z razglasom, je bilo 3. aprila. Leta 1945 so Nemci prvič streljali 11. januarja, ko so v Mešlovi jami pri Račah ustrelili deset talcev. Istega dne so  streljali še v Stodrežu pri Makolah in v Cirkovcih, kjer so ustrelili osem- oziroma deset ljudi.

OPOMBA: Po podatkih Muzeja narodne osvoboditve gre za Petra Gregorca iz Senice. Kalinček Milan pa je pravilno Kalinšek Milan.

Spomenik je bil odkrit 2.avgusta 1955.

Vir: Zbornik spomenikov NOB v občini Maribor-Tezno, Maribor, julij 1987

EŠD 9017

Iz Rač po Cesti talcev je poleg hišne številke 73, Brunšvik, travnata površina ob cesti, ki se odcepi levo za zbirni center.

      V SPOMIN TALCEM

    USTRELJENIM  1.1.1945

                   .

GREGORC FRANC, KRANJ

JAKOB JOŽE, CELJE

KALINČEK MIHA, SL. GRADEC

LESKOVAR FRANC, SL. BISTRICA

PAVLIHA STANE, LITIJA

PREVALNIK KAREL, SL. GRADEC

RADANOVIČ FRANC, SENOVO

RAZGORŠEK JOŽE, TEZNO

ŠPEGL ANDREJ, VELENJE

ZEMLJAK STANKO, TRBOVLJE 

                        .                 

                SLAVA JIM!

Obstoječi spomeniki
D.Divjak, 27.april 2020
27.4.2020. 00:00
Obiskal in poslikal Urh Ferlež 1. 9. 2023
Spomenik
Rače - Fram
K.o.:716-RAČE, 2768/2
9245
Pokopališče Jurjevica, Ludvik Šilc

SIstory navaja: Ime in priimek: Ludvik Šilc, Oče: Ludvik, Mati: Rozalija, Priimek matere: Tanko, Po domače: Štefenjakovi, Datum rojstva: 30.12.1913, Kraj rojstva: Jurjevica, Kraj bivanja: Jurjevica, Zakonski stan: poročen, Poklic (soc. status): delavec,  PODATKI O SMRTI , Datum smrti / izginotja: 09.08.1942, Kraj smrti / izginotja: Zaloka pri Jurjevici, Kraj pokopa: Jurjevica, Država pokopa: Slovenija

Lokalno pokopališče v Jurjevici, skozi desni vhod pri cerkvi, grob se nahaja ob desnem robu travnate površine.

             D   R   U   Ž   I   N   I

Š  I  L  C                             Š  K  O  F

LUDVIK  1913 - 1942

Obstoječi spomeniki
D. Divjak 4.8.2024
4.8.2024. 00:00
Grob
Jurjevica
K.o. 1623-JURJEVICA, št.parc.:98/3
6237
Gasilski dom Knežak
Knežak 177

GASILCEM PADLIM V NOB 1941--1945
URBANČIČ IVAN 
ROJ. 31. 8. 1915  KNEŽAK 112
MILAVEC ALOJZ
ROJ. 19. 10. 1907  KNEŽAK 145

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik
27.9.2020. 00:00
Spominska plošča
Ilirska Bistrica
7720
Hercog
Pokopališče Dol pri Hrastniku.

TEREZIJA

ZET  [HERCOG] MAKS

* 1901      + 1945

V BUCHENWALDU

Obstoječi spomeniki
S.Gradišnik
22.9.2022. 01:00
Nagrobnik
Hrastnik
1856 DOL PRI HRASTNIKU, 830/1
7731
Središče ob Dravi, pokopališče
  • Adolf Kosi. Sistory.
    datum rojstva: 2. 10. 1906, kraj rojstva: Središče ob Dravi, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: IX. SNOB Kočevska, datum smrti: 31. 10. 1944, kraj smrti: Orlaka, kraj pokopa: Središče ob Dravi, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: Domobranci


»14. KOSI Adolf, partizan 3. čete 1. bataljona. rodil se je 2. oktobra 1906 v Središču ob Dravi, Ormož. V NOV je bil od 11. septembra 1944. Padel je 31. oktobra 1944 na Orlaki.
(Vir: Vestnik Rdečega križa Slovenije, št. 20/46; V. Kraševec, Deveta brigada, str. 307)

  • Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – prvi del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002, str. 386.

»Padli
[…]
Borci
[…]
Kosi Adolf (1905−1944), kovač, Središče«

  • Vida Rojic, Ptuj v boju za lepše dni, Ptuj: Občinski odbor Zveze borcev NOV, 1960, str. 99.

»Padli borci NOV, ustreljeni talci, umrli v taboriščih in druge žrtve fašističnega nasilja
[…]
Občina Ormož
[…]
Kosi Adolf, roj. 1906, Središče ob Dravi, kovač padel oktobra 1944, Žužemberk.«

  • Drago Novak, Prlekija 1941−1945, Knjižnica OF št. 10, Ljubljana: Založba Borec, 1987, str. 415.

............................................

  • Franc Kikl. Sistory. 
    datum rojstva: 8. 7. 1912, kraj rojstva: Šalovci, vojni status: ?, datum smrti: 3. 1. 1945, kraj smrti: Leitmeritz/Flossenbürg, država smrti: Češka, kraj pokopa: Leitmeritz, država pokopa: Češka, vzrok smrti: Umrl v taborišču / internaciji, povzročitelj smrti: Nemške (okupacijske) enote

............................................

  • Alojz Rakuša.  Sistory.
    datum rojstva: 10. 5. 1910, kraj rojstva: Središče ob Dravi, vojni status: NOV in POS, voj. enota, čin: X. SNOUB Ljubljanska, datum smrti: ??. 10. 1944, kraj smrti: Suha krajina, vzrok smrti: Oborožen spopad, povzročitelj smrti: ?

»II.
I.
[…]
2. RAKUŠA Alojz, partizan. Rodil se je 1910 v Trstu, živel je v Obrežu pri Središču ob Dravi. V NOV je bil od aprila 1944. Padel je neugotovljenega dne oktobra 1944 v Suhi Krajini.*
(Vir: Kartoteka padlih v Muzeju narodne osvoboditve Maribor; B. Lah, Ljubljanska brigada, str. 291)
* [pod črto] Rakuša Alojz: verjetno 17. oktobra pri Hinjah oziroma Starem Logu«
•    Silvo Grgič, Zločini okupatorjevih sodelavcev, 3. knjiga – prvi del, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani, V Ljubljani: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002, str. 451.

»Padli
[…]
Rakuša Alojz (1910−1944), delavec, Obrež«

  • Vida Rojic, Ptuj v boju za lepše dni, Ptuj: Občinski odbor Zveze borcev NOV, 1960, str. 102.


»Padli borci NOV, ustreljeni talci, umrli v taboriščih in druge žrtve fašističnega nasilja
[…]
Občina Ormož
[…]
Rakuša Alojz, roj. 1910, Obrež, delavec, padel 1944, Suha krajina.«

  • Drago Novak, Prlekija 1941−1945, Knjižnica OF št. 10, Ljubljana: Založba Borec, 1987, str. 419.

............................................

Pokopališče leži 500 m zahodno od središča Središča ob Dravi.

DRUŽINA KOSI
ADOLF 1904--1944
padel v NOV

............................................
[zvezda]
DRUŽINA KOLARIČ
[vsi umrli po vojni]

............................................
............................................

[križ] RAKUŠA
ALOJZ * 1910     + 1944 PADEL NOV

............................................
OBITELJ KIKL
iz Šalovec
V SPOMIN BRATU 
DR. KIKL FRANCU ROJ. 8. 7. L. 1912
KATEREGA SO NEMCU UBILI V 
2. SVETOVNI VOJNI L. 1944
V TABORIŠČU "RUDNIK RICHARD
LEITMRITZU ČEHOSLOVAŠKA"
BRAT MATIJA [križ]

Obstoječi spomeniki
M. Hladnik, 26. 9. 2022
7.12.2023. 00:00
14.11.2025. 19:13
M.Kermavnar, 7.12.2023, prenesel podatke Majč Jožefa na sloj Obeležja
Nagrobnik
Središče ob Dravi
K. o. 338 Središče, parc. št. 6
2317
Ludvik Rogan, Sodišinci

V kmečki družini leta 1915 rojen Ludvik Rogan je leta 1938 diplomiral iz prava v Ljubljani, a je moral študij in diplomo ponoviti leta 1942 v Pecsu na Madžarskem, ko so v Prekmurju bili okupatorji Madžari. Ker je že pred 2. svetovno vojno bil v vrstah Kluba prekmurskih akademikov ter v Društvu kmečkih fantov in deklet, je bil mladostni vrstnik Miška Kranjca, Sidonije Perš, Štefana Kovača - Marka, Ludvika Rapoše in drugih. Kot sekretar Okrožnega komiteja Osvobodilne fronte v Murski Soboti je bil 16. oktobra 1944 na sestanku aktivistov in partizanov, že naslednjega dne pa so ga Madžari aretirali. Najprej je bil zaprt v Sombotelu (Szombathely), nato v Komarnem, ko so ga Madžari predali Nemcem. Ti so ga poslali v koncentracijsko taborišče Dachau, zatem pa v taborišče Buchenwald, kjer je pomladi 1945 umrl.

Domačija, Sodišinci 6

ROGAN DR. LUDVIK

SEKRETAR OKROŽNEGA ODBORA

OF M. SOBOTA V LETU 1944

* 18. 7. 1915 V SODIŠINCI

+ 15. 2. 1945 V TABORIŠČU BUCHENWALDU

NAŠA RADOST, BOLEČINA, NADA

V MRAKU NAM PRIŽGANE,

VSE NEKOČ BO ZGODOVINA ...

(O. ŽUPANČIČ)

                                 KRAJEVNI ODBOR SZDL

                                   GEDEROVCI

                                   17. 10. 1975

Obstoječi spomeniki
Dopolnil D.Divjak, 19. maja 2020
2.10.2024. 00:00
M. Kermavnar, 16.2.2024, prestavil besedilo na spomeniku v za to namenjeno rubriko in v Opis in viri dodal tekst Dodal še dve sliki M. Hladnik 2. 10. 2024
Spominska plošča
Tišina
K.o.-119-SODIŠINCI, št.parc.: 240
9507
Rakitna, pokopališče, Kržič Anton

Kržič Anton. Sistory.

.
»Druge žrtve fašističnega nasilja […]
Rakitna  […]
3. KRŽIČ ANTON, roj. 1915. Med poletno ofenzivo so ga Italijani ujeli in ga 17. julija 1942 ustrelili v Rakitni.«

  • Stanko Petelin-Vojko, Priloge, Krajevna skupnost Podpeč–Preserje v NOB, Ljubljana: Koordinacijski odbor za zgodovinopisje pri predsedstvu občinske konference SZDL Ljubljana–Vič–Rudnik, oktober 1983, str. 431.

Geslo: vojni nagrobniki brez oznak123 

Pokopališče Rakitna, Kržič Anton, pokopališki vhod s ceste, ki vodi v zdravilišče na Rakitni, desno, 1. vrsta, 1. grob z desne strani vrste.

[križ]
KRŽIČ 
ANTON           1915  -  1942
JERŠINOVI

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar,1.2.2025, po predlogi Zdenke Primožič
1.2.2025. 00:00
družinski nagrobnik
Brezovica
K.o. 1652 RAKITNA, parc. št.: * 1
9424
Verd, pokopališče, Turk Janez
  • Sistory navaja: ime in priimek: Janez Turk, Oče: Janez, Mati: Uršula, Datum rojstva: 27. 12. 1924, Kraj rojstva: Verd, Kraj bivanja: Verd, Stara občina: Vrhnika, Nova občina: Vrhnika, Poklic (soc. status): delavec, Datum smrti/izginotja: 18. 04. 1945, Kraj smrti/izginotja: Dachau, Kraj pokopa: Dachau, Država pokopa: Nemčija.            »Turk Ivan, umrl v Dachau   1945.« 
  • Karel Grabeljšek, Verd, v: Vrhnika in okolica v boju za svobodo, Nova Gorica: Skupščina občine Vrhnika, 1968, str. 170.

Opomba
Janez Turk je napisan tudi na spomeniku padlim v NOB in žrtvam fašističnega nasilja (Žrtve) na Verdu.

Pokopališče Verd, desno od glavnega vhoda (zvonik) v pokopališko cerkev, 2. vrsta, 1. grob z desne strani vrste (od zidu).

[križ]

TURKOVI
JANEZ               1924  -  1945

Obstoječi spomeniki
M.Kermavnar, 23.12.2024, po predlogi in fotografijah Zdenke Primožič
23.12.2024. 00:00
družinski nagrobnik
Vrhnika
K. o. 2003 VERD, parc. št. 1/1
1734
Spominska plošča ustanovitvi delavske stranke komunistov

Spominska plošča ustanovitvi prve socialistične delavske stranke komunistov v juniju 1920.

Vodnik po partizanskih poteh, Ljubljana: Borec, 1978, str. 196.

Fotografije: Marko Gričar.

Koroška Bela, ob Cesti talcev na stičišču s Cesto Ivana Cankarja.

TU JE BILA V ZAČETKU JUNIJA
1920 USTANOVLJENA KRAJEVNA
POLITIČNA ORGANIZACIJA
SOCIALISTIČNE DELAVSKE
STRANKE JUGOSLAVIJE
KOMUNISTOV
DECEMBER 1969

Obstoječi spomeniki
Marko Gričar, 27. 4. 2017.
Marmorna plošča na skali
Jesenice
2178 KOROŠKA BELA, 302/6
4053
Kapelica posvečena požigu vasi

10. oktobra 1943 so Nemci v vasi Strmec pod Predelom ustrelili šestnajst domačinov in vas v celoti požgali

Ob cesti Strmec - Predel tik za vasjo Strmec.

Strmec in cedrkev sv. Mihaela požgana 11. oktobra 1943.

Znamenje postavljeno 1983

Vojko Hobič, 23..4.2019
Kapelica
Bovec